Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   25. julija, 2021 at 7:51

   PRESVETA EVHARISTIJA OBSEGA VES DUHOVNI ZAKLAD CERKVE, KRISTUSA SAMEGA, NAŠE VELIKONOČNO JAGNJE (KKC)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   EVHARISTIJA – VIR IN VIŠEK CERKVENEGA ŽIVLJENJA

   1324 Evharistija je “vir in višek vsega krščanskega življenja” (C 11). “Drugi zakramenti, kakor tudi vsa druga cerkvena opravila in dela apostolata, so v tesni zvezi s sv. evharistijo in so nanjo naravnani. Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno jagnje” (D 5).

   1325 “Evharistija pomenljivo označuje in čudovito uresničuje tisto občestvo božjega življenja in enotnost božjega ljudstva, na katerih temelji Cerkev. V evharistiji imamo višek tako dejavnosti, s katero Bog v Kristusu posvečuje svet, kakor tudi češčenja, katero ljudje izkazujejo Kristusu in po njem Očetu v Svetem Duhu” (Es 6).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-evharistija-vi-in-visek/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   25. julija, 2021 at 7:46

   HVALNICA V ČAST NAJSVETEJŠEMU ZAKRAMENTU

   Molim te ponižno, skriti Bog nebes,
   ki v podobi kruha tajno bivaš res.
   Glej, srce ti svoje čisto izročim,
   saj pri misli nate v té se ves vtopim.
   Moti se na tebi tip, okus, oko,
   a kar v veri slišim, verujem trdno.
   Vse je res, karkoli Božji Sin uči,
   in resnice od njegove večje ni.
   Skrit si bil na križu kakor Bog samo,
   tu še kot človeka te ne zre oko.
   Vendar Bog in človek tukaj si navzoč,
   prosim, kar je prosil ropar zdihujoč.
   Tvojih ran ne gledam kot Tomaž nekdaj,
   vendar, da si Bog moj, to spoznam sedaj.
   Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj,
   upanje, ljubezen v srcu pomnožuj.
   O spomin, ki kažeš smrt Gospodovo,
   živi kruh, življenje daješ milostno:
   naj živim od tebe, milostno mi daj,
   in sladkost naj tvojo čutim vekomaj.
   Jezus, ki te gledam skritega sedaj,
   želje hrepeneče mi izpolni kdaj:
   v raju mi odgrni mili svoj obraz,
   srečen naj te v slavi gledam večni čas.

   (sv. Tomaž Akvinski)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   25. julija, 2021 at 7:44

   NE MORE SE BLAGOSLOVITI PREDMETA, KATEREGA NAMEN JE NEPOKORŠČINAA BOGU

   https://si.aleteia.org/2018/08/27/je-res-da-lahko-kdorkoli-blagoslovi-karkoli/

   Odgovori
4. Janez says:

   25. julija, 2021 at 7:36

   POTREBUJEM TE NAŠ GOSPOD IN UČENIK JEZUS, MOJ ODREŠENIK!
   Resnično potrebujem Nekoga,
   ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
   Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
   ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
   ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
   ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
   ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
   ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
   ki se bo zavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne, zapuščene siromake in tudi Zame,
   ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
   ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
   ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
   ki me bo rešil dvomov, nevere, zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
   ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
   ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
   ki mi bo dal jasen odgovor, ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih,
   ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
   kateremu se bom posvetil tako, da bom molil in hodil po Njegovi Poti Evangelija,
   in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan,
   da bo moja Vera goreča in dejavna, ko bom molil, delal in služil Bogu in Ljudem.
   Odrešil si nas in nam ogromno dal in zapustl, ko si živel med nami na Zemlji!
   Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi ter nam Pomagaj!
   Amen.

   Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi. Že objavljeno.

   1 Kor 13,13: Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

   Odgovori
   • Miro says:

     25. julija, 2021 at 9:05

     SVETO OBHAJILO

     Dober dan, prijatelj!
     V svetem obhajilu
     sem tvoj sodobnik, človek tvojega časa,
     tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju.
     Tam sem, pri tebi sem, tako resničen in tako živ
     kakor tvoji domači, tvoji otroci, tvoji sorodniki.

     Pomisli malo … Nisem neka mrtva stvar,
     niti neka sveta, častitljiva stvar,
     nekaj, kar je treba v svetem strahu spoštovati.
     Če bi bil v evharistiji samo kaj takega,
     bi imel do neke mere prav,
     da hodiš brezbrižno mimo mene.

     Poživi nekoliko svojo vero. Tukaj te čakam jaz.
     Jaz, ki sem Mir, Moč, Svoboda, Življenje.
     Jaz, ki sem človek kakor ti,
     s telesom in s srcem, ki zna ljubiti.

     Oseba sem in ne stvar. Jaz sem dejal Tomažu:
     »Potipaj moje roke in mojo stran, poglej moje rane!«
     Si me prišel pogledat, si prišel potipat mojo stran?
     Si prišel, da prisluhneš bitju mojega srca?
     Si prišel, da mi poveš, kaj te skrbi?

     Prišel si k obhajilu, praviš,
     prišel si, ker je »bila prilika«,
     prišel si, da me prejmeš kakor vsi …
     Mislim, da si prejel samo neko stvar!
     Si pomislil, si razmišljal, da si prejel svojega Boga,
     svojega Brata, Prijatelja in Odrešenika?

     Nikar ne reci: »Ne čutim potrebe … Morda kasneje …
     To je samo za duhovnike in nune …
     K obhajilu grem za veliko noč, to je zame dovolj!«

     »Če ne boš jedel mesa Sinu človekovega,
     če ne boš pil njegove krvi,
     ne boš imel življenja v sebi.«
     Kako hočeš potem živeti?
     Kako hočeš biti srečen,
     kako hočeš upati v večno življenje?

     Pridi o tem razmišljat k meni.
     Pozdravljen! Tvoj Gospod.

     (Jean-Bernard Doyon)

     Odgovori
5. Miro says:

   25. julija, 2021 at 7:35

   RAZLAGA SVETE MAŠNE DARITVE: 77 MILOSTI, KI JIH PREJEMAMO, KADAR SMO ZBRANO IN POBOŽNO PRI SVETI MAŠI. (p. Martin von Cochen, tiskano s cerkvenim dovoljenjem; izdano v Lahni, 10. maja 1953. Merkel)

   http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     25. julija, 2021 at 10:49

     Ena od 77 milosti, ki jih prejemamo pri vsakem vrednem in zbranem sodelovanju pri sveti maši je, da storiš večjo pokoro, kot s katerokoli drugo, ki ti je bila dana pri spovedi, ali pa si si jo sam določil.

     Če si navzoč pri sveti daritvi s srcem, na pravi način, je tvoje sodelovanje dejanje najbolj vzvišenega služenja Bogu.

     Velikokrat samo govorimo in mislimo in pišemo o dobrih dejanjih, služenju Bogu, itd. VENDAR JE NAŠE SODELOVANJE PRI SVETI DARITVI NAJBOLJ ZVIŠENO SLUŽENJE BOGU, POKORŠČINA IN PONIŽNOST, SLAVLJENJE BOGA.

     Jezus je rekel sveti Fawstini, da mu še ni vsega izročila. Pa Mu je rekla, da mu je vse izročila, vse dala. SVOJO BEDO GREHA MI DAJ, TO MI IZROČI! Tako tudi mi storimo!

     Odgovori
     • Hvala says:

       25. julija, 2021 at 11:00

       POTREBNO JE VSE POVEZATI: BOŽJO BESEDO, PO NJEJ ŽIVETI IN SVETO EVHARISTIJO

       Odgovori
       • Miro says:

         25. julija, 2021 at 11:26

         Se popolnoma strinjam, da je treba vse našteto in še več drugega s tega področja povezati. V enem prispevku se gotovo ne da vsega povedati in stvar celovito predstaviti. Zato v tej rubriki objavljamo različne prispevke z raznih duhovnih vidikov in se skušamo približati podobi, ki je celovito predstavljena v Svetem pismu, nauku Cerkve, Katekizmu katoliške Cerkve, besedah svetnikov, svetega očeta, duhovnikov, vernih laikov itn. To je podobno kot, na primer, s tkanjem preproge. Na eni strani se kaže preplet nekih navidez nesmiselnih niti, na drugi strani pa je izrisana prava, čudovita podoba, če se izrazim v prispodobi. Pri vsem našem prizadevanju vedno glejmo predvsem na milost Svetega Duha, saj brez Gospoda ne moremo storiti ničesar. V vsem odkrivajmo čudovito delo Svetega Duha, ki nam podarja moč za vero, upanje in ljubezen.

         Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

         Odgovori
         • Hvala says:

           25. julija, 2021 at 11:52

           Ja, res je, čudovito tkanje!
6. Janez says:

   25. julija, 2021 at 7:32

   MOLITEV ZA NAŠO DOMOVINO
   Ljubi Bog, blagoslovi našo domovino,
   očisti jo vsega nasprotovanja. sporov in prepiranja ter hudobije med ljudmi,
   ki jo trenutno razjeda, da bomo bolj složni in se bolje razumeli ter si pomagali..
   Pomagaj vsem ljudem dobre volje k spravi in strpnosti.
   pošlji Božji blagoslov in navdih na vse ljudi in očisti duha državnih
   in drugih voditeljev, ki vodijo podjetja in druge ustanove, kjer delajo delavci za ljubi kruh.
   Opogumljaj vse voditelje in jih opominjaj, da morajo državo voditi v svetosti in pravičnosti v skrbi za druge.
   Ne dovoli, ljubi Bog, da bi zmagalo zlo in pohlep ter človeški egoizem.
   Naj povsod po Tvoji Milosti Zavlada Sloga in Božji Mir ter Dobrota.
   Zaradi vseh rodov, ki so živeli pridno, pravično, pošteno in sveto,
   ki so slavili Boga in Mater Božjo, delali dobro in si pomagali.
   Blagoslovi našo domovino, da jo bodo vodili pravični, pošteni, sočutni, dobri in sposobni ljudje,
   ki mislijo tudi na dobro drugih ljudi in ki so delavni, pravični in vredni Božjega usmiljenja.
   Pošlji Svetega Duha, da nas bo Vodil in Učil, kaj je prav za vse nas in kaj je po Božji Volji.
   Amen.

   Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja

   1 Kr 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

   Odgovori
7. Janez says:

   25. julija, 2021 at 7:21

   Papež Frančišek: Potrpežljivo Božje usmiljenje
   Božje usmiljenje! Kako lepa je ta verska resnica za naše življenje. V evangeliju po Janezu (Jn 20,19-28) doživi apostol Tomaž izkušnjo Božjega usmiljenja, ki ima Jezusov obraz, obraz vstalega Jezusa. Tomaž ne verjame, ko mu apostoli povedo: »Gospoda smo videli.« Ne zadošča mu Jezusova napoved: tretji dan bom vstal. Hoče videti, hoče položiti prst v rane od žebljev in položiti roko v njegovo prebodeno stran.

   In kako se odzove Jezus? S potrpljenjem: trmastega dvomljivca ne zapusti. Nevernemu Tomažu podari teden dni, ne zapre mu vrat, temveč čaka. In Tomaž spozna svojo revščino, svojo malovernost: »Moj Gospod in moj Bog.« S tem preprostim vzklikom, polnim vere, odgovori na Jezusovo potrpežljivost. Prepusti se Božjemu usmiljenju, ki ga vidi pred sabo v ranjenih rokah in nogah, odprti strani in spet zaupa: postal je nov človek, ne več neveren, ampak veren.
   Pa poglejmo še Petra: trikrat zataji Jezusa ravno takrat, ko bi mu moral najbolj stati ob strani. Ko se dotakne dna, sreča njegov pogled, ki mu potrpežljivo, brez besed govori: »Ne boj se svoje slabosti, Peter, zaupaj vame.« In Peter dojame, čuti Jezusov ljubeči pogled in joče. Kako lep je ta Jezusov pogled – kako nežen! Bratje in sestre! Nikoli ne izgubimo zaupanja v potrpežljivo Božje usmiljenje!

   Pomislimo na učenca na poti v Emavs: žalostnih obrazov korakata v prazno, brez upanja. A Jezus ju ne zapusti: spremlja ju na poti, in ne samo to! Potrpežljivo jima razlaga Pisma, ki govorijo o njem, in se jima pridruži pri mizi. To je slog Boga: ni nestrpen kot mi, ki pogosto hočemo vse in takoj, tudi ko gre za ljudi. Bog potrpi z nami, ker nas ljubi, in kdor ljubi, razume, upa, vzbuja zaupanje, ne zapušča, ne podira mostov, zna odpuščati. Bog nas čaka, tudi ko se od njega oddaljimo. On ni nikoli daleč, če se vrnemo nas objame. (7. aprila 2013)

   ČUK, Silvester (Papež Frančišek spodbuja) Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 29.

   Addendum: dodatek iz Vera v usmiljenega Boga (Pater dr. Viljem Lovše, radlje ob Dravi)

   Pravite, da ključno vlogo v vašem pogledu na svet še vedno ali pa vedno bolj igra vera v usmiljenje Boga. Psalmist pravi: »On odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni, iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z dobroto in usmiljenjem.« Sliši se kot nekaj neresničnega in nedostopnega. Ampak vi pravite, da to resnično živite. Kako?

   Povzetek iz intervjuja s preizkušano ženo iz Dotik usmiljenja na Iskreni.net
   Zame je temelj vere sprejeti Božje usmiljenje. Da bi ga lahko sprejela moram najprej sebe prepoznati kot grešnico in nepopolno. Pomaga spoznanje, kaj prinese izvirni greh…se pravi, kje hočem biti kot Bog. Ego je zelo močan in njegovo umiranje je boleče. Ampak ni druge poti, če hočem dati več prostora Bogu, moram umreti sebi in se manjšati, da on raste. V nas je velik strah, da bomo s tem kar izgubili sebe. To je velika laž, kajti bolj ko sem v skladu z Božjo voljo, bolj sem uresničena. V tem procesu gre tudi za spuščanje nadzora in krepitev zaupanja, da Gospod vodi moje življenje, mojo edinstveno zgodbo in da sem del veliko večje, Božje zgodbe odrešenja. V naši zahodni, potrošniški družbi je veliko odvisnosti. Ko pri sebi to prepoznam, oziroma mi Bog v svojem usmiljenju pokaže, kje sem še v sužnosti ali malikovanju, vstopim v proces osvobajanja. Največji dar Božjega usmiljenja najdem v Kristusu. Sama ne zmorem, zlo me presega, zato sem potrebna odrešenja, da se zanesem na to, da je Kristus že zmagal. On mi ljubeče pokaže na moje grehe, ko jih prepoznam v srcu in se jim odpovem, pa jih vzame na svoje rame. Ta neskončna, potrpežljiva nežnost vsemogočnega Boga me vedno gane. V ljubezni dopusti čas, ki ga potrebujem, da dozorim k spoznanju in se odpovem slabemu, ki ga delam. To je vseživljenjsko dogajanje, vse do umiranja, kjer se ta proces bistveno pospeši. In to velja za nas vse, ne samo zame, zato me nagiba k temu, da se trudim biti tudi jaz potrpežljiva ob napakah ali grehih drugih. V meni prebuja usmiljenje do drugega v smislu, ni še njegov čas, da prepozna, da se tu odmika od Boga. Seveda je prav, da opozorim na slaba dejanja ali besede, ampak le če zmorem to po vzoru Boga, usmiljeno v ljubezni. Drugače je učinek ravno nasproten; jeza, odpor, zamera in seveda tudi zanikanje ter tako s tem naredim samo škodo. Zahvalimo se Bogu za vse Milosti in Dobroto!

   »Kako veliko je Gospodovo usmiljenje, njegovo odpuščanje tistim, ki se obračajo nanj!« (Sir 17,29)

   Božje Usmiljenje ne preneha in nadaljuje kot SONCE, KI VEDNO SVETI. Vendar tudi sonce ne prodre tja, kjer so zazidali okna IN SE ZAGRADILI PRED SVETLOBO. Tomaš Špidlik

   Odgovori
8. Janez says:

   25. julija, 2021 at 7:17

   KAJ JE BOŽJE USMILJENJE?
   1. Zaupanje – označuje naš odnos do Boga; ne sestoji le iz kreposti upanja, ampak tudi iz kreposti žive vere, ponižnosti, vztrajnosti in skesanosti za storjene grehe. Preprosto povedano je to odnos otroka, ki v vseh okoliščinah brezmejno zaupa v usmiljeno ljubezen in vsemogočnost nebeškega Očeta. Zaupanje je do tolikšne stopnje bistveni del pobožnosti k božjemu usmiljenju, da brez njega te pobožnosti ni, kajti osnovni in bistveni izraz češčenja Božjega usmiljenja je prav dejanje zaupanja. Že sama naravnanost zaupanja (brez gojenja oblik pobožnosti) tistemu, ki zaupa, zagotavlja milost božjega usmiljenja.

   »Želim, da bi ves svet spoznal moje usmiljenje; dušam, ki zaupajo v moje usmiljenje,« je obljubil Gospod, »želim podeliti nepojmljive milosti« (687).

   »Odprl sem svoje Srce kot živi izvir usmiljenja. Naj vsi iz njega zajemajo življenje, naj se približujejo z velikim zaupanjem temu morju usmiljenja. Grešniki bodo dosegli opravičenje, opravičeni pa potrditev v dobrem. Kdor je zaupal v moje usmiljenje, tistemu bom ob smrtni uri dušo napolnil s svojim božjim mirom« (1520).

   Zaupanje pa ni le bistvo, duša te pobožnosti; je tudi pogoj za zajemanje milosti. »Milosti iz mojega usmiljenja se dajo zajemati le z eno posodo, in to je zaupanje,« je rekel Jezus sestri Favstini.

   »Čim bolj duša zaupa, tem več bo prejela. V veliko tolažbo so mi duše z brezmejnim zaupanjem, kajti vanje izlivam vse zaklade svojih milosti. Veseli me, da hočejo veliko, kajti moja želja je, dajati veliko, zelo veliko« (1580).

   »Oseba, ki zaupa v moje usmiljenje, je nadvse srečna, kajti jaz sam skrbim zanjo« (1273).

   »Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja« (1541).

   2. Usmiljenje – označuje naš odnos do vsakega človeka. Gospod Jezus je sestri Favstini rekel: »Od tebe zahtevam dela usmiljenja, ki morajo izhajati iz ljubezni do mene. Usmiljenje moraš izkazovati bližnjim vedno in povsod, temu se ne moreš ne odtegniti ne izgovarjati, se ne opravičevati. Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi delo, drugi – beseda, tretji – molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje« (742).

   Dejavna ljubezen do bližnjega je prav tako pogoj za prejemanje milosti. »Če oseba ne naredi dela usmiljenja, ki ga je na kakršen koli način sposobna,« je spomnil Gospod Jezus na evangeljsko misel, »na sodni dan ne bo dosegla mojega usmiljenja. O, če bi ljudje znali nabirati večne zaklade, bi ne bili sojeni, ker bi z usmiljenjem prehiteli mojo sodbo« (1317).

   Gospod Jezus želi, da bi njegovi častilci v potekanju dneva napravili vsaj eno delo usmiljenja. »Vedi, moja hči,« je rekel Gospod Jezus sestri Favstini, »da je moje Srce usmiljenje samo. Iz tega morja usmiljenja se na ves svet razlivajo milosti (…). Moja hči, želim, da bi (bilo) tvoje srce bivališče mojega usmiljenja. Želim, da bi se to usmiljenje po tvojem srcu razlilo na ves svet. Kdor koli se ti približa, naj ne odide brez tega zaupanja v moje usmiljenje, ki ga tako zelo želim za duše« ( 1777).

   * povdarjeni stavki, ki imajo na koncu v oklepaju (…) številko, so Jezusova sporočila(in naročila) sveti sestri Favstini Kowalski

   http://www.stolnica.com/Bo%C5%BEje_usmiljenje.php

   O Bog, tvoje Usmiljenje je neskončno, tvoja Milost neizčrpna. Milostno poglej na nas grešnike, pomnoži v nas delo svojega Usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo Voljo, Ljubezen in Usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Odpri nam Oči da spregledamo, da poslušamo Božjo Besedo in Nauke in jih tudi Slišimo, da bomo s Tvojo Pomočjo vse prav razumeli in spolnjevali. Pomagaj nam pri tem Gospod, saj brez Tebe Ne MOREMO! Amen.

   Odgovori
9. Hvala says:

   24. julija, 2021 at 20:47

   V SVETEM PISMU BEREMO O TEM, KAKO JE JEZUS RAVNAL S TEŽAVNIMI LJUDMI
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   1. JEZUS POSTAVLJA VPRAŠANJA
   ———————————————–
   V 12. poglavju Lukovega evangelija Jezusa prosijo, naj pomaga razrešiti družinski prepir. On odgovori: “Človek, kdo me je postavil za sodnika?” Zanimivo je, da v Svetem pismu Jezus postavlja veliko vprašanj. Včasih so to retorična in izzivalna vprašanja, spet drugič pa pričakuje odgovor. Jezus poudarja svojo odprtost do sočloveka.

   Nenavadno je, toda ljudje neradi postavljamo veliko vprašanj. Domnevamo, da že vse vemo, pridigamo, ugotavljamo, prekinjamo in sodimo. Redko pa ljudem postavljamo vprašanja. Jezus nam s pogostim postavljanjem vprašanj daje zgled, kako biti dober sogovornik – tak, ki mu je mar za sočloveka, ki se zanj zanima in ga izzove. Celo ali morda zlasti takrat, ko je naporen.

   2. JEZUS NI NIKOLI POTISNJEN V KOT
   …………………………………………………………….

   V 6. poglavju Lukovega evangelija se Jezus v soboto sprehaja s svojimi učenci in nenadoma se tam pojavijo farizeji in jih obtožijo, da ne spoštujejo sobote, ker smukajo klasje. Jezus pa ostane miren. Nikoli se ne ustraši ljudi, ki mu nastavljajo zanke ali pa si o njem mislijo vse najslabše, ker zanj to, kar si o njem mislijo drugi, ni pomembno.

   Včasih nas ljudje spravijo v kot s svojimi domnevami in sodbami in mogoče takrat pomislimo, da je to, kako nas oni vidijo, objektivnejše od tega, kako se vidimo sami. Težko je, kadar čutimo, da nas drugi ne razumejo ali si niti ne vzamejo časa, da bi nas spoznali, in nas kar sodijo. Toda ni potrebno, da nas ocene drugih določajo, tako kot niso določale Jezusa. Svojo identiteto najdemo v Bogu, ne v tem, kar nam drugi skušajo vsiliti.

   3. JEZUS VE, KDAJ IGNORIRTI
   …………………………………………………..

   Se spominjate dogodka, ko Jezus okrca vse svoje rojake in prijatelje v domačem mestu Nazaretu? Tako so besni, da se odločijo, da ga bodo pahnili s previsa hriba v prepad. Jezus, ki vidi, kako brezumno ravnajo, pa “je šel sredi med njimi in je hodil dalje” (Lk 4).

   Včasih naporni in nadležni ljudje izbruhnejo, osorno govorijo z nami ali so do nas žaljivi (na spletu se to dogaja ves čas). Jezus nam daje zgled, kako se umakniti in oditi proč. On je vedel, kako ohraniti mirno kri. Seveda, s človekom, ki tako ravna, se moramo odločno soočiti in se pogovoriti iz oči v oči. A pozneje.

   4. JEZUS SE NE BRANI
   …………………………………………………………

   V 10. poglavju Markovega evangelija Jakob in Janez Jezusu rečeta: “Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.” Uau, kakšno prestopanje meja! A Jezus se zaradi prestopanja meja in želje po pozornosti ne čuti ogroženega. Ve, kdaj mora reči ne in kdaj da, in se ne obremenjuje, če ne osreči drugih ljudi.

   Včasih od nas ljudje hočejo več, kot jim lahko damo. Skušajo nas omajati z vzbujanjem krivde. In še preden se tega zavemo, že se na vse pretege trudimo, da bi zadovoljili človeka v stiski ali celo nasilneža (ki je le redko zadovoljen!). Toda Jezus ljudem ne skuša ustreči. Ni se mu treba braniti pred drugimi ljudmi. Božja volja je njegova varnost. Od tod izvira njegova umirjena drža.

   5. JEZUS JE PRILAGODLJIV
   ……………………………………………..

   V 15. poglavju Matejevega evangelija Kanaanka Jezusa prosi, naj ozdravi njeno hčerko, a jo Jezus zavrne. Toda ženina vera ga gane in zato njeno hčerko ozdravi. Jezus je v odnosu do drugih ljudi brez predsodkov. Celo takrat, ko je imel že vnaprej izdelano mnenje, je dovolil, da ga je Duh nagovoril in je ravnal v nasprotju s svojimi občutki.

   Ko se nam približa težavna oseba, morda pomislimo, O super, že spet, ali Že vem, kako se bo tole razpletlo. Toda Jezus je ob srečanju z ljudmi ohranil odprto srce. Nikoli ne veš. Lahko te nagovori Duh ali pa se oseba, ki je ponavadi nadležna, obnaša drugače – tako, kot ne pričakujemo. Če se zapremo pred ljudmi, se zapremo tudi pred delovanjem Svetega Duha v nas in v drugih.

   Jezus, pomagaj mi, da te bom videl v vseh ljudeh, tudi v tistih, ki mi nasprotujejo. Razsvetli me s svojo žarečo ljubeznijo, da te bom lahko videl tudi v najbolj težavnih ljudeh. Vsako človeško bitje je ustvarjeno po tvoji podobi. Pomagaj mi, da te bom v ljudeh prepoznal in te vzljubil.

   https://si.aleteia.org/2019/01/30/kako-sprejeti-nadlezne-konfliktne-in-zoprne-ljudi/

   Odgovori
10. Miro says:

    24. julija, 2021 at 20:28

    PRIPOVED O DOBRI PŠENICI IN O LJULJKI SE ODVIJA NA NJIVI Z DVEMA NASPROTNIMA SI OSEBAMA: NA ENI STRANI JE GOSPODAR NJIVE, KI SEJE DOBRO SEME, NA DRUGI PA SOVRAŽNIK, KI PREDSTAVLJA SATANA IN SEJE PLEVEL – MEJA MED DOBRIM IN ZLIM GRE SKOZI SRCE VSAKEGA ČLOVEKA, GRE SKOZI SRCE VSAKEGA OD NAS; VSI SMO GREŠNIKI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,24-30)

    Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+13%2C24-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Opisuje problem zla v svetu in poudari Božjo potrpežljivost. Kako potrpežljiv je Bog! Vsak lahko to reče: ‘Kako potrpežljiv je Bog z mano!’ Pripoved se odvija na njivi z dvema nasprotnima si osebama. Na eni strani je gospodar njive, ki seje dobro seme, na drugi pa sovražnik, ki prestavlja Satana in seje plevel.

    Sčasoma je med pšenico začela rasti tudi ljuljka. Pred tem dejstvom imajo gospodar in njegovi služabniki drugačno držo. Služabniki bi radi posredovali tako, da bi izpulili ljuljko, a gospodarja skrbi le, da bo rešena pšenica, zato se zoperstavi. S to podobo nam je Jezus povedal, da sta na tem svetu dobro in zlo tako prepletena, da ju je nemogoče ločiti ter izruvati vse zlo. Samo Bog to lahko stori, in bo to storil med poslednjo sodbo.

    Na tej njivi v velikem zaupanju Bogu in v njegovo previdnost gre torej za združitev dveh, na videz nasprotnih drž: odločitve in potrpežljivosti. Odločitev, da hočemo biti dobra pšenica, z vsemi svojimi močmi in se torej odmakniti do hudiča in njegovega zapeljevanja. Potrpežljivost pa pomeni, dati prednost Cerkvi, ki je kot kvas v testu in ki se ne boji umazati se z umivanjem obleke svojih otrok.

    Gospod, ki je učlovečena Modrost, nam danes pomaga razumeti, da dobrega in zla ne moremo poistovetiti z določenimi področji ali z določenimi skupinami ljudi: ti so dobri, ti so zli. Pove nam namreč, da meja med dobrim in zlim gre skozi srce vsakega človeka, gre skozi srce vsakega od nas. Vsi smo grešniki. Jezus Kristus nas je s svojo smrtjo na križu ter s svojim vstajenjem osvobodil sužnosti greha in nam dal milost, da gremo naprej po poti novega življenja. Poleg krsta pa nam je dal tudi spoved, kajti vedno potrebujemo, da so nam odpuščeni naši grehi. Gledati vedno in samo zlo, ki je zunaj nas, pomeni, da nočemo priznati greha, ki je tudi v nas.

    Jezus nas pa tudi poučuje, da na drugačen način gledamo na njivo sveta, da opazujemo resničnost. Poklicani smo naučiti se Božjega časa, ki ni naš čas in tudi njegovega ‘pogleda’, da po zaslugi blagodejnega vpliva trepetajočega pričakovanja, to kar je bilo ljuljka, ali se je zdelo, da je ljuljka, lahko postane dober pridelek. To je spreobrnjenje, to je pogled upanja!

    Naj nam Marija pomaga, da bomo v resničnosti, ki nas obdaja, razbrali ne le umazanijo in zlo, ampak tudi dobro in lepo, da bomo razkrinkali Satanovo delo, predvsem pa da bomo zaupali Bogu, ki zgodovini daje rast.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori