Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   18. julija, 2021 at 12:35

   BOŽJE KRALJESTVO PRIHAJA OD ZADNJE VEČERJE DALJE IN V EVHARISTIJI, BOŽJE KRALJESTVO JE SREDI MED NAMI (KKC, 2816)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   II. PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO

   2816 V Novi zavezi je mogoče isto besedo basileia prevesti kot kraljevstvo (abstraktno ime), kot kraljestvo (konkretno ime) ali pa kot kraljevanje (ime dejavnosti). Božje kraljestvo je pred nami. Približalo se je v učlovečeni Besedi, oznanja se skozi ves evangelij, prišlo je v Kristusovi smrti in njegovem vstajenju. Božje kraljestvo prihaja od zadnje večerje dalje in v evharistiji, božje kraljestvo je sredi med nami. Božje kraljestvo bo prišlo v slavi, ko ga bo Kristus izročil svojemu Očetu:

   Mogoče je celo, da božje kraljestvo pomeni Kristusa osebno, njega, ki ga kličemo vsak dan in čigar prihod hočemo s svojim pričakovanjem pospešiti. Kakor je on naše vstajenje, kajti v njem vstajamo, in mogoče tudi božje kraljestvo, kajti v njem bomo kraljevali (sv. Ciprijan, Dom. orat. 13).

   2817 Ta prošnja je “Marana tha”, krik Duha in neveste: “Pridi, Gospod Jezus”:

   Tudi če bi nam ta molitev ne bila naložila obveznosti, da prosimo za prihod tega božjega kraljestva, bi sami od sebe tako klicali, ko hitimo, da bi se oklenili tega, kar upamo. Duše mučencev pod oltarjem na ves glas kličejo Gospoda: “Doklej, Gospod, ne boš maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?” (Raz 6,10). Ob koncu časov morajo namreč doseči pravico. “Gospod, pospeši torej prihod svojega kraljestva!” (Tertulijan, or. 5).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-pridi-k-nam-tvoje-kraljestvo/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   18. julija, 2021 at 12:23

   BOG NAS NEŽNO NAGOVORI, KO PONIŽNO IN Z GOREČO VERO MOLIMO
   Bog nam govori in nam sporoča vedno z nežnim tihim glasom. Njegova govorica je tako neznatna in delikatna, da jo lahko že majhna sapica izniči. Prisluhnimo Bogu v miru in tišini, kaj nam sporoča. Bog vedno odgovarja na ponižno molitev, polno vere in zaupanja, ko imamo dober namen pomagati ali narediti nekaj dobrega. Pogosto Bog ne odgovarja takoj – tako je potrebno čakati. V čakanju pa se razodeva čar poslušanja, ponižnosti, vera, zaupanje. V pričakovanju na Božji odgovor pogosto v nas zraste zavest lastne odgovornosti. Tako pričakovanje požene v nas neke mehanizme, da mi iz naše strani naredimo vse, da bi tudi Bog lahko iz njegove storil vse. Tu sorazlogi da nekatere rešitve pridejo šele kasneje.Vendar Bog zelo pogosto odgovarja. Problem seveda ne leži v njegovem odgovoru, pač pa v našem vprašanju. Smo iskreni ali nismo? Če nismo iskreni –tudi Boga ne moremo čutiti. V tej točki je nekaj podrobnejših poudarkov:
   a) Bog nikoli ne govori proti »zdravi pameti«
   b) je vedno na strani dobrega, pravega in resnice, posebno ko želimo dobro drugemu
   c )ni nikoli neiskren do naših potreb, počutij, težav…
   d) nikoli ne podpira naše hudobije, egoizma in igračkanja z njim, ne podpira naših utvar in iluzij, ošabnosti in ambicioznosti (povzpetnost na račun drugega)
   f) pogosto govori proti naši volji, kar nam ni prav ali pač?!
   g)govori mi iskreno celo to, kar mi ni všeč (kar mi ni po godu)
   h) pogosto govori takrat, ko bi jaz raje, da bi on molčali)
   g) govori tudi preko molka, tišine, drugih ljudi, Svetega pisma…

   Navaditi se moramo poslušati Boga, priučiti se moramo sposobnosti slišati in poslušati Boga, druge, ne le sebe. Imamo dvoje ušes in ena usta zato, da manj govorimo in več poslušamo! Kdor si te sposobnosti noče, ne more ali ne zna pridobiti, tvega, da Boga ne bo slišal celo takrat ko bo ta »glasno grmel«. Bog normalno ne uporablja druge poti za komunikacijo in spoznanje, kot je naš intelekt (razum, navdihnjen od Boga), naš občutek za ljubezen, za pravično, za dobro in našo vest, ko molimo in živimo po Evangeliju, kot nas uči Jezus in ko pomagamo in služimo drugim. Najpoglavitnejši problem je naša iskrenost v tem, kako si razlagamo in kako spolnjujemo Božjo voljo. Veliko več naše pozornosti bi morali posvetiti stvarem, ki od nas terjajo velike odgovornosti ali velike odločitve, našo vero in molitve, da delamo vse prav in v dobro nas in tudi drugih ljudi. Kaj in kako takrat moliti? Pomembno je, da sledimo svoji vesti, da tej zaupamo in da imamo pravi odnos do vere, da smo Ljubečiu, Usmiljeni, Dobri in da pomagamo ter služimo drugim. Božji odgovor v sebi vedno nosi dovolj rahločutnosti in modrosti: v Božjem odgovoru je vedno dovolj svetlobe (luči) za tistega, ki je »blage« volje –zakaj Bog vedno upošteva našo osebnost in svobodno voljo. Bog nikoli nikogar ne sili, ker ima svbobodno voljo. To je podoba Boga, vzgojitelja in Usmiljenega Dobrotnika, ki nas vedno Ljubi in nam hole le vse dobro. Molimo iskreno in goreče, da nas bo Bog slišal in uslišal. In naj nam moligtve pomagajo, da bomo vso Ljubezen in Dobroto prelili v Življenje! Ko bomo pomagali in služili drugim in odložili človeški egocentrizem, ki je v tem, da mislimo le nase in na svoje želje in potrebe, bomo odprili srce Gospodu in Gospod nas bo sklišal in uslišal; zato, ker hočemo z molitvijo in dejanji Dobrote in Usmiljenja ter služenja bližnjim tako kot Jezus prinašati Luč, Dobroto in Usmiljenje sebi in drugim na svet in tako pokazati, da Ljubimo Boga in Ljudi!

   Medmrežje Nauči nas Moliti, dopolnjeno in razširjeno; že objavljeno.

   »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn, 10,10)

   Odgovori
3. Janez says:

   18. julija, 2021 at 12:22

   Papež Frančišek: »Gospod, nauči nas moliti!«

   Jezus se umika na samotne kraje in moli
   »Evangeliji so nam izročili mnoge zelo žive podobe o Jezusu kot človeku molitve. Kljub pomembnosti njegovega poslanstva in zahtevam mnogih ljudi, Jezus čuti potrebo, da se umakne v samoto in moli. Markov evangelij nam o tem pripoveduje že na prvi strani, ko začne govoriti o Jezusovem javnem delovanju (glej Mr 1,35). Jezusov prvi dan v Kafarnáumu se je končal zmagoslavno. Ko je sonce zašlo, je množica bolnih prišla pred vrata, kjer je Jezus bival. Mesija oznanja in ozdravlja. Uresničijo se starodavne prerokbe in pričakovanja mnogih ljudi, ki trpijo: Jezus je Bog, ki je blizu, je Bog, ki rešuje. A tista množica je še vedno majhna, če jo primerjamo z mnogimi drugimi množicami, ki se bodo zbirale okoli preroka iz Nazareta. V nekaterih trenutkih gre za ogromno ljudi. Jezus je v središču vsega, pričakovan s strani ljudi, je odgovor na upanje Izraela. Pa vendar se jim Jezus izmakne. Ne ostane ujetnik pričakovanj ljudi, ki so ga že izvolili za vodjo. Nevarnost je, da se voditelji preveč navežejo na ljudi in ne ohranijo distance. In Jezus se tega zaveda. Že prvo noč v Kafarnáumu dokaže, da je zares izviren Mesija. Tik pred zoro učenci iščejo Jezusa, a ga ne najdejo, dokler ga Peter navsezadnje ne izsledi na samotnem kraju, popolnoma potopljenega v molitev. In mu pravi: ‘Vsi te iščejo’ (Mr 1,37). Zdi se, da se trditev nanaša na splošen uspeh, kot dokaz, da je njegovo poslanstvo uspelo. Jezus pa pravi svojim učencem, da mora iti drugam, da niso ljudje tisti, ki iščejo njega, ampak je On tisti, ki išče ljudi. Zato ne sme ostati, ampak mora neprenehoma romati po poteh Galileje (glej Mr 38-39). Je romar, ki gre proti Očetu, medtem pa moli. Vse to se zgodi v eni noči molitve.

   Kakor da vse vodi Jezusova molitev
   Na kakšni od svetopisemskih strani se zdi, da vse vodi Jezusova molitev, njegova bližina z Očetom. Tako bo predvsem v noči na vrtu Getsemani. Za zadnji del Jezusove poti, najtežji od vseh, ki jih bo prehodil, se zdi, da dobi svoj smisel v stalnem poslušanju, ki ga Jezus namenja Očetu. Zagotovo ni lahka molitev, ravno nasprotno, je dejanska agonija, pa vendar je molitev, ki je zmožna podpirati tisto pot križa. Bistveno je, da Jezus molil. Jezus je goreče molil v javnih trenutkih, ko je s svojim ljudstvom delil bogoslužje, a prav tako je iskal kraje zbranosti, ki so bili ločeni od vrveža sveta, kraje, ki so omogočili, da se je spustil v skrivnost svoje duše. Jezus je prerok, ki pozna kamne v puščavi in se vzpenja v višine gora. Zadnje Jezusove besede, preden je izdihnil na križu, so besede psalmov.

   Gospod, nauči me moliti
   Jezus je molil kakor vsak človek na svetu. Pa vendar njegov način molitve vsebuje skrivnost, nekaj, kar zagotovo ni ušlo pogledu njegovih učencev, če v evangelijih najdemo tako enostavno in neposredno prošnjo: ‘Gospod, naúči nas moliti’ (Lk 11,1). Videli so ga namreč moliti in so se njegovega načina želeli tudi sami naučiti. Jezus jih ne zavrne, ni ljubosumen na svojo bližino z Očetom, ampak je prišel ravno za to, da bi nas uvedel v ta odnos z Očetom. Tako svojim učencem postane učitelj molitve, kar zagotovo želi biti za vsakega med nami. Tudi mi torej moramo reči ‘Gospod, nauči me moliti. Nauči me.’ Čeprav morda molimo že mnogo let, se moramo molitve vedno učiti! Človekova molitev, to hrepenenje, ki se rodi na tako zelo naraven način v njegovi duši, je morda ena največjih skrivnosti vesolja. In niti ne vemo, če je molitev, ki jo namenjamo Bogu, zares tista, ki bi jo On hotel slišati. Sveto pismo nam govori tudi o neprimernih molitvah, ki jih Bog na koncu zavrne. Spomnimo se na priliko o farizeju in cestninarju. Samo cestninar se je vrnil opravičen domov, ‘kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan’ (Lk 18,14). Molitev je vedno treba začeti s ponižnostjo, kajti ponižno molitev Gospod sprejme. Zato je najprimerneje, da prosimo z besedami učencev: ‘Gospod, nauči nas moliti!’ In On zagotovo ne bo dopustil, da bi naša prošnja padla v prazno.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI.; Vatikan, 5.12.2018)

   NEKAJ ISKRIC GLEDE MOLITEV OČENAŠA
   Zato takrat, ko bo naša vera šibka, tudi mi prosimo z učenci »Gospod, nauči nas moliti« in recimo: Oče naš, ki si v nebesih.
   Ko bi bili na tem, da pozabimo na Gospoda, prosimo: Posvečeno bodi tvoje ime.
   Ko bomo malodušni zaradi našega življenja ali razmer v svetu, prosimo: Pridi tvoje kraljestvo.
   Ko se bomo morali odločiti o kakšni pomembni stvari in bi nas mikalo, da bi se odločili za najlažjo pot, recimo: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.
   Ko se bomo pritoževali nad majhnimi težavami in pozabljali, da je na milijone ljudi ubogih in lačnih, molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
   Ko nas težijo naši grehi in ko težko odpuščamo drugim, prosimo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
   Ko nas vznemirjajo skušnjave, molimo: Ne vpelji nas v skušnjavo.
   Ko se nam bo težko obvladati, prosimo: Reši nas hudega.
   Ko se bomo preveč ukvarjali s sabo in s svojo pomembnostjo, recimo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj.

   Ognjišče Božo Rustja.

   Odgovori
4. Janez says:

   18. julija, 2021 at 12:15

   Ognjišče, Rustja: KAKO MOLITI K BOGU? FORMALNI MOLILNI OBRAZCI VAS PRAVITE NE NAGOVORIJO?

   Vprašanje Ognjišču: Ne vem, kako naj natančno izoblikujem svojo misel, sprašuje vernik L. uredništvo Ognjišča. Toda številne molitve – mislim na MOLITVENE obrazce, ki so nas jih naučili – mi ne povedo veliko. Včasih se mi upira, da bi jih molil., ker me ne nagovorijo. Zdijo se mi tako ‘oguljeni’. Ne vem, če ravnam prav? Kaj mi svetujete glede molitve, sprašuje vernik L. in prosi za odgovor?

   Vaše vprašanje kaže na značilno težavo številnih današnjih vernikov – potrebo po pristni, iskreni molitvi, osvobojeni formalnosti. Ta želja je dobra, saj mora molitev prihajati iz srca. Toda naša molitev je pogosto uboga, čeprav želi biti iskrena. Zato lahko uporabljamo tudi ustaljene obrazce. Ti nam pomagajo, da se ‘znamo’ obračati na Boga. Pomagajo pa nam tudi v ‘duhovni suši’, ko ne najdemo svojih ustreznih besed. Cerkev nam priporoča nekatere molitvene obrazce, a ne zapoveduje, da moramo uporabljati samo to ustaljeno obliko molitve. “Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo,” pravi Kompendij katekizma katoliške Cerkve.
   Da nismo prvi, ki imamo težave z molitvijo, nam priča prošnja apostolov: »Gospod, nauči nas moliti!« (Lk, 11,1) in Jezus jih je naučil moliti očenaš. Gre torej za ‘obrazec’, za obliko molitve, ki nas jo je naučil sam Jezus. Zato ima ta molitev posebno mesto med krščanskimi molitvami in v kristjanovem življenju.
   Ne vem točno, kaj ste mislili z molitvenimi obrazci. Morda tiste, ki jih znamo na pamet, oz. tiste, ki smo se jih naučili ‘za birmo’. Ne smemo pozabiti tudi na druge zapisane molitve. To so npr. psalmi ali drugi spevi, zlasti iz Svetega pisma Nove zaveze (Marijina hvalnica ali Moja duša; Zaharijev hvalospev ali Hvaljen Gospod, Bog naših očetov; spevi iz pisem apostola Pavla ali iz knjige Razodetja). Te nam polagajo v usta besede, ki jih je Bog sam navdihnil in s katerimi ‘vzgaja’ naše srce, da se obrača na Boga.
   Dalje ne pozabimo na številne molitve sodobnih avtorjev. Vsako Ognjišče začenjamo z molitvijo kakšnega sodobnega avtorja. Naš urednik Silvester Čuk jih je zbral tudi v knjigo. Trenutno je na voljo knjiga Zakladnica molitve (uredil Marko Čuk). Prevajalec molitev je napisal, da te sodobne molitve “želijo biti vzorec za naš osebni pogovor z Bogom”. Niso pa edini vzorec. Omenil sem že molitve iz Svetega pisma, še prej molitve, ki so nastale v zgodovini Cerkve. Naj še dodam nekatere čudovite molitve svetnikov, na primer Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega. Njegova drža hvaljenja je navdihnila številne druge molitve.
   Vi si izberite tisto obliko molitve, ki vam bo najbolj pomagala v pogovoru z Bogom. Med vsemi naštetimi molitvami boste gotovo našli kaj zase, morda vam bodo bližje sodobne molitve, če vam niso ljubi ‘tradicionalni obrazci’. Lahko pa molite tudi s svojimi besedami, čeprav tudi na naše osebne, ‘izvirne’ molitve vplivajo ustaljeni molitveni obrazci. Ustaljeni molitveni obrazci nam pridejo prav v trenutkih ‘duhovne suše’, ko ne moremo moliti s svojimi besedami. Takrat lahko preprosto molimo Gospodovo molitev. Morda nas bodo nagovorile kakšne besede iz nje (npr. zgodi se tvoja volja; odpusti nam naše dolge; reši nas hudega …). Bodimo prepričani, da nas bodo kakšne besede prej ali slej nagovorile, če bomo vztrajali. Če pa bomo prenehali moliti, nas ne bodo mogle nagovoriti in nam posledično pomagati iz ‘duhovne suše’. Poleg tega ne bodimo preveč domišljavi. Tudi rodovi pred nami so znali moliti. Številni obrazci so se rodili iz rodov Bogu predanih src. Njihove besede lahko postanejo tudi naše besede, če jih bomo počasi premišljevalno molili in jih ponotranjili, ne pa samo avtomatično ‘drdrali’. Izkušnja Bogu predanih rodov vernih, zaobjeta v številnih molitvenih obrazcih, nam bo pomagala v naših iskanjih in hrepenenju po Bogu. Molimo lahko tudi s svojimi besedami, tako kot nam pravi srce in obenem dopolnimo naše molitve iz molitvenika. Umirila se bosta naša Duša in Srce in marsikaj bomo bolj prav razumeli in bolje naredili! Oče je vedno vesel, ko se k Njemu obrne Njegov Otrok!

   Božo Rustja, Pisma. Ognjišče (2017) 10, str. 48

   Odgovori
5. Janez says:

   18. julija, 2021 at 12:09

   Prenova v Duhu: Pot ozdravljenja Posted in Pričevanja

   Pot ozdravljenja
   Pri vseh čudežnih ozdravljenjih, ki jih je storil Jezus, je odločilnega pomena vera. Jezus sam želi potrditev vere, ali pa jo sam spodbuja: »Ne boj se, samo veruj!« »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« »Gospod, če hočeš me moreš očistiti.« … Ni dovolj, da Jezusa poznam. Verovati moram v Njegovo živo prisotnost in čudežno moč ter ljubezen, s katero lahko spreminja človeka in svet. Nato moram Jezusa prositi za dar ozdravljenja, telesnega, duševnega ali duhovnega. Zaupati moram v Njegovo ljubezen in sprejeti Njegovo voljo. Morda Jezus ne usliši takoj, včasih se zdi, da sploh ne usliši naše prošnje. Šele čez čas ugotovimo, da nas je Jezus uslišal, a na povsem drug način, kot smo si mi želeli. Zame je prelil svojo dragoceno kri in daroval svoje življenje. Ljubi me že od vsega začetka mojega življenja in je z menoj v vsakem času, tudi ko sam hodim po svojih potih, ki me vodijo proč od Njega. Ljubi me tudi, ko padam vedno znova v greh, ljubi me kljub vsem mojim napakam, slabostim. Jezus me vedno čaka. Čaka, da odgovorim na Njegovo ljubezen. Ko zavestno naredim ta korak k Jezusu, ko mu odprem svoje srce, ko se mu ves podarim in izročim, je zame začetek ozdravljenja.

   »DA« Jezusu pomeni začetek hoje za Jezusom in z Jezusom. Ko postane Jezus moj pastir, moj najboljši pastir, potem prevzame tudi skrb zame. »Vodi me na najboljše pašnike, varuje me pred zvermi današnjega časa, krepča in tolaži me ob uri preizkušnje in stiske, obveže in zdravi me, ko sem ranjen in bolan. Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta. Kot povprečna kristjanka sem se pred desetimi leti v hudi telesni (izguba nerojenega otroka) in duševni stiski (sovraštvo v družini in bližnjem okolju) obrnila na Boga, naj vendar pomaga. Dano je bilo spoznanje, naj kličem Svetega Duha. In sem ga klicala neprestano, še posebej v trenutkih nemoči, obupa in strahu z besedami »Pridi, Sveti Duh, in napolni obličje zemlje.« Ta vzklik je postal moja rešitev. Sledilo je romanje v Medžugorje in milostni dotik Božje ljubezni v dobri sveti spovedi. Začutila sem posebno ljubečo skrb matere Marije. V maju sem opravila osebno posvetitev Devici Mariji po Ludviku Grignionu Montfortskem. Spoznala sem izvir milosti v zakramentu pogoste svete spovedi in dnevne svete maše. Začela sem z rednim branjem Svetega pisma in molitvijo. Lahko sem se vključila v molitveno občestvo Prenove v Duhu in spoznala moč slavilne molitve in petja.

   Prejela sem dar petja in molitve v jezikih in dar podob. Sveti Duh je moj Učitelj in Voditelj. On me vodi in oblikuje. Največji dar je ljubezen in neizmerno zaupanje v Jezusa. Šele sedaj lahko rečem, da ljubim Jezusa z vso močjo, z vsem svojim bitjem. Želim biti povsem Njegova, želim spolnjevati Njegovo voljo, želim delati za rast Božjega kraljestva tu na zemlji. Želim ga slaviti in se mu zahvaljevati. Želim, da bi ga tako močno spoznali tudi vsi moji bližnji in drugi ljudje, da bi mu odpirali svoja srca, da bi odgovarjali na Njegovo ljubezen.

   V vsem tem času sem bila ozdravljena na mnogih področjih. Najprej nezaupanja v Božjo ljubezen in pravilnost Njegove volje. Otresla sem se nepotrebnih skrbi glede materialnih potreb in pretiranega kopičenja materialnih stvari. Spoznala sem, da Bog vedno poskrbi za nas, le če mu zaupamo. Prejela sem notranji mir, gotovost in potrditev v svoji poklicanosti matere, ki je doma gospodinja in katehistinje. Postala sem bolj potrpežljiva v preizkušnjah in se z Jezusovo pomočjo naučila blagoslavljati in moliti za vse ljudi okoli sebe. Prejela sem dar gotovosti, da Jezus v dobri sveti spovedi popolnoma odpusti vse naše grehe in slabosti, čeprav kasneje zopet pademo. Prepričana sem, da je zakrament svete spovedi tudi vir našega telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Kakor je Jezus ozdravljal nekoč, ozdravlja tudi danes po zakramentu svete spovedi in svete evharistije. Zahvaljujem se neizmerni Božji ljubezni za dar vere in pot ozdravljenja.

   Julijana Leben, Ajdovščina, Prenova v Duhu: Pot Ozdravljenja.

   Zahvaljujmo se nenehno Bogu in ga Slavimo! Naj nam bodo vse spodbude v premislek in nam pomagajo k prenovi!

    

   Odgovori
6. Janez says:

   18. julija, 2021 at 12:00

   DON BOSKO SLOVENIJA: ODPUŠČANJE DRUGIM NI LE NEKA MOŽNA OPCIJA, JE NUJNOST!
   1. Odpuščanje ni opcija. Je potreba. Nobenega človeškega odnosa ni brez odpuščanja. TUDI BOG ODPUŠČA NAM GREŠNMIKOM KO SE POKESAMO IN PROSIMO ODPUŠČANJA TER POPRAVIMO KRIVICE IN SE SPRAVIMO. Vsi smo nagnjeni k zlu, ker smo grešniki in nepopolni ljudje. Zato potztrebujemo Božjo Pomoč in Vodstvo. Zlo prizadene človekovo srce in prav zato je odpuščanje, ki je kot nekakšno zdravilo, še kako potrebno. Če bi bili popolni, potem nam o odpuščanju ne bi bilo potrebno razmišljati, a ker nismo, je še kako pomembno, da imamo v zavesti, da nobenega odnosa ni brez odpuščanja. Danes je veliko ločitev, nerazumevanja v zakonskih zvezah … in eden od razlogov je tudi nesposobnost, neznanje odpuščanja! Koliko je sovraštva in prepirov, ker ni odpuščanja in strpnosti; marsikje ljudje danes naredijo življenje brez potrpljenja, sočutja, strpnosti in dobrote, tovarištva med ljudmi, zato v takih občestvih ni ljubezni in odpuščanja, ker so egoti preveliki!!

   2. Resnično odpuščanje se ne rojeva iz človeškega hotenja ali volje. Le-ta namreč nima oblasti nad notranjo močjo strasti in greha. Odpuščanje korenini v globini bivanja v Bogu: samo Bog odpušča. Spomnimo se vprašanja, ki so ga farizeji postavili Jezusu: »Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« (Mr 2,7). Jezus, Očetov Sin, na zemljo prinaša Božjo naravo, odpuščanje grehov. Ljudje, ki so zakoreninjeni v Bogu, sebe pojmujejo kot dolžnike. Ko se postavijo pred Božjo ljubezen, opazijo, koliko jim manjka. Prav zaradi te izkušnje so pripravljeni tudi drugim odpuščati pomanjkljivosti in žalitve. Pogosto pa razmišljamo kot upniki. Koliko ljudi je ozkosrčnih, niso se sposobni navdihovati pri velikodušnosti življenja, obsedeni so s tem, kar manjka. In prav ti ljudje so pogosto zaprti za odpuščanje. Molimo za Božjo Milost, da bomo molili in zmogli odpustiti drugim, pa tudi, da nam bodo drugi odpustili vse, kar smo slabega storili! Boga molimo v Očenašu, da naj nam odpusti naše dolge; pa mi odpuščamo svojim dolžnikom?

   Misel o odpuščanju
   Božje odpuščanje lahko dosežemo. Ključ, ki Božjemu odpuščanju na široko odpre vrata, je preprost: da ga prosimo s ponižnim in skesanim srcem in se spokorimo in obljubimo, da se bomo z Njegovo Milostjo Poboljšali!. Bog nas ljubi in zato nam je vedno pripravljen odpuščati. Odpuščajmo tudi mi drugim! Brez odpuščanja nismo resnično svobodni. Potrebujemo Božje odpuščanje, pa tudi odpuščanje tistega, ki smo ga s svojim ravnanjem prizadeli. Tisti trenutek, ko se iskreno kesamo in spovemo svojih grehov, nam Bog, ki je usmiljen, zvest in pravičen, odpusti vse naše krivičnosti. Prav je, da prosimo za odpuščanje in se pokesamo svojih grehov, pa tudi, da se opravičimo in krivico popravimo! HVALIMO BOGA IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA VSE MILOSTI! Skesano molimo in ga prosimo odpuščanja! Poboljšajmo se in prinašajmo na svet Usmiljenje in Dobroto. Amen.

   Molitev za Odpuščanje
   Gospod Bog,
   prepričani smo,
   da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
   ki te zanj ne prosijo.
   Saj velikodušno odpuščaš vsem,
   ki se Ti Zahvaljujejo za vse Milosti in te iskreno prosijo.te iskreno prosijo.
   Nočeš smrti grešnika,
   marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
   Verujemo, da je odpuščanje
   ena od tvojih temeljnih lastnosti.
   Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
   Daj nam moč,
   da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
   Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
   s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
   da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
   Obenem pa izkažemo pripravljenost,
   iz srca odpustiti vsem,
   ki so se pregrešili proti nam.
   Gospod pomagaj nam vsem, da si odpustimo in začnemo vse na znova in na novo!
   Odložimo in pozabimo vse krivice in zamere ter molimo, da se spet spravimo med seboj in
   Živimo v Božjem Miru in Ljubezni!
   Amen.

   Iskrica za premislek
   Blagor tistemu, ki so mu pregrehe odpuščene, ki so mu grehi oproščeni.
   Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare. (Ps 32,1-2)
   Odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom. (Mt 6,12)
   To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov (Mr 26,28)
   Bog nam odpušča naše grehe, odpustimo jih tudi mi našim dolžnikom in začnimo znova,
   da bomo molili in prosili s čistim strcem in da bo Bog uslišal naše Molitve! Amen.

   Gospodove Milosti bom vedno opeval!

   Odgovori
7. Janez says:

   18. julija, 2021 at 11:40

   MOLIMO, DA BI SI SPET PO NJEGOVI MILOSTI POVRNILI NOTRANJI MIR
   Moj Oče!
   Zdaj, ko so potihnili glasovi in ugasnili vsi kriki,
   sem tu, ob postelji, in moja duša se dviga k tebi, da ti reče:
   verujem vate, zaupam ti in te ljubim z vsemi svojimi močmi.
   Slava ti, Gospod!
   V tvoje roke izročam utrujenost in boj,
   vse skrbi, zadrege, probleme in težkoče, ki me težijo;
   pa tudi veselje in razočaranja vsakega dne, ki se zjutraj začenja in zvečer končuje.
   Oprosti Gospod, če sem bil vzkipljiv in nepotrpežljiv,
   če so v meni prevladovali sebični vzgibi,
   če sem dal prostor jezi ali žalosti, oprosti, Gospod!
   Bodi usmiljen z menoj, ki sem grešen Človek in Te Potrebuje.
   Če sem bil nezvest, če sem govoril v prazno,
   če sem se prepustil nestrpnosti, če sem bil komu trn v peti, oprosti, Gospod!
   To noč ne želim zaspati, ne da bi čutil v svoji duši
   gotovost tvojega usmiljenja,
   tvojega sladkega, popolnoma zastonjskega usmiljenja, Tvojega Božjega Miru in Dobrote.
   Gospod! Zahvaljujem se ti, moj Oče,
   ker si bil sveža senca, ki me je pokrivala ves ta dan in si bil v meni in ob meni.
   Zahvaljujem se ti, ker si, neopazen, nežen in objemajoč,
   v vseh teh urah pazil name kot Zvesta mati Svojemu Otroku.
   Gospod! Okoli mene je vse že tiho in mirno.
   Pošlji angela miru v to hišo, da nas bo prevevala Božja Ljubezen in Blažena Milina.
   Umiri moje živce, pomiri mojega duha,
   sprosti moje napetosti in pokaži mi Pot in Me Vodi po Poti k Tebi Jezus.
   Preplavi moje bitje s tišino in umirjenostjo.
   Bdi nad menoj, dragi Nebeški Oče,
   medtem ko se v zaupanju pogrezam v sen
   kot otrok, ki veselo in mirno pravično spi v tvojem objemu.
   V tvojem imenu, Gospod, bom mirno počival.
   Vse kar bom molil, mislil in delal, naj bo v večjo Božjo Slavo!
   Blagoslovi me Gospod in daj mi prosim Božji Mir in pomagaj mi da bom podoben Tebi!
   Amen.

   Avtor molitve, objavljene v molitvenem priročniku Srečanje, je brat Ignacij Larrañaga.

   Gospod nakloni nam prosim Milost, da si povrnemo spet duhovni Mir in Počitek. Hvala Oče. Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj!

   Odgovori
8. Miro says:

   18. julija, 2021 at 9:03

   KATERA VRSTA SLUŽENJA JE NAJBOLJŠA IN KATERI ČAS JE NAJPRIMERNEJŠI ZANJO?

   Kralj je vsakega učenjaka in modrijana, ki je prišel na njegov dvor, spraševal: »Katera vrsta služenja je najboljša in kateri čas je najprimernejši zanjo?« A ni dobil odgovora, ki bi ga zadovoljil. Nekega dne ga je preganjala vojska sovražnega kralja in izgubil se je v temnem gozdu. Dolgo časa je jahal in postal izmučen in lačen. Končno je prišel do puščavnika. Stari menih ga je toplo sprejel in mu ponudil kozarec hladne vode. Ko se je nekoliko odpočil na puščavnikovi postelji, ga je kralj vprašal: »Katera vrsta služenja je najboljša?«

   Menih je odgovoril: »Dati žejnemu kozarec vode.«

   »In kateri čas je najprimernejši zanjo?«

   Puščavnikov odgovor se je glasil: »Ko pride sam in po dolgi poti išče kraj, kjer bi se odpočil.«

   Resnična pomoč v pravem trenutku je vredna več kot globoka razmišljanja o pomoči bližnjemu.

   »Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je: oskrbovati sirote in vdove v njihovi stiski in se ohraniti neomadeževan od sveta.« (Jak 1,27)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   17. julija, 2021 at 17:09

   PREROK IZAIJA: »GLEJ, TO JE MOJ SLUŽABNIK, KI SEM GA IZVOLIL, MOJ LJUBLJENI, NAD KATERIM IMA VESELJE MOJA DUŠA« – BOG LJUBI IN KDOR LJUBI ZAPOVEDUJE IN KDOR JE LJUBLJEN ZAPOVEDI SPOŠTUJE – KDOR LJUBI BOGA, BO VSTOPIL V KRISTUSA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 12,14-21)

   Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili. Ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam. Veliko jih je šlo za njim in vse je ozdravil. Zapovedal pa jim je, naj ga ne razglašajo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljeni, nad katerim ima veselje moja duša. Svojega duha bom položil nanj in narodom bo oznanil sodbo. Ne bo se prepiral in ne vpil, nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. In v njegovo ime bodo upali narodi.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+12%2C14-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Človek je družbeno bitje. Ni ustvarjeno za samoto. Jo sicer potrebuje vsake toliko časa, da se sestavi in razmisli o svoji eksistenci, vendar zgolj v družbi lahko razvije svoje potencial, izpolni poslanstvo, zaradi katerega je na svetu.

   Za vernika je edini primeren prostor Jezus Kristus. V njem ni vpitja in kričanja, v njem se nalomljeni trst ne bo zlomil in tleči stenj ne ugasnil, saj je Jezus, kakor naglaša drugi odstavek naše veroizpovedi »zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes.« Seveda pa moramo v ta prostor vstopiti. Ni dovolj, da ta prostor samo poznamo, da približno vemo, kje se v našem kraju nahaja. Potrebno je vstopiti, kakor je Jezus stopil do Janeza Krstnika in dejal: »Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Ter nato vstopil v reko Jordan.

   Ne slepimo se: »Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna.« To pomeni, da Boga prav nič ne gane, kaj bodo v sosednjem peklu rekli. Tudi ga ne gane, ali je posameznik član vplivne politične stranke ali pa ima malce več pod palcem. Ker Boga briga samo ena stvar: »»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

   Bog ljubi in kdor ljubi zapoveduje in kdor je ljubljen zapovedi spoštuje. Kdor ljubi Boga, bo vstopil v Kristusa. V njem bo našel prostor, za druženje, prostor za izpopolnjevanje, za izživljanje svojih potencialov, v njem bo našel svoje Zveličanje. Toda spoštovati mora zakonitosti tega prostora, ter bo živel in delal, kakor pravi duhovnik po koncu povzdigovanja: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu,« ker je ljubezen poslušnost tistemu, ki nas ljubi. In ta, ki nas ljubi je Bog, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki v občestvu Svetega Duha, živi in kraljuje vekomaj.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnosti vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    17. julija, 2021 at 14:49

    Ker sami s svojimi močmi ne moremo nič storiti, kar bi imelo odrešenjsko vrednost, se še toliko bolj priporočajmo Svetemu Duhu. Prosimo ga za luč in moč, da bi se mogli v srcu odpreti Njegovemu zdravilnemu in odrešenjskemu delovanju. Pridi, Sveti Duh, in poživi našo vero, upanje in ljubezen do Boga in sočloveka.

    MOLITEV K SVETEMU DUHU

    O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
    obišči nas, ki tvoji smo,
    napolni z rajsko milostjo
    srce, po tebi ustvarjeno!
    Ime je tvoje Tolažnik
    in Dar Boga Najvišjega
    Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
    Duhovno pomaziljenje.
    Sedmero ti darov deliš,
    Desnice Prst Očetove,
    obljubil tebe Oče je,
    zgovorna Moč apostolov.
    Čutilom našim luč prižgi,
    ljubezen v naša srca vlij;
    v telesni bedi nas krepčaj,
    v slabosti vsaki moč nam daj.
    Odženi proč sovražnika
    in daj nam stanoviten mir,
    pred nami hodi, vodi nas
    in zla nas varuj vsakega.
    Po tebi naj spoznavamo
    Očeta in Sina Božjega
    in v tebe iz obeh Duha
    naj vedno trdno verujemo.
    Amen.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori