Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 21:55

   JEZUS ZAHTEVA POPOLNO IZROČITEV (misli Svete Matere Terezije)

   Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti. Prosim ga, naj iz mene naredi svetnico, vendar pa mu moram pustiti izbiro te svetosti, še bolj pa izbiro sredstev, ki vodijo k njej.

   http://zupnija-brdo-zlatopolje.rkc.si/index.php/content/display/70/20/20

   Odgovori
2. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 21:36

   KDOR SE NE NAUČI SPREJEMATI IN CENITI SVOJIH PONIŽANJ, NE BO DUHOVNO NIKOLI NAPREDOVAL

   KAJ PA PONIŽANJA, KI SE NAM ZDIJO ZAVITA V TEMO IN NJIHOVIH SADOV ŠE NE VIDIMO?

   Kdor se ne nauči sprejemati in ceniti svojih ponižanj, ne bo duhovno nikoli napredoval. Zanj bo duhovnost vedno samo teorija. Morda bo novo življenje razumel abstraktno, vendar ga ne bo živel.
   Izrael je prvo poglavje Geneze napisal po izkušnji ponižujočega izgnanstva in zatiranja s strani drugih narodov. Tako je prišel do globoke modrosti, ki ni od tega sveta in mu je razkrila njegovo pravo lepoto, ki jo opeva v tem besedilu.

   Kakšno vajo nam torej priporoča prvi del šestega dne?
   Premišljevanje o “svetih” ponižanjih oziroma dogodkih, ki so nam pokazali, kdo smo v resnici in nas postavili na naše pravo mesto. Koristno je, da se nanje večkrat spomnimo in si jih morda zapišemo.

   Predvsem ne smemo pozabiti dogodkov, v katerih je Bog hudo, ki nam je bilo storjeno – ali se nam je tako vsaj zdelo – obrnil v dobro.

   Kadar me čez dan razjezi kaj nepredvidenega ali neprijetnega, moram skoraj vsakič pred spanjem Bogu priznati, da mi je to koristilo in da je njegov načrt boljši od mojega. Takih primerov je bilo že nešteto.
   Gre za manjše in večje “pashe” oziroma vstajenja, ki so v našem življenju kot spomeniki Božje vsemogočnosti.

   Zato je dobro sproti beležiti ponižanja in tudi to, kako so nam koristila.

   Kaj pa ponižanja, ki se nam zdijo zavita v temo in njihovih sadov še ne vidimo?
   Nedoumljivi Božji načrti se uresničujejo ob svojem času, zato moramo pogosto počakati na velikonočno vstajenje, pred katerim sta veliki petek in sobota. Božja ura namreč teče v skladu s časom in potrebami nebeškega kraljestva, ne pa v ritmu naše nestrpnosti.

   Po drugi strani nam vedno koristi posvet z nekom, ki ima trdno vero in nas dobro pozna. Pravzaprav bi morali, kot že rečeno, vse v tej knjižici priporočene vaje opravljati pod duhovnim vodstvom.

   Povzetek vsega je: če sem odkril, da so mi razne življenjske zaušnice koristile in da je zlo, ki sem ga bil po krivem deležen, Bog obrnil v moje dobro, me nobena taka stvar več ne prestraši in lahko gradim na trdnih temeljih.
   Vsako ponižanje, ki ga sprejmem, pripomore k mojemu duhovnemu napredku.

   »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« …. (se nadaljuje)

   izbira in pripravlja( Marko Čuk Ognjišče)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vedno poudarjam, da brez ponižanja in trpljenja človek ne more napredovati. Za vse duhovne boje, skušnjave, trpljenje se je potrebno Bogu zahvaljevati vsak dan, kajti vse je del Njegovega čudovitega načrta. Jezus pravi zahvaljevati se tudi za bodice.

   Bežati in si zatiskati oči, da ne moreš prenašati trpljenja je posvetna misel, kajti človek hoče uživati trenutno “srečo”, oz misli, da je sreča. Tak človek ne bo utrjen in ne bo duhovno napredoval in vsaka življenjska nevihta ga bo podrla ali pa celo strla. Lahko pride pri nekaterih ljudeh celo tako daleč, da ne vidijo izhoda, da popolnoma obupajo nad življenjem. Če si pa z Jezusom povezan skozi ves dan vsak dan pa prejemaš moč, bojuješ se kot močni bojevnik, kar je lepo opisala Favstina Kowalska v Dnevniku. PO BOJIH PA ČLOVEK IZIDE KOT ZMAGOVALEC Z JEZUSOVO POMOČJO IN NEKOČ PREJME VENEC SLAVE PRI JEZUSU.

   Odgovori
   • Hvala says:

     19. julija, 2021 at 21:41

     Ljudje smo nepotrpežljivi in hočemo za vsako ceno izbrisati ne samo trpljenje ampak vsako sled o njem. To pa ne gre. Predstavljati si neko “LAGODNOST” PO NAŠI VOLJI, je nesmiselno in nezrelo razmišljanje, ki se oddaljuje daleč stran od BOŽJEGA NAČRTA.

     Odgovori
     • Hvala says:

       19. julija, 2021 at 21:47

       https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/22467-vse-hudo-bo-bog-obrnil-v-dobro

       Odgovori
3. Miro says:

   19. julija, 2021 at 19:58

   ZELO RADI PRESLIŠIMO JEZUSOV STAVEK O JONOVEM ZNAMENJU -VERA JE SKOK V VODO, DA ŽIVO DOŽIVIM, DA JE V VODI NEKDO, KI ME LAHKO IN ME TUDI UJAME TER VODI TJA KAMOR MORAM ITI!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 12,38-42)

   Tedaj so se nekateri izmed pismoukov in farizejev začeli pogovarjati z njim in so rekli: »Učitelj, od tebe bi radi videli znamenje.« On pa je odgovoril in jim rekel: »Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen znamenja preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljani bodo na sodni dan vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se na Jonovo oznanilo; in glejte: več kakor Jona je tukaj. Kraljica Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte: več kakor Salomon je tukaj.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+12%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Katoličani imamo zelo radi videnja in čudeže, protestanti verjamejo v tehniko in formule, evangeličani imajo radi magično uporabo Svetega pisma. Vsi pa zelo radi preslišimo Jezusov stavek o Jonovem znamenju.

   Naše hudobno obdobje hoče vse drugo, ne pa preprostega Jonovega znamenja. Jezus pa pravi, da bo dal samo to znamenje in nobenega drugega. Prav zoprno.

   Saj to znamenje sploh ni znamenje, ampak bolj proti znamenje. Od nas zahteva da se prepustimo temi, šele potem bomo vedeli, kaj je res bistveno. Jezus vztraja, da je duhovno potovanje bolj odrekanje nadzoru, kakor pa nadziranje. Lahko rečemo celo to, da nas bodo drugi večkrat vrgli iz krova ladje. Na pravo obalo pa bomo prišli zgolj po Božji milosti in ne pa v moči svojih pravih dejanj. Takšno znamenje vznemirja in ne zadovolji.

   Ali je to vse, kar nam bo dano? Vera je prav v tem, da ni stvar. Ničesar ne moreš dokazovati, da je prav ali uporabljati, da bi prišel kam drugam. Če hočem nekaj v kar bi verjel (tako v resnici vsi začnemo) bom v najboljšem primeru kristjan tabujev z jasnimi temelji, istovetnostjo in mejami. A to še ni vera. To je zgolj zagotavljanje temeljev za osebno poglobitev.

   Vera je skok v vodo, da živo doživim, da je v vodi Nekdo, ki me lahko in me tudi ujame ter vodi tja kamor moram iti.

   Moje prizadevanje, da bi dosegel Boga je nujni pojav prve polovice življenja. Sprejemanje Božjega delovanja pa je veliko bolj mogoča v drugi polovici življenja, ne nujno kronološko, zagotovo pa duhovno.

   Življenje moram naprej živeti, razumem ga pa lahko le, ko gledam nazaj. Jona je vedel kaj in kako Bog dela in kako prav ima, šele potem ko je prišel iz trebuha velike ribe. Nobenega sporočila ni zmogel dati dokler sam ni potoval skozi temo in bil vržen ven na pravi obali. Vse to se je zgodilo navkljub vsem njegovim naporom, da bi se izognil.

   Jona je simbol krščanske preobrazbe vsakega človeka. Jezusu se je zdela Jonova zgodba nedvomno navdihujoča saj skoraj do popolnosti opisuje to, kar se je njemu zgodilo.

   Vzemimo si danes nekaj minut in v miru iskreno premislimo, zakaj verujemo. Kakšna znamenja potrebujemo, da verujemo? Ali Bog zame obstaja le, če mi da, kar ga prosim? Če bi nas kdo na ulici vprašal, zakaj verujemo, kaj bi mu odgovorili?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 17:28

   ČE POSTAVLJAMO V OSPREDJE SVOJA DELA OZ. ČE NI VESELJA NAD ODREŠENJEM, ČE NE POSTAVIMO NA PRVO MESTO VODSTVO SVETEGA DUHA IN SPREJEMAMO TRPLJENJE V BOŽJI LUČI, POTEM NISMO KRISTJANI.

   POTEM SMO Z BOBRIMI DELI SOCIALNA USTANOVAM KOT KAKA DRUGA. ENA IZMED MNOGIH, KI PA NE PRINAŠA ODREŠENJA. PRINAŠA LE TRENUTNO OLAJŠANJE TRPLJENJA.

   MOGOČE SE ZDI PREVEČ ZAHTEVNO , PRETIRANO LOČEVANJE MED DOBRIMI DELI IN LUĆJO, KI JIH OSVETLJUJE, VENDAR JE JASNO, DA NAŠA NALOGA NI NIČ DRUGEGA, KOT KAZATI NA LUĆ, KI JE KRISTUS SAM.

   RESNICA PRINAŠA NASPROTOVANJE
   ———————————————————————————————————————————————————

   Če se vrnem k današnjemu evangeliju, kjer nas Jezus nagovarja zelo jasno: Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta, razumem to kot dejstvo za kristjana. Kristjan ne more ne biti luč in sol. Če je kristjan, je luč, je sol. Ne more ne biti. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi?

   To niso dobra dela! Luč naj bi svetila pred ljudmi, da bi dobra dela lahko videli!

   To niso dobra dela! Luč naj bi svetila pred ljudmi, da bi dobra dela lahko videli! Torej, kaj je luč? Ob starčku Simeonu vidim dvoje, kar kaže na luč v njem. Prvo: po navdihnjenju je šel v tempelj. Vse življenje je živel po navdihnjenju, v Svetem Duhu. Želel je izpolniti božjo voljo in vesel je, ko je začutil dan te izpolnitve. Ko jo je izpolnil, ko je dočakal rojstvo odrešenika, je lahko zapustil svet. In drugo: njegov odnos do trpljenja je prava luč človeku, ki išče življenje. Ne boji se trpljenja. Nasprotno, veseli se velike Luči, ob kateri se bo razjasnil boj med dobrim in zlim. Boj bo prinesel bolečino in trpljenje, a vse to na nek način ni pomembno. Pomembno je, da bo Luč postavljena v znamenje in bo tudi zmagala.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/en/node/7380

   Odgovori
   • Hvala says:

     19. julija, 2021 at 17:48

     Velikokrat govorimo -delati dobra dela!

     Ljudje, ki ne priznavajo Jezusa za odrešenika tudi delajo dobra dela, včasih se več in boljše kot nekateri, ki pravijo, da so kristjani, Socialne ustanove delajo dobra dela, razne organizacije itd, in posamezniki! Vendar poglejmo sedaj razliko!

     KDO KAŽE, DA JE JEZUS ODREŠENIK?
     Pater Peter pravi , DA JE PRAVI ODNOS DO TRPLJENJA PRAVA LUČ ČLOVEKU, KI IŠČE ŽIVLJENJE.

     Samo serijsko opravljanje dobrih del, da zadostimo tej zahtevi ni pravilno! Kajti, kdor bo hodil za Resnico, bo doživljal nasprotovanja in da ne bo omagal na tej poti, ko bo hodil za Jezusom, bo moral sprejeti trpljenje, sam ne bo dosegel ničesar, Jezus daje moč, da se lahko vzdrži na tej poti.

     Na poti za Jezusom pa človek hitro omaga, če se ne opira na Božjo Besedo, če ne živi po Besedi Jezusovi ampak hlepi, da bi opravil več del. Samo tesno sodelovanje z Jezusom lahko prinese harmonijo v življenje posameznika, DA NE SKRENE NA POTI IN DA NE ZAIDE V OPRAVLJANJE DEL, KI SO PO VOLJI ČLOVEKA.

     TRUDITI SE ŽIVETI POBBOŽJI BESEDI JE OSNOVNI TEMELJ, NA KATEREM STOJI VSA HARMONIJA V ŽIVLJENJU PO IN Z JEZUSOM KRISTUSOM IN V JEZUSU KRISTUSU.

     Odgovori
5. Miro says:

   19. julija, 2021 at 12:38

   PRIPOROČAJMO SE BOŽJI SLUŽABNICI MAGDALENI GORNIK

   Danes se spominjamo rojstnega dne božje služabnice Magdalene Gornik (19. julij 1835 – 23. februar 1896). Celih 47 let je živela brez vsake zemeljske hrane, nosila na svojem telesu znamenja Kristusovih ran in zadoščevala Bogu za vse žalitve njegove ljubezni.

   http://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/index-MagdalenaGornik.html

   MOLITEV

   Vsemogočni Bog, Oče luči,
   od tebe prihaja vsak dober dar.
   Svojo služabnico Magdaleno Gornik
   si obdaril s čudovitimi darovi
   mističnih milosti in bogoljubnega življenja.
   Usliši naše molitve in poveličaj jo,
   da bo pred vesoljno Cerkvijo
   prišteta k zveličanim.
   Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

   Dobri Bog, po priprošnji
   Magdalene Gornik mi podeli milost …

   Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   19. julija, 2021 at 10:21

   PAPEŽ FRANČIŠEK: POTREBUJEMO »EKOLOGIJO SRCA«, KI JO SESTAVLJAJO POČITEK, ZRENJE IN SOČUTJE

   »Dragi bratje in sestre, dober dan! Jezusova drža, ki jo opazujemo v evangeliju današnjega bogoslužja (Mr 6,30-34), nam pomaga izluščiti dva pomembna vidika življenja.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na 16. nedeljo med letom.

   Prvi je počitek. Apostolom, ki se vračajo z utrujajočega misijona in začnejo z navdušenjem pripovedovati o tem, kar so storili, jim Jezus z nežnostjo nameni povabilo: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (v. 31). Vabi k počitku.

   S tem, da je tako storil, nam Jezus da dragocen nauk. Čeprav se veseli, ko vidi svoje učence vesele zaradi čudežev pridiganja, se ne razgovori s čestitkami in vprašanji, temveč ga skrbi njihova telesna in notranja utrujenost. Zakaj dela to? Ker jih hoče opozoriti na nevarnost, ki preži v zasedi tudi na nas, nevarnost, da se prepustimo mrzlici po delu in pademo v zanko aktivizma, kjer so najpomembnejša stvar rezultati, ki jih dosegamo ter da se imamo za popolne protagoniste. Kolikokrat se to zgodi tudi v Cerkvi, ko smo prezaposleni, brzimo, mislimo si, da je vse odvisno od nas in na koncu tvegamo, da zanemarimo Jezusa in se vračamo vedno k sebi, ki smo v središču. Zato jih torej vabi, da si z Njim odpočijejo na samem. To ni samo telesni počitek, temveč tudi počitek srca. Ker ni zadosti »izklopiti kabel«, ampak je potrebno zares počivati. Kako pa storimo to? Da to lahko storimo, se je potrebno vrniti k bistvu stvari: ustaviti se, biti v tišini, moliti, da ne bi prešli s hitenjem na delu k hitenju na počitnicah. Jezus se ne umika pred potrebami množice, ampak se vsak dan, preden je začel karkoli, umaknil v molitev, v tišino, v domačnost z Očetom. Njegov nežen poziv: »malo si odpočijte«, nas mora spremljati, da se bomo varovali pred pretirano učinkovitostjo, ustavimo mrzlično hitenje, ki diktira naš koledar. Naučimo se počivati, ugasniti prenosne telefone, da bomo lahko gledali ljudi v oči, gojili tišino, zrli naravo, se obnavljali v pogovoru z Bogom.

   Celoten nagovor svetega očeta na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-07/papez-francisek-potrebujemo-ekologijo-srca-ki-jo-sestavljajo.html

   Na povabilo svetega očeta molimo k Devici Mariji, ki je gojila tišino, molitev in zrenje in se vedno zgane v nežnem sočutju do nas, njenih otrok. Naj nam pri poglabljanju v Marijinega duha, ki je popolnoma eno z duhom našega Odrešenika Jezusa, pomaga tudi naslednja čudovita molitev:

   ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA

   Zdrava, Morska zvezda,
   ljuba Božja Mati,
   vseh devic Devica
   in Nebeška vrata.
   Ave – te pozdravlja
   Gabriel, nadangel,
   srečno drugo Evo,
   ki nam mir prinašaš.
   Ti jetnike reši,
   slepim vid povrni,
   zlo od nas odvrni,
   z dobrim nas obdari.
   Mater se izkaži,
   tvoje Božje dete
   naj po tebi usliši
   naše srčne želje.
   O, Devica sveta,
   blaga vsa in čista,
   vseh nas grehov reši,
   čistost v nas obnovi.
   Naj kot ti živimo,
   varno pot nam kaži,
   da se s tvojim Sinom
   v raju veselimo.
   Čast Bogu Očetu,
   Kristusu Gospodu
   in enako Duhu
   Svetemu na veke.
   Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   19. julija, 2021 at 8:30

   ZAHVALITI SE BOGU – KMETOV PODUK MLADENIČU

   Kmet je prinesel svoje pridelke na trg. Ko je vse prodal, se je ustavil v gostilni. Usedel se je blizu mladeničev, ki so bili zelo razgreti. Kričali so na kuharja in neprestano ogovarjali natakarja. Ko so kmetu prinesli kosilo, se je prekrižal in začel moliti. Eden izmed mladeničev se je hotel nekoliko ponorčevati iz njega. Na ves glas, da so ga lahko vsi slišali, je zavpil: »Poslušaj, ti, kmet, ali tam, kjer živiš, vsi tako delajo kot ti?« Kmet se je mirno obrnil k mladeniču in mu prav tako na glas odgovoril: »O, ne, prašiči tega ne počnejo.«

   Tebi naša hvala ni potrebna, vendar se ti po tvoji dobroti smemo zahvaljevati. Naše hvalnice ti ničesar ne dodajo, pomagajo pa nam na poti k tebi.

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Odgovori
8. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 6:52

   VEČINA LJUDI ME PUSTI ČAKATI, MEDTEM PA RAZMIŠLJAJO, DA BODO NEKEGA DNE NAŠLI DOVOLJ ČASA, DA SE POSVETIJO SAMO MENI (Vrtnice JMS)

   Vzemi si malo časa in se mi posveti. Svet in njegove zahteve lahko za hip počakajo. Večina ljudi me pusti čakati, medtem pa razmišljajo, da bodo nekega dne našli dovolj časa, da se posvetijo samo meni. A bolj ko me potiskajo v ozadje svojega življenja, teže me bodo našli. Živiš med ljudmi, ki na prvo mesto postavljajo svoje delo, ki so dopustili, da čas kot tiran vlada nad njimi. Celo tisti, ki me poznajo kot svojega odrešenika, dovoljujejo, da jih usužnjuje ritem sveta. Ujeli so se v zanko, da več vedno pomeni tudi boljše: več sestankov, več programov, več dejavnosti.

   Poklical sem te, da hodiš z menoj po samotni poti, da je čas, ki ga preživljaš z menoj, zate najpomembnejši, da je tvoja najgloblja radost. To je pot, ki je večina ljudi ne spoštuje in jo celo prezira. Toda ti si izbrala boljši del, ki ti ne bo nikoli vzet. Še več, ko hodiš z menoj, se moj blagoslov skozi tebe lahko izliva še na druge ljudi.

   Visoka pesem 2,13; Evangelij po Luku 10,42

   Odgovori
9. Hvala says:

   19. julija, 2021 at 6:48

   SAMO SRCE, KI SE NE PUSTI UGRABITI NAGLICI, JE SPOSOBNO BITI GANJENO, DA SE NE PUSTI BITI PREZAPOSLENO S SAMIM SEBOJ TER S STVARMI, KI JIH JE POTREBNO STORITI, AMPAK DA OPAZI DRUGE, NJIHOVE RANE, NJIHOVE POTREBE

   KOLIKOKRAT SE TO ZGODI TUDI V CERKVI, KO SMO PREZAPOSLENI, BRZIMO, MISLIMO SI, DA JE VSE ODVISNO OD NAS IN NA KONCU TVEGAMO, DA ZANEMARIMO JEZUSA IN SE VRAČAMO VEDNO K SEBI, KI SMO V SREDIŠČU.

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-07/papez-francisek-potrebujemo-ekologijo-srca-ki-jo-sestavljajo.html

   Odgovori
10. Miro says:

    18. julija, 2021 at 19:56

    GOSPOD NI V TABERNAKLJU ZARADI SEBE, AMPAK ZARADI NAS, KER JE RAD BLIZU ČLOVEŠKIM OTROKOM!

    Naj nas pričujoče misli o sveti evharistiji spodbujajo k življenju v moči Gospoda, ki se je iz najčistejše ljubezni daroval na križu za naše odrešenje. V vsakodnevni molitvi in rednem obhajanju svete evharistije črpajmo potrebne milosti za duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega.

    – Jezus je postal kruh življenja, da bi nasitil lakoto, ki jo čutim po njem, in je postal lačen, da bi jaz mogla zadovoljiti njegovo ljubezen do mene. (sv. Mati Terezija iz Kalkute)

    – Evharistična daritev je izvir, središče in vrhunec celotnega krščanskega življenja. (sv. Janez Pavel II.)

    – Evharistija nam je dana zato, da bi postali istega telesa in iste Krvi s Kristusom. (sv. Ciril Jeruzalemski)

    – Gospod ni v tabernaklju zaradi sebe, ampak zaradi nas, ker je rad blizu človeškim otrokom. Poleg tega pa ve, da potrebujemo njegovo navzočnost. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)

    – Evharistija vsebuje pomen, bolečino in blaženost našega bivanja. (Karl Rahner)

    – Ko boš imel Boga v srcu, boš imel v posesti Gosta, ki ti ne bo več dal počitka. (Paul Claudel)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori