Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   26. julija, 2021 at 17:08

   MSGR. JOŽE PLUT: »GOSPOD TRPLJENJE VEDNO BLAGOSLAVLJA!«
   02.04.2021, 11:42

   Na veliki petek smo z msgr. dr. Jožetom Plutom pogovarjali o sporočilu velikega petka in o smislu trpljenja: »Uiti mu ne moreš, zanikati ga ne moreš, je pa odvisno, kako se z njim spopadeš.« Pogovor je vodila Nataša Ličen.

   Danes so ljudje bolni od želje po zdravju
   »Človeštvo išče odgovore na vprašanje trpljenja na različne načine, trpljenje pa je zelo različno: duševno, duhovno, čustveno, telesno. Je tudi trpljenje, ki ga čutimo v svetu, trpljenje nedolžnih, vojne, zavedamo se prisotnosti zla v svetu, celo hudobnega duha. Kristus kaže pot, kako trpljenje premagati, kako se soočiti z njim in kako na drugih področjih živeti življenje celostno, polno. V današnjem svetu pozunanjenosti je velik strah, da bi nas zadelo trpljenje. Zaradi velikega strahu pred telesnim trpljenjem ljudje naredijo čisto vse, da jih ne bi zadelo, da bi bili fit. Človek ima občutek, da so bolni od želje po zdravju. To je čudna skrajnost, s katero smo prej ali slej soočeni vsi: staranje, usihanje, trpljenje. Namesto, da bi živeli letom primerno v odnosu do telesnega zdravja, nekateri tako skrbijo za telesno zdravje, kot da bodo ušli s tega sveta brez trpljenja.«

   Marija ponižno sprejema trpljenje, ki jo spremlja vse življenje

   Marijo kot Božjo Mati je ves čas spremljalo trpljenje: ob rojstvu, kmalu po rojstvu je morala v begunstvo, ko je bil Jezus star 12 let, sta ga z Jožefom tri iskala, spremljala Ga je na križevem potu … Marija to trpljenje sprejema drugače. Ne sprejema ga z odporom, z vpitjem, tuljenjem (kar je včasih tudi dobro, da se v trpljenju malo sprostimo), ampak ga je sprejemala ponižno. V Svetem pismu v delih, ko opisuje Jezusovo otroštvo, nastopa Marijin glas, v zadnjih trenutkih Jezusovega življenja je ona preprosto tiho, sprejema trpljenje, ga razume, moli. V evangeliju je rečeno, da je vse te besede ohranila v srcu in jih premišljevala. To je najboljši način za sprejemanje življenja. Če tako sprejemaš življenje, ne vidiš samo trpljenja, vidiš širšo zgodbo, smisel, ki je zadaj. Kot je Marija videla Jezusovo vstajenje, njegovo poslanstvo in v to verovala, tako lahko tudi mi doživljamo trpljenje, če ne ne ukvarjamo le s tem, da bi se izognili, zbežali trpljenju, ampak da bi se z življenjem v polnosti borili. K temu smo poklicani.«

   Križ simbolizira zgodbo življenja: en tram je zapičen v zemljo in kaže navzgor proti nebu, drugi tram je razpet na strani neba, na naše bližnje. Zgodba se srečuje v sredini, kar zelo nazorno kaže, da lahko v križu in trpljenju vidimo tudi zmago.
   Ko se v trpljenju nasloniš na Boga, trpljenje ne izgine, ampak dobi nove razsežnosti, nov smisel.
   »Zagotovo je trpljenje zelo hudo in ko vidimo, kako trpijo drugi, je bolje biti tiho in v tišini stati temu človeku ob strani, mu biti blizu, prositi ga, da bi trpljenje izročal Gospodu. Poznam dekle, ki se že tretjič bori z rakom. Ona ima v tem iskanju, čeprav ima slabše minute in ure, v sebi čudovito vero, moč, vidi rešitev, zdravje ali tisto, kar ji bo Bog naklonil v življenju. Ko sva se pogovarjala z Alešem Čerinom, ki je rekel takole: »Res je bilo neko trpljenje potrebno v mojem življenju zato, da sem dozorel, da sem se v celoti naslonil na Boga in začel živeti polnost življenja.« Nekateri se celo življenje borijo, človek jih občuduje, čeprav ne razume, zakaj jim je Bog naklonil tako trpljenje, po drugi strani pa jih občuduje v njihovi veri in želji, da bi našli smisel trpljenja, da bi odgovorili nanj. Velikokrat vidiš, ko se res naslonijo na Boga, trpljenje ne izgine, ampak dobi nove razsežnosti, novo upanje, nov smisel. Tako je treba gledati na življenje.«

   GOSPOD TRPLJENJE VEDNO BLAGOSLOVI
   »Jezus ni pobegnil iz človeške zgodbe trpljenja, ki mu je bila namenjena po Očetovi volji, da bi odrešil svet. Grehe vsega človeštva je nesel na križ. Po zadnji večerji, ko je vedel, kaj Ga čaka, je trpel do konca duševno, duhovno, telesno trpljenje, potil krvavi pot … Potem je rekel: »Oče, če ni mogoče, da me rešiš iz tega, naj se zgodi Tvoja volja.« Skozi ta vprašanja smisla trpljenja mora iti čisto vsak človek tudi zato, da razume polnost, srečo in lepoto življenja. Tako kot Jezus, so si tudi mnogi drugi prizadevali, da bi sprejemali trpljenje in ga iz ljubezni darovali za nekaj drugega. Tako trpljenje ne more biti neuslišano, Gospod ga vedno blagoslovi, vedno je rezultat!«

   Pravo in navidezno trpljenje

   »Obstaja trpljenje, zaradi katerega upravičeno točimo solze in trpljenje, za katerega smo se odločili, ko preprosto nočemo videti izhoda, rešitve. Želimo, da se vse odvija, kot smo si zamislili, bolni smo od hrepenenja po zdravju in stvari vidimo pesimistično, ne vidimo izhoda. Tudi v tej epidemiji lahko vidimo samo slabo, negativno, jamramo, se samopomilujemo. To je navidezno trpljenje.«

   Ko gledamo trpljenje ljudi, ki so po nesreči pristali na invalidskem vozičku, pogosto lahko vidimo njihovo veselje do življenja, hrepenenje, da bi zmogli živeti veselo, vsak uspeh jim veliko pomeni. Lahko le prosimo Gospoda, da če se to kdaj zgodi meni, da bi zmogel s tako vero, korajžo, upanjem živeti življenje znotraj trpljenja, čimbolj polno in ga darovati za neke druge namene.
   Smisel najdemo tudi znotraj trpljenja, v Bogu
   »Gospod nam dopoveduje, da iščemo rešitev in smisel tudi znotraj trpljenja, manjšega ali večjega. Zato z občudovanjem gledamo na ljudi, ki jih zadene zelo močno trpljenje, pa iščejo smisel in ga najdejo v Bogu. Začutiš notranjo trdnost, odgovor na njihovo vprašanje, zakaj trpim, zakaj se mi to dogaja. Pomembno je, da znotraj nas ustvarjamo močno duhovno razpoloženje, odločenost, da bomo vedno iskali odgovore, rešitve in se nikoli ne bomo vdali, ampak gremo korajžno naprej.«

   Jezus pade večkrat pod križem, a gre naprej, do konca
   »Jezus nam je univerzalni zgled, ko nosi križ, pade večkrat, a ne obleži, vstane, gre naprej do konca. Na koncu, ko je bil pribit z žeblji na križ in daroval svoje trpljenje Očetu, je odpustil vsem, ki so ga v to pahnili, tudi tistim, ki so ga pribijali na križ, v nebesa je celo povabil razbojnika in to v trenutkih, ko je po merilih tega sveta izgubil, ker je umrl. A ker je bilo dejanje tako polno ljubezni, kot lahko ljubi samo Bog, je preprosto preko groba prišlo do vstajenja, do česa drugega sploh priti ni moglo. Vedno je upanje, rešitev in vstajenje.«

   Vera je čudovit milostni dar
   »Ko si milostno obdarjen z gotovostjo, spoznanjem, izkušnjo trpeče vere, v kateri trpljenje podarjaš, si dobil res milostni trenutek, si na poti čudovite vere, odrešenosti. Takrat lahko začutimo, da je vera čudovit milostni dar, ki ti pomaga ne samo v utečenih trenutkih, temveč v trpljenju, pa tudi v veselju. Jezus ni bil samo na Kalvariji, ni samo trpel. Tudi v drugih zgodbah življenja je bil Jezus vedno Božji in človeški Sin in naš Odrešenik.«

   Tudi trpljenje je milost
   »Vsi hote ali nehote iščejo odgovor na smisel življenja in trpljenja, iščejo in gledajo tudi nas, kristjane, kako živimo, s svojim življenjem znamo veliko povedati ljudem. Pomembno se mi zdi, da tudi na trpljenje, ki ga doživljamo v tem svetu, gledamo kot na milost, ki nam jo Gospod daje zato, da nadaljujemo Njegovo delo odrešenja, če trpljenje sprejemamo tako kot On. V svetu moramo pričevati kot Sol in Luč, pokazati, kako se da trpljenje osmisliti, premagati, ovrednotiti, sprejeti do take mere, da ga z ljubeznijo daruješ in z Gospodom soodrešuješ. Vsi ljudje res iščejo odgovore, tudi nevernim Gospod pripoveduje, da se je treba vzeti v roke, analizirati svoje življenje, iskati odgovore na vprašanje trpljenja.«

   Tudi epidemija nosi svoje sporočilo
   »Zdaj že tretjič ponavljamo izpit in še vedno ne razumemo. Gospod nam tudi po tem dopoveduje, da se moramo vrniti k sebi, začeti živeti življenje drugače, spremeniti življenjski slog. Tudi tisti, ki niso verni, rečejo, da moramo očitno nekaj spremeniti tudi znotraj, svoj pogled na svet, svoje dojemanje na temeljne vrednote, medsebojne odnose, da ne bo osrednje romarsko svetišče nakupovalni center, ampak Bog, lepota, smisel življenja s trpljenjem vred. Morda smo zaradi načina svojega življenja priče tega, kako se da sprejemati življenje in živeti polno znotraj trpljenja. Ateisti nas gledajo, eden med njimi mi je rekel: »Kakšno srečo imate, ker ste verni. Ko meni zmanjka razlogov za življenje, se pri vas šele začnejo!«

   Ta križ je križ upanja, križ smisla, križ ljubezni. Jezusove besede: »Žejen sem!« izkazujejo hrepenenje samega Boga, ki se je tako poistovetil s človekom, da je hrepenel po odgovoru, po Božjem dotiku in po pozornosti ljudi, kot mi hrepenimo in iščemo odgovore.

   https://radio.ognjisce.si/sl/237/oddaje/33084/msgr-joze-plut-gospod-trpljenje-vedno-blagoslavlja.htm

   Odgovori
   • Hvala says:

     27. julija, 2021 at 6:56

     BOŽJA BESEDA- SVARILO PREVZETNIM-VSAKO BAHANJE JE ZLO

     13 Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« 14 a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. 15 Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.« 16 Zdaj pa se bahate v svoji prevzetnosti; vsako takšno bahanje je zlo. 17 Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh (Jak 4, 1317).

     Odgovori
2. Miro says:

   26. julija, 2021 at 12:24

   Običajno mislimo, da je Križev pot samo za postni čas, pa temu ni tako. Pater Andraž Arko je v luči 14. postaj Jezusovega trpljenja napisal Križev pot naših odnosov. Lahko bi ga poimenovali “ogledalo naših odnosov”, v katerega se lahko pogledamo vsak dan, če smo v vesti dovolj iskreni sami s seboj in pred Bogom. Prvo postajo tega križevega pota smo pred kratkim že objavili, dobro pa je, da se postopoma poglabljamo tudi v naslednje. To odrešenjsko Zdravilo je namreč tako močno, da ga ne moremo naenkrat zaužiti.

   KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

   II. POSTAJA: JEZUSU NALOŽIJO KRIŽ

   Kateri so križi, ki jih nalagam bližnjim? Je to križ, ko bi moral prijeti za kakšno delo, pa se mu raje izognem in ga prepustim bližnjemu, naj ga opravi? Sem lahko s svojim vedenjem, obnašanjem, s svojimi reakcijami v breme bližnjim in jim s tem nalagam križe? Ali pa morda nisem pripravljen slišati bližnjega v njegovih potrebah in mu rajši težim s svojimi, naj jih upošteva in izpolni in mu s tem nalagam križ? Kaj pa moj križ? Kako nosim križ svojega življenja skozi vsak dan? Si ga vsako jutro znova oprtam in krenem pogumno po poti za Gospodom, ali pa ga odlagam, se smilim samemu sebi in se morda celo upiram?

   Gospod, kdaj bom zmogel res v polnosti sprejeti križ, ki mi ga nalagaš, ter brez obotavljanja in nerganja hoditi za teboj?

   Celoten Križev pot naših odnosov na:
   https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
3. Miro says:

   26. julija, 2021 at 8:59

   Z BESEDO SE DRUGIM DAJEMO, SE DRUGEMU ODPREMO, Z NJIMI IZRAZIMO SVOJ ODNOS DO TISTEGA, S KATERIM ALI O KATEREM GOVORIMO … (Lojze Kozar)

   – Priznanje sebi, da marsikaj ni bilo prav, je obenem priznanje Bogu in obtožba samega sebe. Obtožba pa je že obžalovanje in če je obžalovanje resnično, je to isto kot spreobrnjenje.

   – Jezus ljubi človeka tudi zaradi svoje Matere Marije, tega čudežnega belega cveta med grešnim trnjem, zato se v svoji grešnosti tako radi zatekamo k Mariji.

   – Križ je znamenje odrešenja, znamenje kristjana, pa tudi znamenje trpljenja. To zadnje znamenje nam je sicer najmanj ljubo, vendar nam je v dobro, saj božja ljubezen tudi največje trpljenje lahko spremeni v blagoslov.

   – Z besedo se drugim dajemo, se drugemu odpremo, z njimi izrazimo svoj odnos do tistega, s katerim ali o katerem govorimo, z njimi delimo z bližnjimi svoje radosti, svoje vzhičenje, ali pa z njimi bližnjemu nalagamo del svojega bremena in svoje žalosti.
   – Kdor služi, v resnici vlada. Kdor pa samo vlada, je v resnici suženj … Sam sebi suženj. Sam svoj malik.

   – Bog lahko tudi največjo hudobijo presuče nekomu v korist. Trdno verujem, da Bog to neprestano dela. Čim trdneje bomo o tem prepričani, tem lažji bo naš križev pot.

   (Lojze Kozar, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   26. julija, 2021 at 7:39

   KAKO VEDETI, KDAJ JE VAŠA JEZA ZDRAVA, IN KAJ STORITI, KO TO NI (Aleteia)

   V pravem kontekstu in zmernosti ima tudi jeza koristi, a hkrati zlahka postane strup. V današnji družbi je vse bolj sprejemljivo, da se prepustimo javnim izbruhom. Jeza dobi pozornost, zato so tudi naslovi večine spletnih portalov napisani v konfliktnem slogu, ki privabljajo klike. Sčasoma jeza postane navada in se prenese v naše osebno življenje.

   V sporočilih grozimo drug drugemu, zaradi nesoglasij hitro prekinemo prijateljstva in na splošno spodbujamo nemire o tem, kdo nam je storil škodo in kakšno kazen si zaradi tega zasluži. Jezo lahko povzročijo tudi najbolj nepomembni dogodki.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2019/02/25/kako-vedeti-kdaj-je-vasa-jeza-zdrava-in-kaj-storiti-ko-to-ni/

   MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

   Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
   vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
   ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
   milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
   izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
   nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
   miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
   mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
   in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
   k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   26. julija, 2021 at 7:27

   V SRCU OBHAJANJA EVHARISTIJE STA KRUH IN VINO, KI V MOČI KRISTUSOVIH BESED IN V MOČI KLICANJA SVETEGA DUHA POSTANETA KRISTUSOVO TELO IN KRI (KKC)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   EVHARISTIJA V ODREŠENJSKEM NAČRTU

   Znamenji kruha in vina

   1333 V srcu obhajanja evharistije sta kruh in vino, ki v moči Kristusovih besed in v moči klicanja Svetega Duha postaneta Kristusovo telo in kri. Zvesta Gospodovemu naročilu dela Cerkev še naprej do njegovega prihoda v slavi v njegov spomin to, kar je on storil tisti večer pred svojim trpljenjem: Jezus “je vzel kruh …” in “je vzel kelih z vinom …” Ko znamenji kruha in vina na skrivnosten način postaneta Kristusovo telo in kri, še naprej tudi naznačujeta, da je stvarstvo nekaj dobrega. Tako se ob pripravljanju darov (darovanju) zahvaljujemo Stvarniku za kruh in vino (prim. Ps 104,13-15), sad “dela človeških rok”, a najprej “sad zemlje” in “sad trte”, darova Stvarnika. Cerkev vidi v kretnji Melkizedeka, kralja in duhovnika, ki “je prinesel kruha in vina” (1 Mz 14,18), predpodobo svoje lastne daritve (prim. RiM, Prva evharistična molitev).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-evharistija-v-odresenjskem-nacrtu/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   26. julija, 2021 at 7:18

   NA TEH STRANEH SE SREČUJEMO Z NAMENOM, DA SE DUHOVNO POVEZUJEMO V MOLITVAH ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE, TER SE DUHOVNO SPODBUJAMO V VERI, UPANJU IN LJUBEZNI DO BOGA IN BLIŽNJEGA!

   Na tem portalu kot verni laik sodelujem zato, ker je tu dana možnost, da smo duhovno povezani v molitvah za vse, ki se v raznih stiskah priporočajo v molitev, ter se duhovno spodbujamo v veri, upanju in ljubezni do Boga in bližnjega. Bogu hvala za vse, kar smo doslej s pomočjo teh spletnih strani že prejeli!

   V zapisu gospe Hvala (25. julij 2021, objava 20:56) so vsebovane dobronamerne besede glede uspešnejšega sodelovanja ob vodstvu Svetega Duha. Moram pa zapisati, da ni pravilno uporabljen izraz »Božji namestnik«. Izraz »Kristusov namestnik« se nanaša samo na papeža, rimskega škofa in naslednika apostola Petra (glej KKC, 880-882, 936-937).

   V zapisu gospoda Janeza pa zavračam groba podtikanja in zgrešene ocene (na žalost se ne pojavljajo prvič), glede katerih pa nikoli nisem polemiziral in tudi nikoli ne bom. Ponavljam: Tu smo zato, da se duhovno povezujemo v molitvah za trpeče sestre in brate, ter se duhovno spodbujamo v veri, upanju in ljubezni do Boga in bližnjega. Zato vse iskreno odpuščam in Gospoda Jezusa tudi sam prosim za odpuščanje za vse, kar z moje strani morda ni bilo prav po Božji volji. Nenehnega odpuščanja nas uči sam Gospod Jezus in nam za to podarja vso potrebno milost. Molim, da bi g. Janez v polnosti sprejel odrešenjsko resnico Gospoda Jezusa Kristusa, še zlasti najgloblje skrivnosti svete evharistije.

   Zaradi boljšega razumevanja vloge vernih laikov v razmislek posredujem naslednje vrstice iz Kompendija KKC:

   188. Kakšna je poklicanost vernih laikov?
   Verni laiki imajo po svoji posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da osvetljujejo in urejajo časne reči v skladu z božjo voljo. Tako udejanjajo poklicanost k svetosti in apostolatu, ki velja vsem krščenim.

   189. Kako so laiki deležni Kristusove duhovniške službe?
   Deležni so je s tem, da darujejo – kot duhovno daritev “prijetno Bogu po Jezusu Kristusu” (1 Pet 2,5), zlasti v evharistiji – svoje življenje z vsemi deli, molitvami in apostolskimi pobudami, družinsko življenje in vsakdanje delo, nadloge življenja, ki jih prenašajo potrpežljivo, ter duševni in telesni počitek. Tako tudi laiki, predani Kristusu in posvečeni po Svetem Duhu, svet sam darujejo Bogu.

   190. Kako so laiki deležni Kristusove preroške službe?
   Deležni so je s tem, da v veri vedno bolj sprejemajo Kristusovo besedo in jo oznanjajo svetu s pričevanjem svojega življenja in z besedo, evangelizacijo in katehezo. Ta evangelizacija dobiva posebno učinkovitost iz tega, ker poteka v navadnih razmerah sveta.

   191. Kako so deležni njegove kraljevske službe?
   Laiki so deležni Kristusove kraljevske službe, ker so od njega prejeli oblast, da z zatajevanjem samega sebe in s svetostjo svojega življenja premagujejo greh v sebi in v svetu. Opravljajo različne službe v blagor skupnosti in z resničnimi moralnimi vrednotami prežemajo človekove časne dejavnosti in družbene ustanove.

   https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.htm

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. julija, 2021 at 7:21

     Oprostite, popravek priloženega linka:

     https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

     Odgovori
7. Hvala says:

   26. julija, 2021 at 6:44

   NAVDIHI IN SUGESTIJE ALI NOTRANJE PRIŠEPETAVANJE ( Fabio Rosini-Umetnost ponovnega začenjanja)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   IZVOR PRISTNIH NAVDIHOV JE SVETI DUH, IZVOR SUGESTIJ PA JE OČE VSEH LAŽI-SATAN.

   Navdihi Svetega Duha so preprosti in jasni, hudičeve sugestije pa zapletene in zamegljene. Tisti, ki sledijo sugestijam, o njih neradi razpravljajo z drugimi in zavračajo vsako kritiko. Če jih kdo izzove, naj razkrijejo svoje prave namere, ga poskušajo arogantno in grobo utišati. Iščejo pa enako misleče, ki se z njimi strinjajo in jih ne izzivajo. Zato je strah pred soočanjem z drugimi eden od
   najbolj jasnih pokazateljev, da sledimo prevari.

   OD SVETEGA DUHA NAVDIHNJENA MISEL JE KAKOR LUČ, KI GOSPODUJE DNEVU; JE SVETLA KAKOR SONCE, PREPROSTA, ISKRENA IN SAMA PO SEBI PREPRIČLJIVA, V ČLOVEKU NE VZBUJA POMISLEKOV ALI SLABE VESTI.

   SUGESTIJA, pa je delno zatemnjena, zasenčena, kakor mesec, ki sveti ponoči; ima svojo temno stran oziroma skrite namene, ki jih človek ne želi v celoti obelodaniti.

   SVETI DUH TOLAŽI:” NE OBOPUJ, S TEBOJ SEM!” PRI VSAKEM PONIŽANJI POVABI ČLOVEKA, NAJ GA SPREJME IN SE ŠE MOČNEJE OKLENE BOGA. POMAGA ZORETI V TRPLJENJU.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Sugestivno razmišljanje JE OBSEDENO S STRAHOVI IN VASE ZAPRTO, NAVDIHNJENO PA ODPRTO ZA ODNOSE IN ONOSTRANSTVO.

   Ko Jezus napove svojo smrt na križu, se Peter temu odločno zoperstavi s svojo sugestijo:

   21 Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. 22 Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!«(Mt, 16,21-22).

   Drugače povedano: “Bog ne daj, da bi trpel, Gospod . V Petrovi naravni religioznosti je Božja vloga v tem, da človeka obvaruje pred vsakim trpljenjem. Trpljenje sploh ne pride v poštev.

   JEZUS PA DA PETRU IN APOSTOLOM JASNO VEDETI, OD KOGA PRIHAJA TAKO MIŠLJENJE:

   23 On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« (Mt 16,23).

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Fabio Rosini je v omenjeni knjigi lepo opisal in pokazal, kaj prihaja od Svetega Duha, kaj pa od satana. Bolj podrobno in na široko si lahko preberete v knjigi (pri Ognjišču).

   JEZUS JE POVEDAL, DA JE IZOGIBANJE TRPLJENJU SUGESTIJA, KI PRIHAJA OD SATANA.

   O trpljenju smo že velikokrat pisali, nedavno nazaj je bilo komentiranje v zvezi s to temo.

   Vsak lahko sam izbira. IMA DVE POTI, OZKO IN HRAPAVO CESTO, ALI PA IZBERE ŠIROKO IN GLADKO CESTO.

   Odgovori
8. Hvala says:

   25. julija, 2021 at 20:56

   Spoštovani g. Janez!

   Bog je določil svoje namestnike-preroke na zemljo, ki bodo oznanjali Božjo Resnico. G. Miro je Božji namestnik na zemlji in če rečemo, DA SPOŠTUJEMO IN LJUBIMO BOGA IN SMO MU POSLUŠNI, POTEM MORAMO POSLUŠATI IN SPOŠTOVATI NJEGOVE NAMESTNIKE NA ZEMLJI IN VSE OSTALE LJUDI.

   Če ne spoštujemo Božjih naročil in pa pravil, zakonov in določil, ki smo jih tudi sprejeli ljudje, se ravnovesje življenja ljudi poruši, kot bi prevrnili domine.

   S spoštovanjem človeka in ljubeznivim prenašanjem drug drugega, izkazujemo Gospodu čast in izpolnjujemo Njegove Besede.

   Bog je rekel po evangelistu Janezu: “Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl.“ (1 Jn 4,20).

   Vsepovsod se moramo držati navodil in zakonov, na cesti, doma , v firmi , itd.

   Vseskozi je občutiti nezadovoljstvo in tiho “jezo” na g. Mira. Da lahko odpustimo krivice ali pa tisto, kar si samo domišljamo da je krivica, ali pa mogoče mnenje, ki nam ni všeč, je potrebna Gospodova milost.

   Razsvetljenje, spoznanja in milosti daje Sveti Duh.

   Vsi smo slabotni, vsi smo grešniki, v Gospodovih očeh pa bo naše delo na tej spletni strani dobro in prijetno, če se bomo spoštovali, prenašali drug drugega, ker smo različni, molili drug za drugega in potrpeli ter sprejemali drugačne poglede in mnenje. Zelo sem hvaležna Gospodu za vse milosti, darove- da smo vsi različni, unikati, da drug drugega dopolnjujemo in drug drugemu pomagamo nositi bremena življenja.

   Odgovori
   • Janez says:

     25. julija, 2021 at 22:14

     Ni tako kot ste me ocenili in kao predlagali, da rabim. Ste dr. Kristijan Gostečnik morda ali pater dr. Karel Gržan? Od kje jemljete to pravico in oceno? Ste morda terapevt hz izkušnjami? Ali mislite da ste? Saj me ne poznate dovolj.

     Svoje darove in talente sem v življenju zastonj daroval za ljudi in sem miren in spokojen ter nimam nobenih kamnov in travm ter zdravstvenih posčledic zaradi tega, kot ste ocenili v svoji duhovni psihoanalizi. Vse kar sem prejel od Boga sem z veseljem podaril za ljudi in sem na to po upokojitvi ponosen. Imam zadoščenje dobrote in darovanja za druge tako kot Mati terezija ali Pedro Opeka. Čeprav sem delal tri fakultete in sem se še dodatno veliko učil iz prakse in tudi od ljudi in iz knjig doma in v tujini, nisem nikoli bil prevzeten in ošaben, ker sem enostaven, z malim zadovoljen in ker sem vesel ko lahko ljudem dobre volje pomagam. Sem priden in garač. Vesel in rad pomagam.

     Na neki način sem vse življenje zdravnik, ki je šel in pomagal ter ukrepal in zaradi tega nimam nobenih potreb po takih zadevah, kot ste razlagali, da jih potrebujem. Ne poznate me čisto nič in kar nekaj ocenjjujete! In Sodil bo Bog ne mi Ljudje sem že parkrat povedal brez uspeha! Tudi Jezus je dal vzor in ljudem pomagal prav tako svetniki!

     Moje srce je mirno in spokojno. Moti pa me to, da ne spoštujete Vi in g. Miro individualne kreativne in umetniške izrazne moči, ko darujem svoje molitve, pesmi, nekatera verska znanja v verskih pojasnilih itd,. ki sem jih trudoma sam pridobil pa tudi na študiju. In obogatil medmrežje s prispevki. Kolikokrat sem prosil, prosim Miro pustite moje molitve in pesmi pri miru. Ne rabim pripomb. In to ni zamera. Sem pač hotel malo umetniške svobode zase. Veliko je vloženega truda in študija, da bi bolj razumel verske in bogoslovne nauke. Na tem medmrežju ni prostora ko objavim molitev ali članek za dušo, da me kritizirate in popravljate, ker sem h veseljem to daroval ljudem in vernikom.

     Božji namestnik na zemlji je papež, ne drugi ljudje in sam veliko molim in prosim za vodstvo in poduk Boga ter berem direktno Sveto pismo, zato nekaj pa le vem in znam. Potrebna je skromnost, saj pred Bogpom smo vsi enaki. Kdor se povišuje bo ponižan pravi Jezus. Jaz čutim vseskozi, da sem nezaželčen in odveč od vas in od g. Mirota. Ne vem zakaj je bilo treba npr. podati pripombo na Molitev za Novo Evangelizaciojo npr., če jo objavi RKC in je to odobril dr. Štumf v Murski Soboti. Vas moti drugačnost in različnost pogledov, ker imate svoj prav? Cerkev smo vse udje in pred Bogom smo vsi enaki.

     Veliko sem prispeval na to medmrežje, zdaj pa čutim od vas gospa Hvala in g. Miro, da nisem več zaželjen; ker hočeta mir in prispevati svoje prispevke na svoj načinm brez mene. To razločno čutim. Nočeta da je ta stran tudi bolj bogata. In še to: spoštovanje ne zahtevaš od ljudi na podlagi položaja/moči, ampak si ga zaslužiš. Škoda je, ker bi se lahko vsi kaj novega naučili in obogatili!

     Mir in vse dobro. S tem končujem polemiko in mislim, da imamo vsak pri sebi veliko za postoriti. Kritiziraš iver v očesu svojega brata, ne vidiš šabruna,. ki štrli iz tvojega očesa, je tudi rekel Jezus. Imejte se. In kar nadaljiujte, kakor hočete, vendar brez mene. Imam ogromno dela in zadolžitev, ker sem zelo deloven in študiozen čllovek. Sedaj imate prosto pot. Vse polemike so brezveze, ker se ne slišimo in ne razumemo, saj vsakdo govori drug mimo drugega. In tudi ne želi da bi bilo drugače. Dovolj naj bo. Sayonara.

     Odgovori
     • Hvala says:

       25. julija, 2021 at 23:23

       Spoštovani g. Janez!

       G. Miro vam je samo lepo izrekel naslednje: Kot že rečeno, je ta rubrika namenjena za dodajanje novih molitev. Vse dobro v Gospodu!

       Jezus pravi, da moramo spoštovati Božje namestnike in vse ljudi! Roko dajte na srce in si priznajte resnico.
       Zamere, jezo, ne sprejemanje ljudi izročimo v Božje roke, Gospod je tisti, ki ozdravlja in osvobaja.

       VSE DOBRO IN OBILO BLAGOSLOVA VAM IN VAŠI DRUŽINI!

       Odgovori
       • Hvala says:

         25. julija, 2021 at 23:33

         G. Janez!

         Pravite, da je božji namestnik na zemlji samo papež. Vprašam vas, po kom Bog odpušča grehe v spovednici če ne po svojih služabnikih -duhovnikih ?! Če Bog ne ozdravi človeka direktno, po kom ga še zdravi, kdo podeljuje vse zakramente ljudem, kdo ?

         Odgovori
         • Hvala says:

           25. julija, 2021 at 23:46

           Nepriznavanje DUHOVNIKOV kaže na globoko zamero do njih. Če se motim, mi prosim to povejte!!!

           Se zahvaljujem!
         • Janez says:

           26. julija, 2021 at 7:18

           Ja zelo se motite sestra Hvala, tako kot o marsičem drugem. Bog Vam pomagaj, da kar trdite nekaj brez osnove. Duhovnike zelo cenim in spoštujem, vendar je odnos vzajemen. Tudi duhovniki morajo ceniti in spoštovati svoje vernike in biti v vsem vzor Jezusa Odrešenika. Poznam nekaj ljudi, ki so doštudirali in se niso dali posvetiti, ker so ugotovili, da poklic duhovnika ni zanje. S TF so delali drugod na raznih drugih področjih, kjer pomagajo ljudem.

           Duhovniki danes vedo, da morajo trdo delati na Božji Njivi, ker jih primanjkuje in ker je treba povečati Občestvo ter pomagati prenoviti našo Cerkev, da se bo bolj približala ljiudem in služila. Duhovnike pa vseskozi spoštujem že od otroštva naprej, ker so bili moji dobri duhovni in verski učitelji in življenjski sopotniki, ko sem se še kot dijak in študent ter kasneje kot vernik s končano fakulteto in poklicem družil z njimi na počitniških taborih in verskih duhovnih srečanjih. Ne vem, kje imate osnovo za to trditev?

           In predlagam vam, ker kar nekaj projicirate in zatrjujete ter provocirate brez veze in razloga eno dobro in temeljito spoved in temeljit pogovor z duhovnikom in terapevtom. Umirite svoje srce in dušo. Ljudem prinašajte Veselje in Radost. Ne utrujajte ljudi, ki rabijo spodbudo in motivacijo, ne težačenje. In več dela in molitve ter služenja ljudem ter Bogu potrebujete, kot Mati terezija, do boste z dobroto in ljubeznijo pomagali ubogim in bolnim kot misijonarji in apostoli, ki se neumorno razdajajo in pomagajo. Ko pomagaš drugim pomagaš sebi. In Bog vedno blagoslovi naša pota, delo in prošnje ko molimo in pomagamo ljudem!

           Filozofiranje pa ne bo nič pripomoglo, ker Vera brez dobrih del je mrtva. Prav tako kot Ljubezni in Usmiljenja ter služenja drugim! In več Ljubezni in Usmiljene Dobrote ter nasmeha kot sveti Don Janez Bosco, ki je z Dobroto in Pomočjo pridobival ljudi, ne jih pa odganjal od Boga! Bil je res podoben Jezusu, v vsem.

           G. Miro pa ve, kolikokrat sem ga rotil in prosil, da mi pusti brez komentarjev in kritik moje umetniško in strokovno svobodo, ko sem objavljal prispevke za ljudi in vernike, pa je bil žal prevečkrat le kontrolor in kritik. Bog ni kontrolor in kritik, tenmveč je Usmiljena Dobrota in Ljubezen! Prvi letnik TF sestra Hvala. Nič Usmiljenja in Dobrote nisem zaznal in Ljubezni pri Vaju, brez česar je Vera in kfščansko Življenje prazno in brez Kristusove Evangeljske Vsebine: Ljubiti!. Takot kot nas Ljubi Bog brez izjem, vedno ! Tudi ko zaidemo in grešimo. Zato vedno iščem spodbudne verske avtorje, da me spodbnudijo in da razmišljam in širim Dobro Voljo in Veselje, saj imamo Odrešenika in Vse kar Rabimo po Božji Volji. On je M0je Vse, kar potrebujem!

           Pax et bonum sestra Hvala.
         • Hvala says:

           26. julija, 2021 at 9:13

           Spoštovani Janez!

           Samo nekaj bom še dodala: Ves čas govorite o nekem obtoževanju – da je vera brez del mrtva, KAKO VI VESTE KAJ DELAM ZA DRUGE, KJE SEM HODILA itd.?

           Želim vam iz srca vse dobro v življenju, vse kar je bilo napisano od mene in g. Mira je bilo v pomoč vam in vsem nam, dobronamerno. Sicer pa zakaj bi mi dokazovali vam o tem, GOSPOD je edini, ki vse vidi in vse ve.

           Če je vaše srce mirno in umirjeno kot zatrjujete, se ne bo prepuščalo jezi, zameram itd… Če ne želite sprejeti mnenja in nasvetov drugih ljudi , oz. če sprejemate samo mnenja tistih, ki govorijo po vašem pričakovanju, je to pač vaša odločitev. Vsakdo se lahko odloči kakor želi. JEZUS UČI, DA MORAMO ZA SVOJE NASPROTNIKE MOLITI, JIH SPOŠTOVATI, TAKO KOT JE ON TO DELAL.

           JEZUSOV NAUK JE POTREBNO SPREJETI IN PO NJEM ŽIVETI.

           Vse dobro in naj vam Gospod podeli mir!
       • Janez says:

         26. julija, 2021 at 9:51

         Obžalujem če sem pogrešil. Res je, tega ne vem, kje ste bili in kaj ste delali. Vesel sem, če ste pomagali drugim in molili ter širili Luč Božje Ljubezni. Če ste prinašali Veselje in Ljubezen med ljudi in jih bodrili ter pomagali. Tedaj mi prosim oprostite. Tudi to je res, da moramo moliti drug za drugega in za svoje nasprotnike, ki nam nasprotujejo in mislijo drugače. Pokazali ste se čisto v drugi luči in tega sem vesel. Imate tudi dobroto in sočutje. Ne vem zakaj bi to skrivali, darujte jo ljudem, Rabijo to zelo. Res je da moramo biti bolj sočutni in strpni do drugih in moliti zanje. Pedro Opeka na Madagaskarju širi Kristusovo Luč z navdušenjem, ki razoroži in prinaša Upanje.

         Tudi jaz Vam sestra Hvala vse dobro, zdravja in Božjega Blagoslova želim. Božji Mir naj bo vedno z Vami. Janez

         Odgovori
         • Hvala says:

           26. julija, 2021 at 11:02

           Spoštovani Janez!

           Nič ne zamerim, odpuščam tako kot uči Jezus, odpustiti in začeti vsak dan na novo, to je pot. Sem vesela, da se počutite bolje, pa želim, da še naprej sodelujete sodelujete z nami seveda če to želite.

           Tudi vi odpustite, če vas je kaj prizadelo, vsi smo po Božji podobi ustvarjeni kot unikati, ne kopije, VSI SE DOPOLNJUJEMO MED SEBOJ IN SMO CELOTA PRI GOSPODU.

           Drobna mravljica ima zelo pomembo funkcijo v življenju, je ustvarjena od Gospoda tako kot veliki in močni slon.

           Če želite še pišite pa bomo skupaj debatirali, GOSPOD IMA RAD SODELOVANJE LJUDI MED SEBOJ.

           Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!
9. Miro says:

   25. julija, 2021 at 18:10

   NA DANAŠNJO NEDELJO NAM EVANGELIJ PREDSTAVI ČUDEŽNO POMNOŽITEV HLEBOV IN RIB – JEZUS JO JE STORIL OB GALILEJSKEM JEZERU, NA SAMOTNEM KRAJU – PRVO SPOROČILO JE SOČUTJE, DRUGO JE RAZDELITEV, TRETJE PA NAZNANJA EVHARISTIJO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,1-15)

   Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C1-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Na današnjo nedeljo nam evangelij predstavi čudežno pomnožitev hlebov in rib. Jezus jo je storil ob Galilejskem jezeru, na samotnem kraju. Veliko ljudi je šlo za njim in ga dohitelo. In Jezusu, ko jih je videl, so se zasmilili in je vse do večera ozdravljal bolnike. Tedaj so mu učenci, zaskrbljeni zaradi pozne ure, svetovali naj odpusti množice, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živež. Toda Jezus jim je mirno odgovoril: ‘Vi jim dajte jesti!’. Ko so mu prinesli pet hlebov in dve ribi, jih je blagoslovil, jih začel lomiti in jih dajal učencem, ki so jih razdelili med množico. Vsi so se nasitili in še je ostalo!

   Iz tega dogodka lahko razberemo tri sporočila. Prvo je sočutje. Nad množico, ki je šla za njim in ga, če tako rečemo, ‘ni pustila pri miru’, se Jezus ne razburi. Ne reče: ‘Ti ljudje so pa res zoprni’. Ne! Ampak ima do nje sočutje, saj ve, da ga ne iščejo iz radovednosti, ampak ker ga potrebujejo. Toda, bodimo pozorni, saj sočutje, tisto, ki ga ima Jezus, ni preprosto v tem, da se ti nekdo smili; je več. Pomeni prizanesljivost, da se poistovetimo s trpljenjem drugega do te mere, da ga sprejmemo nase. Jezus je takšen, saj trpi skupaj z nami. Znamenja tega sočutja so številna ozdravljenja, ki jih je storil. Jezus nas uči, da postavimo potrebe revnih pred naše. Naše, čeprav upravičene, nikoli niso tako nujne, kot so potrebe revežev, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje.

   Drugo sporočilo je razdelitev. Koristno je soočiti odziv učencev pred utrujenimi in lačnimi ljudmi z Jezusovim odzivom. Drugačna sta. Učenci mislijo, da je bolje, da jih odslovi, da bodo lahko šli in si preskrbeli hrano. Jezus pa reče: ‘Vi jim dajte jesti’. Dva različna odziva, ki odsevata dve nasprotujoči si logiki. Učenci se odzovejo kot svet, po katerem mora vsak misliti nase. Razmišljajo, kot bi rekli: ‘Sami se pobrigajte’. Jezus pa razmišlja z Božjo logiko, torej z medsebojno razdelitvijo. Kolikokrat se mi obrnemo drugam, da ne bi videli pomoči potrebnih bratov! In to, ‘obrniti se drugam’, je pač na ‘vzgojen’ način reči, torej v belih rokavicah, ‘sami se pobrigajte!’ Toda to ni od Jezusa, to je sebičnost. Tistih nekaj hlebov in ribi, razdeljenih in od Boga blagoslovljenih je bilo dovolj za vse. Pozor, to ni čarovnija temveč znamenje! Znamenje, ki vabi k veri v Boga, previdnostnega Očeta, ki nam vedno daje, da ne zmanjka našega vsakdanjega kruha, če si ga le znamo deliti kot bratje!

   In še tretje sporočilo: čudež s hlebi naznanja Evharistijo. To vidimo iz Jezusove kretnje, s katero je izrekel blagoslov, preden je razlomil hlebe in jih razdelil ljudem. Isto kretnjo bo Jezus storil med zadnjo večerjo, ko bo postavil večen spomin svoje odrešilne žrtve. V evharistiji Jezus ne podarja nekega kruha, temveč kruh večnega življenja, podarja samega sebe in se daruje Očetu zaradi ljubezni do nas. Mi moramo iti k evharistiji z Jezusovimi občutji, torej s sočutjem in z Jezusovo voljo po razdelitvi.

   Še nekaj me je presenetilo v današnjem evangeliju, kako so bili ljudje vztrajni in ga poslušali z odprtimi usti in pozabili na hrano in pijačo. Občudujem tiste ljudi, ki so ga tako poslušali. Ko pa so čudežno dobili kruh, jih je zasukalo. Jezus naj ne bi bil več prerok, pač pa kralj, politik! Pri njem bo dovolj kruha in iger.

   Ker je to zavrnil, je naslednji trenutek ostal sam. Ni hotel biti oskrbovalni avtomat, ki bi zadovoljeval telesne potrebe ljudi. Ve, da bodo naslednjič spet tiščali za njim zaradi kruha.

   Na mestu je zato danes vprašanje: Zaradi česa pa mi vztrajamo pri Jezusu?

   Danes je vsaj pri nas kruha dovolj, hvala Bogu. Staršem je prihranjeno trpljenje ob pogledu na lačne otroke. Po drugi strani pa naši otroci niti ne slutijo, kako slastna more biti suha skorja kruha, če si zares lačen.

   V našem času, ko je toliko razmetavanja in preobjedenosti, težko razumemo Jezusovo besedo, ki jo je rekel učencem potem, ko je pomnožil kruh in nahranil več tisoč ljudi: »Poberite kosce, da se kaj ne izgubi.« Kaj vse danes zmečemo proč. Jezus pa pravi poberite kosce, da se kaj ne izgubi. Ničesar nimamo pravice vreči proč, kar bi še utegnilo koristiti potrebnemu. Kar nam preostaja, ni naše, ampak dolgujemo tistemu, ki mu primanjkuje.

   Ob tem lahko razmišljamo o našem odnosu do gmotnih dobrin nasploh. Začeti moramo živeti drugače, da bodo drugi sploh lahko preživeli. Ne ubija samo orožje, temveč tudi slog življenja.

   Jezusovo naročilo o pobiranju koscev naj nas uči spoštovanja do vsakega koščka kruha in katerekoli dobrine.

   Zelo rad imam odlomek iz knjige pregovorov, kjer piše takole: »Za dvoje te prosim, ne odrekaj mi tega, preden umrem: hinavstvo in lažnive besede oddalji od mene, ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva, daj mi uživati meni primerno hrano! Da te presit ne zatajim in ne rečem: Kdo je Gospod? Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad božjim imenom.«

   Za to gre, da vsakdo spozna, kaj je zanj primerna hrana. Tudi naša sreča je zelo odvisna od tega. Kdor si neprestano želi več, ne tistega kar ima, bo vedno nezadovoljen in nesrečen. Hudo je tudi, če ne uvidi, kaj je zanj primerna hrana in si neprestano prizadeva za nekaj, kar je temu nasprotno.

   Kdor hoče spoznati, kaj je zanj primerna hrana, mora začeti prav pri temeljih. Vedno znova si mora vzeti čas, se umakniti v miren kraj in iskati odgovor na temeljno vprašanje kdo sem. Verjetno v hrupu tega odgovora ne bomo mogli najti. Temu naj bi bile namenjene tudi počitniške dni.

   Bolj ko je stvar preprosta, bolj je resnična. In kaj je bolj preprostega kot kruh? Za njegovo dojetje ni potrebno filozofsko razglabljanje. Na daleč ga prepozna že malček v materinem ali očetovem naročju. Pretresljivo enkratna je odločitev Stvarnika vsega, da ostaja med nami pod podobo kruha. Za mnoge preveč preprosto, da bi bilo verjetno. Za druge dovolj preprosto, da je verjetno, da budi vero, upanje in ljubezen. Prav kot kos materinega kruha: tudi če nisi lačen, ti niti na misel ne pride, da bi ga zavrnil, saj je v njem na nek način zajeta mati in zato ni samo hrana za telo. Podobno je tudi z evharistijo.

   Čudovita je ta sposobnost kruha, da lahko v svoji preproščini v svet kriči resnico o Bogu, ki nas ima tako rad, da se nam daje kot Kruh. In še čudovitejše je dejanje Boga, ki se poniža ne le v človeka, ampak celo v kruh in vino, da bi nam ja bil blizu, da bi se nam povsem dal in da bi nas povezal med seboj, kot poveže kruh vse, ki jedo od istega hleba.

   In danes moja morda nenavadna, pa toliko bolj iskrena želja: Naj nas prevzame današnja nedeljska sveta maša, da ne bomo gledali na uro in vsega dogajanja v cerkvi presojali samo skozi čas. Vsakdo naj najde odgovor zaradi česa vztraja pri Jezusu!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. julija, 2021 at 19:14

     Razlaga Božje besede, ki jo redno na zelo življenjski način podaja duhovnik Ervin Mozetič, ni za prijetno “čehljanje ušes”, ampak nam vedno temeljito izprašuje vest. In prav je tako, da nas budi iz duhovne udobnosti in zaspanosti.

     Naj ob tem še omenim, da je pričujoči evangeljski odlomek o pomnožitvi kruha mojstrsko izrazil gospod Stanko Janežič (duhovnik, doktor teologije, profesor, pesnik in pisatelj), in sicer v pesmi, objavljeni v knjigi Klicanje, Sveto pismo v pesmih, 2004. Omenjeno pesem si lahko preberete v rubriki »Dodaj molitve«, objava: 25. julij 2021, ob 18:36. Tu smo doslej objavili že več njegovih odličnih svetopisemskih pesmi.

     Odgovori
     • Miro says:

       25. julija, 2021 at 19:18

       http://www.molitev.net/dodaj-molitve.html

       Odgovori
10. Janez says:

    25. julija, 2021 at 18:02

    Odslej ljubim le Tebe Gospod Jezus in hodim za Teboj
    ali Ex hoc solum amo te Dominus Iesus sequere me et te
    Molitev je odgovor, ki ga spodbudi beseda, s katero se na nas obrača Bog. On je prvi, On vedno prevzema pobudo, ker nas ljubi prvi (prim. 1 Jn 4,19). Molitev, če je resnična, je vedno ljubeč odgovor na Njegovo besedo ljubezni. Če naša molitev ne izhaja in nas ne vodi k poslušanju Boga, njegove besede, ostajamo zunaj molitve, samo na njeni lupini. Toda, samo z lupinami se ne moremo nahraniti. »Poslušanje« je ključ do Svetega pisma. Glagol »poslušati« najdemo 1100-krat v Stari zavezi in 445-krat v Novi zavezi. Bog nas torej vedno znova spodbuja, da postanemo poslušalci Njegove Božje besede. Temu poslušanju oziroma slišanju Božje besede pa naravno sledi naš odgovor molitve in ljubezni, pokorščine Božji besedi in njeno uresničenje. V biblično-krščanskem kontekstu ima molitev svoje mesto po poslušanju Božje besede, to je po njenem branju in meditaciji, premišljevanju. Je tisti pomemben pogovor z Bogom, ki prevzema pobudo in pričakuje naš odgovor. Poslušanje Boga je torej srce molitve. In Bog nam pri molitvah in poslušanju Božje Bosede pove, kaj je prav in kaj ne in kaj hoče od nas. Božja beseda je Njegova Navzočnost, je konkretna obstoječa Božja Oseba, ki je Vsemogočna in Vseprisotna povsod, česar s svojo človeško pametjo ne zumfrem razumeti! Vabi nas, da vstopimo z vero in ljubeznijo v živo občestvo z Njo in da vedno ostanemo skupaj v dobrem in v slabem. Premišljevanje ni sicer nepomembno. Je celo zelo pomembno, toda preseči ga mora naslednji korak, ki vodi globlje, korak dejavne in goreče vere in spolnjevanje Božje Volje in Naukov Evangelija, ki Slavi Boga in se mu Zahvaljuje, ko vsak dan izžarevamo Kristusa in ljudem prinašamo Luč Odrešenja in Veselje Božje Ljubezni. Ko berem Sveto pismo berem namreč pismo Božjega prijatelja, ki je včasih precej oddaljen, včasih pa zelo blizu nas, ki je ko pride, pri meni in v meni, v drugih ljudeh in v Naravi, ki me obkroža. Sem sposoben le gledatri ali tudi prisluhniti in tudi videti ter se čuditi?! Pri sebi, v srcu imam tudi njegovo sliko, ki mi na poseben človeški način oživlja Njegove Besede in nauke, njegove vrstice iz Svetega pisma. Berem. Gledam. Znova berem. Molim. Premišljujem. Milim. Prosim. Delam. Služim in pomagam. Truden zvečer omahnem in zaspim z mislijo Nanj. In zjutraj vstanem z mislijo Nanj. Koliko spominov na vsa leta skupnega dela, veselja in problemov se odpira in ponavzoči v mislih in srcu! Vsaka beseda v Njegoverm Svetem pismu, vsak Nauk in Vsaka Njegova Beseda mi ljubeznivo in ljuberče prikliče trenutke, situacije in poteze njegove Božje Ljubeče in Usmiljene Osebnosti, ko so izpuhtele negativne misli, skrbi in teržkoče in me je napolnila in me Nagovorila lahna Ljubeča Usmiljenost. Nepričakovano zazvoni spet Včasih Nekdo pri vratih. Žal mi je, da sem prekinjen prav v tem trenutku dialoga in molitve. Grem odpret … Neverjetno! Pred mano je prav On, moj Prijatelj, ki mi je poslal sporočil in mi pisal pred nekaj dnevi, da bo spet prišekl k meni na obisk. Kako se veselim in kako neučakan sem, da spet pride in se naseli v meni Božji Mir, ki ga ni nikjer! Nepopisno veselje … Odložim Sveto pismo, ki ga imam v rokah, kajti sedaj sem z Njim, ki je osebno navzoč in me Učii in me Vodi ter me nežno usmerja kako in kaj, ko se, zašel in se iščem. Prenesimo to izkušnjo na našo molitev in branje Svetega pisma ter na dobra dela in služenje drugim. Kadar beremo Sveto pismo in se ustavimo v premišljevanju ob Božji besedi, smo na poseben način pred živo navzočim Bogom. Ko pomagamo drugim pa pomagamo sebvi in dobimo neslišne komaj sluteče impulze Božje Dobrote in Njegove Miline. On sam je tu, da nam spregovori in nas Vodi. Besede, ki jih beremo in premišljujemo, nas morajo »zagrabiti« in nas stanovitno voditi v navzočnost Njega, ki jih je povedal in ki jih govori sedaj nam, meni osebno, tukaj in zdaj. In Jezus hoče, da vse Njegove svete Nauke in Božjo Besedo prelijemo v vsakdanje življenje dejavne Vere v Jezusa Odrešenika in Učenika, da smo ponižni in goreči, ko je treba hoditi za Jezusom in spolnjevati Božjo Voljo v vsem, kar Bog hoče od nas! Svobodna volja je prečudoviti dar, ki pa ga spremlja tudi naša človeška neznanska odgovornost. Potrebujemo Boga ob sebi. Lahko se odločimo, da bomo Boga ljubili, lahko pa tudi, da se bomo od njega odvrnili ali se mu odzvali kasneje. Vsak dan smo poklicani k odločitvam, majhnim in velikim, in vse zaznamujejo nadaljnji potek našega življenja. Kako pa je z nami? Jezus bo danes poklical tudi nas. Sveti Duh nam bo spregovoril na tak ali drugačen način. Kako se bomo odločili? Bomo oklevali spregovoriti o svoji veri sosedu ali sodelavcu v težavah? Bomo za en dan vse preložili in opravili svojo spoved ali spravo z nekom, ki smo ga užalili ali pa se bomo spokorili in popravili krivico in škodo z opravičilom in dobrim delom in dali dober zgled? Ali se še ne bomo spreobrnili in se poboljšali? Bog nas Čaka da pridemo nazaj k Njemu! Bodimo raje kakor misijonarji in apostoli, ki so prišli k Jezusu takoj, ko jih je poklical in ki so šli in razširjali Božje Oznanilo med ljudi. Bodimo kakor tisti, ki ni hotel iti za Kristusom šele naslednji dan, ampak ki je odšel per takoj. Brez Izgovorov. Ne zamudimo nobene priložnosti in se še danes odločimo, da bomo hodili za Jezusom po običajnih pa tudi neobičajnih poteh. Vse imamo, če Vanj Verujemo in mu Zaupamo. Ko bodo drugi videli naš zgled, bodo tudi oni radi pohiteli k Jezusu; spoznali bodo, da je sedaj »čas milosti … in dan rešitve« (2 Kor 6,2).

    Sveti Avguštin, Tomaž Kempčan in razni drugi premisleki ter lastni doprinos

    Molitev
    Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

    SVETI AVGUŠTIN.

    Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

    Odgovori