Članki za dušo

15.003 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   7. avgusta, 2021 at 8:01

   KO JE GOVORA O DRUGIH, SE ZGRAŽAMO, KO GRE ZA NAS, RADI POZABLJAMO NA SVOJE NAPAKE!

   Pastor je zagledal skupino fantov, sedečih v krogu. Sredi kroga je ležal pes. Vprašal jih je, kaj delajo. Eden od fantov je rekel: »Pripovedujemo si laži, in tisti, ki bo povedal največjo laž, bo lahko obdržal psa.« Pastor je odgovoril: »Strašno! Nezaslišano! Ko sem bil jaz majhen, nikoli niti pomislil nisem, da bi se zlagal.« Fantič je hitro rekel: »Dajte mu psa. On je zmagal.«

   Ljudje radi pozabljamo svoje napake in olepšujemo svojo preteklost. Tudi poveličevanje preteklosti je znamenje, da se staramo.

   Povzeto po: Zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Odgovori
2. Miro says:

   6. avgusta, 2021 at 17:32

   JEZUSOVO SPREMENJENJE JE PREDVSEM SPODBUDA APOSTOLOM, DA BI TUDI SAMI ZDRŽALI V SVOJEM BIVANJU V PUŠČAVI IN NEPRESTANI ODPOVEDI – JEZUSOVO SPREMENJENJE NAS ŽELI POPELJATI V VESELJE DAROVANJSKE LJUBEZNI. VABI NAS, DA NE ŽIVIMO ZASE, AMPAK POSTANEMO DAR ZA DRUGEGA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 9,2-10)

   Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+9%2C2-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Jezusovo spremenjenje je predvsem spodbuda apostolom, da bi tudi sami zdržali v svojem bivanju v puščavi in neprestani odpovedi. Jezus je slišal apostole tarnati: “Kaj nam boš dal, ko hodimo za teboj?” Slišal jih je, kako so se spraševali: “Kdo je prvi, kdo bo sedel na njegovi desnici, v njegovem kraljestvu?” Poznal je njihov odpor do trpljenja. Slišal je Petrov protest glede trpljenja: “Ne, Jezus, ti ne smeš trpeti!”

   Zato, da bi lahko učenci vztrajali v hoji za njim, v odpovedovanju in postu, se je pred njimi spremenil. Njihova reakcija je zanimiva. Polotila se jih je groza. V današnjem prevodu so se zelo prestrašili in v tem strahu je Peter zmedeno predlagal, da bi naredil tri šotore, da bi lahko ostali skupaj. Strah in želja po biti skupaj, se na nek način izključujeta. Ko so Jezusa prijeli, so se učenci razbežali. Zaprli so se v dvorano in tam molili. Niso šli za njim, razen radovednega Petra. No, ta ga potem v strahu spet zataji, češ, da ga ne pozna.

   Kaj je pomenila ta groza ob spremenjenju? Predstavljam si, da so se ob čudoviti Jezusovi lepoti zgrozili nad svojo umazanijo. Njihovo življenje ni tako neskončno čisto. Daleč od tega! Njihovi ideali so bolj ‘uporabni’, praktični, oprijemljivi, no bolj iskreno povedano, so pogosto zelo sebični in koristolovski. Jezusova lepota pa je tako vzvišena, da se zgrozijo nad seboj. Ni jim do tega, da bi zbežali! Ta lepota, ob kateri se sicer zgrozijo nad seboj, jih tako privlači, da bi bili kar tam. To je bil tudi Jezusov namen. Pritegniti je želel učence, da bi se ga oklenili. Ob njem bodo varni, ob njem se bodo lahko tudi sami spreminjali v tisto čudovito nebeško lepoto.

   Jezus pozna tudi našo grozo in naše želje. Tudi nas jezi, kot apostole: Zakaj nam Bog ne da lažje poti v življenju!? Zakaj vse odpovedi? Zakaj moramo biti čudni, če gremo za njim? Kaj imamo do tega, da si ves čas prizadevamo za neko poštenje? Vse skupaj je neprestan napor, ali se res izplača? Po eni strani nas jezi, po drugi pa čutimo neko neznansko privlačnost. Če se postavimo pred Jezusa, bi od groze nad svojo podobo najraje zbežali, hkrati pa vemo, da je to to, da moramo vztrajati.

   V sebi čutimo lepoto, ki nam jo ponuja hoja za Jezusom. Jezus nam, da bi zmogli vztrajati, tudi danes ponuja svojo spremenjeno podobo. V njegovi lepoti bomo lahko vztrajali. Jezusovo spremenjenje nas želi popeljati v veselje darovanjske ljubezni. Vabi nas, da ne živimo zase, ampak postanemo dar za drugega.

   Tako kot apostoli, si tudi mi želimo takojšnjih rezultatov. Jezus je sejal, a žetev še vedno ni končana. Kako vztrajen in potrpežljiv je bil. Njegov zgled nas vabi, da se podamo na pot vojaške vztrajnosti in potrpežljivosti.

   Jezusovo čudovito spremenjenje oz. uresničenje nas vabi, da skupaj s Petrom ob njem postavimo šotor in se spreminjamo v njegovo lepoto.

   Na koncu čudovite izkušnje spremenjenja so se učenci spustili z gore s spremenjenimi očmi in srcem zaradi srečanja z Gospodom. Tudi mi lahko opravimo to pot. Vedno bolj živo odkrivanje Jezusa ni samo sebi namen, temveč nas vodi, ‘da se spustimo z gore’, napolnjeni z močjo Božjega Duha, da se odločimo za nove korake pristnega spreobrnjenja in za stalno pričevanje dejavne ljubezni, kot postave vsakdanjega življenja. Spremenjeni zaradi Kristusove navzočnosti ter gorečnosti njegove besede, bomo konkretno znamenje poživljajoče Božje ljubezni do vseh naših bratov in sester, še posebej do tistih, ki trpijo, do tistih, ki so osamljeni in zapuščeni, do bolnikov, do številnih, ki so po različnih delih sveta ponižani zaradi krivice, oblastnosti in nasilja.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   6. avgusta, 2021 at 12:29

   KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

   IV. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER

   Kakšen odnos imam do svoje matere Cerkve? Kako se javno šopirim s svojim mnenjem o Cerkvenih dostojanstvenikih, o vidnih in manj opaznih delavcih v Gospodovem vinogradu? Je Cerkev zame ljubeča mati, ki me hrani s svojim duhovnim bogastvom, vzgaja, omogoča hojo za Gospodom, bogati s svojim izkustvom, postavlja prave smernice za moje življenje …? Ali pa mater Cerkev doživljam kot totalitaren aparat, ki v svoji okostenelosti duši in tlači pod seboj vse, kar se znajde pod njenim plaščem? Jo imam za mater ali za mačeho?

   Gospod, kdaj si bom upal docela prepustiti se vzgoji, objemu in varstvu matere Cerkve?

   Celoten Križev pot naših odnosov na:
   https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
4. Hvala says:

   6. avgusta, 2021 at 10:11

   RAZMIŠLJANJE…..

   Jezus nas vse ljubi, Njegova ljubezen je neomajna, tudi po hudih človekovih padcih v greh . Prišel je zaradi grešnikov, saj je rekel, da zdravi ne potrebujejo zdravnika.

   Ljudje smo slabotna bitja, ki brez Božje milosti ničesar ne zmoremo.

   Jezus ima rad človeka, greh sovraži, človeka pa ljubi. KOGA MI LJUBIMO, ZAKAJ GA LJUBIMO IN KAKO? LJUBIMO BOGA S ČISTO LJUBEZNIJO ALI ZARADI SVOJIH RAČUNIC, LJUBIMO ČLOVEKA Z NESEBIČNO LJUBEZNO ALI PA SAMO ZARADI KORISTI?

   Razmišljam, da je človeška slabost prisotna vsepovsod. V medsebojnih odnosih v zakonu, v službi, v sodelovanju s sosedi itd..
   Včasih se človek ujezi, če ga nekdo ne pogleda tako kot bi rad, če ga ne “hvali”, če mu ne priznava lastnosti, ki jih postavlja v ospredje itd…

   Nekateri izkazujejo zahvalo, veselje in radost drugemu v lepih trenutkih, bi rekli v trenutkih -USPEŠNOSTI, NAPREDOVANJA V SLUŽBI, PRIDOBIVANJA PREMOŽENJA, V ODSOTNOSTI BOLEZNI itd…KO PA TEGA NI, ALI PA JE ČLOVEKU ODVZETO NAVEDENO, SE LAHKO POKAŽE DRUGA PLAT ČLOVEKA. KAKŠNA JE NJEGOVA REAKCIJA V TEŽKIH SITUACIJAH, V VELIKIH PREIZKUŠNJAH IN TRPLJENJU. TAKRAT SE POKAŽE PRAVI “JAZ ” ČLOVEKA. KAKŠEN POSTANE, KAKO SE OBNAŠA V ODNOSIH DO BOGA IN DO SOČLOVEKA V TEŽKIH SITUACIJAH, NERAZUMEVANJIH, itd…

   Vidimo lahko vsaki dan, če opazujemo.

   Ko je bil nekdo na vrhuncu slave v življenju so dvigali roke , mu ploskali, fotografirali in ne vem kaj še vse počeli. Kaj se je zgodilo po tem…ko tega ni bilo več. Koliko ljudi se še spomni kar so nekateri naredili, žrtvovali v končni fazi tudi za celotno državo. Ko ne zmaguješ več v življenju (tukaj mislim na razne zmage-tudi v potrpljenju itd…) se lahko pojavijo pljunki.

   Jezus ima drugačen pogled in odnos do nas grešnikov. Ne hvali in ne ploska nam samo takrat, ko gremo k spovedi in obljubimo da ne bomo več grešili, ampak je s svojo ljubeznijo prisoten s vsaki situaciji, posebej v trpljenju, neuspešnosti, zavrženosti.

   Razmislimo vsak pri sebi , se trudim za pravo ljubezen, ali pa imam ljubezen do Boga in sočloveka samo zaradi koristi?!

   Odgovori
5. Miro says:

   6. avgusta, 2021 at 7:14

   TRIJE VRAŽIČI O TEM, KAKO NAMERAVAJO SKUŠATI LJUDI

   Trije vražiči so se odpravljali na zemljo, da bi tam zaključili svojo vajeniško dobo. Lucifer jih je pred tem vprašal, kako nameravajo skušati ljudi.

   Prvi je rekel: »Ljudem bom rekel, da ni Boga.« Lucifer je odgovoril: »Samo peščico jih boš dobil, kajti globoko v srcih ljudi tiči zavest, da Bog mora obstajati.«

   Drugi vražiček je dejal: »Skušal jim bom dopovedati, da ni pekla.« »Tudi tako jih boš le malo dobil,« je odgovoril Lucifer, »kajti ljudje dobro čutijo, da bodo nekega dne morali dajati odgovor za svoja slaba dejanja.«

   Nazadnje je spregovoril še tretji: »Ljudem bom prišepetaval, da se ne mudi.« Temu odgovoru se je Lucifer zadovoljivo nasmejal in odvrnil: »Ti jih boš dobil na milijone.«

   »Jutri bom šel k spovedi. Od jutri bom redno molil. Za prihodnji izpit bom redno študiral. Ko se bo začel postni čas, se bom spreobrnil. Nehal bom piti, kaditi …« Pot v pekel je tlakovana z dobrimi sklepi, pravi slovenski pregovor.

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   6. avgusta, 2021 at 6:51

   ALI SE ZAVEDAMO NAMENA DVEH ZAKRAMENTOV OZDRAVLJANJA: ZAKRAMENTA POKORE IN ZAKRAMENTA BOLNIŠKEGA MAZILJENJA?

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   ZAKRAMENTA OZDRAVLJANJA

   1420 Z zakramenti krščanskega uvajanja prejme človek Kristusovo novo življenje. A to življenje nosimo “v lončenih posodah” (2 Kor 4,7). Sedaj je še “skrito s Kristusom v Bogu” (Kol 3,3). Smo še v “svoji zemeljski hiši” (2 Kor 5,1), podvrženi trpljenju, bolezni in smrti. To novo življenje božjega otroka more z grehom oslabeti in biti celo uničeno.

   1421 Gospod Jezus Kristus, zdravnik naših duš in teles, on, ki je odpustil grehe mrtvoudnemu in mu vrnil telesno zdravje (prim. Mr 2,1-12), je hotel, da njegova Cerkev v moči Svetega Duha nadaljuje njegovo delo ozdravljanja in odreševanja tudi pri svojih lastnih udih. To je namen dveh zakramentov ozdravljanja: zakramenta pokore in bolniškega maziljenja.

   ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE

   1422 “Tisti, ki pristopajo k zakramentu pokore, prejmejo od božjega usmiljenja odpuščanje za Bogu prizadejane žalitve in se hkrati spravijo s Cerkvijo, ki so jo z grehom ranili in katera se z ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za njihovo spreobrnjenje” (C 11).

   IMENA TEGA ZAKRAMENTA

   Imena, ki se uporabljajo za ta zakrament so: zakrament spreobrnjenja, zakrament pokore, zakrament spovedi, zakrament odpuščanja, zakrament sprave.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-imena-tega-zakramenta-sprava/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   6. avgusta, 2021 at 6:34

   KRISTJANI VERJAMEMO V BOŽJE ČUDEŽE, VENDAR SVETO PISMO NE OBLJUBLJA
   LE PRIJETNEGA IN UDOBNEGA ŽIVLJENJA, AMPAK TUDI TRPLJENJE, BOLEZEN, STISKE,
   ŽALOST, POMANJKANJE, KRIVICE, OSAMLJENOST IN PREGANJANJE

   KAJ JE VERA, KI PRESTAVLJA GORO IN PRESAJA MURVO V MORJE? (celoten članek v prilogi)

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ljudem ne smemo obljubljati več kot obljublja Sveto pismo, ker to nasprotuje Božji volji. Ali tisti, ki imajo
   veliko vero, res delajo velike
   reči? Kontekst pove, da se veličastna spremenitev zgodi povsod in vedno, kjer je vera. Prava vera pa se izraža v uresničevanju Očetove volje v poslušnosti sprejemanja križa, o
   čemer sta na gori spremenitve
   govorila z Jezusom Mojzes in
   Elija. Kdor ne uresničuje Božje
   Besede, zaman dela čudeže in
   zaman izganja v Božjem imenu
   celo demone, saj bo na koncu
   slišal: »Nikoli vas nisem poznal.
   Pojdite proč od mene, kateri
   ravnate nepostavno!« (Mt 7,23

   http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2019_03-04_E.pdf

   Odgovori
8. Hvala says:

   6. avgusta, 2021 at 6:21

   SVETO PISMO

   Koliko lepote je v tebi!
   Kako čudovito me Bog nagovori po tebi:
   v psalmih, prerokih, apostolih.
   V tebi najdem čudovite niti Božjih misli,
   ki jih vtkem v svoje življenje,
   in glej, kako lepa preproga nastaja!
   Kot da Bog od vekomaj misli le name
   in te je, Pismo, napisal le zame…
   Kadar sem v stiski,
   v tebi najdem moč in tolažbo;
   kadar sem srečna, zahrepenim
   po Božji besedi kot nevesta po ženinu.
   V tebi je toliko sonca, življenja,
   upanja, modrosti, ljubezni,
   da lahko vsakdo v tebi najde
   dovolj hrane za svojo dušo
   in svoje srce
   in mu ni treba iskati
   praznega modrovanja
   učiteljev in gurujev z Vzhoda.
   Vsak, ki prebira tebe,
   začuti mir, srečo, veselje,
   saj nam po tebi govori Bog,
   naš Oče.
   Iz tebe so umetniki črpali
   navdihe za svoja dela.
   Že skoro dva tisoč let
   neštetim rodovom
   odkrivaš smisel življenja
   in pravo pot.
   Zato te imenujemo
   Knjiga vseh knjig,
   vseh časov in vseh ljudi.

   (Suzana Belcija

   http://www.fejstbog.si/index.php/slavim-te-s-pesmijo/312-big-tent-revival

   Odgovori
9. Hvala says:

   6. avgusta, 2021 at 6:18

   NEKDO JE NEKOČ REKEL
   Georges Bernanos:

   Ko bi bilo stvarstvo plod edinole razuma, bi človeški razum zagotovo kaj več kakor le odkril nekaj njegovih zakonitosti, da bi bolje izkoristil svoje vedenje – tako namreč uporabljamo tehniko. Ne bi bil vedno pripravljen samo obsojati, v imenu logike in pravice. Vendar pa vsi vemo, da je stvarstvo delo ljubezni.

   Odgovori
10. Miro says:

    5. avgusta, 2021 at 16:22

    KAKO NAJ GLEDAMO NA TRPLJENJE NEDOLŽNIH LJUDI? – PO VSAKEM TRPLJENJU NAŠIH BLIŽNJIH NAS KLIČE BOG: PRIDI IN POMAGAJ! LAJŠAJ TRPLJENJE, BRIŠI SOLZE, PRINAŠAJ VESELJE IN TOLAŽBO!

    Trpljenje, zlasti trpljenje nedolžnega, je težko razumljiva skrivnost. Trpljenja ni ustvaril Bog. Že sv. Pavel govori o križanem Mesiju, »ki je Judom v spotiko, poganom norost« (l Kor 1,23). Ko se srečujemo z vprašanjem trpljenja, ne smemo biti podobni Judom in poganom, ki jih omenja apostol Pavel. V trpljenju s pomočjo svoje vere lahko odkrijemo Božjo ljubezen, če le gledamo globlje. Vsako trpljenje, z ljubeznijo sprejeto, nas še bolj poveže z Bogom.

    Človek ne ve, kaj je zanj dobro. Edino Bog ve, kaj je za nas z vidika večnosti najboljše. Treba je, da Bogu kot svojemu duhovnemu zdravniku popolnoma zaupamo. Moramo verovati, da nas ljubi tudi takrat, ko nas zadene trpljenje. Hoče nam v trpljenju pomagati. Treba je, da se z zaupanjem obračamo nanj.

    Sv. Pavel, ki je veliko trpel po nedolžnem, je globoko doumel pomen in smisel trpljenja: Za Kristusa »prenašam celo verige, kakor bi bil hudodelec. Vendar Božja beseda ni vklenjena. Zato vse prenašam zaradi izvoljenih, da bi tudi ti dosegli rešitev, ki prihaja od Kristusa Jezusa, v večno slavo. Zanesljiva je tale beseda: Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali« (2 Tim 2,9-12).

    Po vsakem trpljenju naših bližnjih nas kliče Bog: Pridi in pomagaj! Lajšaj trpljenje, briši solze, prinašaj veselje in tolažbo!

    Povzeto po knjigi: Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori