Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. avgusta, 2021 at 7:09

   GOSPOD KRISTJANOM NAROČA, NAJ OSTANEJO V LJUBEZNI PREPROSTI KAKOR OTROCI. LE PREPROSTIM JE NAMREČ BOG RAZODEL SVOJO SKRIVNOST, MODRI IN RAZUMNI PA TEGA SPLOH NE RAZUMEJO (Hans Urs von Balthasar)

   – Smrtna rana, ki so jo Kristusu prizadejali ljudje, utemeljuje mir, ki prihaja od njega; sovraštvo se je razbesnelo nad njim, njegova ljubezen pa je bila zmagovitejša.

   – Jedro krščanstva je preprosto zgodovina. V njej Bog ni le govoril, ampak se je utelesil v človeški usodi.

   – Božje bistvo, ki nam ga Bog sam razkriva, kot bistvo neskončne, vedno nove ljubezni, ki se je ne naveličaš, je veliko več kakor vse, kar si more zaželeti najzahtevnejše človeško hrepenenje.

   – Samo v Kristusovem križu se križata horizontala (vodoravnica) in vertikala (navpičnica), samo v njem je zavzetost za človeštvo popolnoma eno z neposrednim stikom z Očetovo voljo.

   – Gospod kristjanom naroča, naj ostanejo v ljubezni preprosti kakor otroci. Le preprostim je namreč Bog razodel svojo skrivnost, modri in razumni pa tega sploh ne razumejo.

   – Kompas ima to prednost. da mu je treba samo kazati, ne dokazovati. Abecednik ima to pomanjkljivost, da marsičesa, na kar kaže, ne more dovolj izčrpno dokazovati.

   (Hans Urs von Balthasar, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   11. avgusta, 2021 at 20:11

   Tomaž Akvinski meni, da je usmiljenje največja krepost, človek se namreč v njej podarja drugim, je radodaren. Pomaga tudi drugim v njihovih slabostih. Ta lastnost je najbolj človeška in z njo najbolj izhajamo iz sebe k drugim, to se pokaže v radodarnosti do drugih in v pomaganju v njihovih slabostih. Usmiljenje se najbolj pokaže pri drugih, z njimi in zanje. Pokaže se vzajemnost: slabost drugih prenašamo, ker smo slabotni sami in ker je v nas želja, da tudi nam drugi prenašajo naše slabosti. Tomaž ugotovi, da je usmiljenje Božja lastnost, to pa zaradi tega, ker se v usmiljenju najbolj razodeva vsemogočnost Boga. Mogočnost Boga je v tem, da se ne boji drugega, povsem se daruje nam, povsem nosi in prenaša našo slabotnost. Usmiljenje do drugih nam kaže, kako smo močni in na podlagi tega podobni Bogu v njegovem usmiljenju. »Božje usmiljenje ni v protislovju s pravičnostjo, ampak jo celo dopolnjuje, kolikor se kaže bolj temeljno kakor pravičnost.

   Usmiljenje in ljubezen sta večji od pravičnosti. Ljubezen zahteva pravičnost, pravičnost služi ljubezni. Prvenstvo in moč ljubezni nad pravičnostjo se kaže prav v Božjem Usmiljenju, ker nas Bog Ljubi. Usmiljeno delovanje Boga Odrešenika izvira iz njegove ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Ko se Bog sreča z zlom in hudobijo, še posebno z grehom – se pravi, ko na njegovo ljubezen človek ne odgovori z ljubeznijo – takrat Bog ne trpi, ker ne more trpeti, ampak LJUBI, ker drugače ne more, saj je BOG LJUBEZEN, KI NE MINE NIKDAR! Božja ljubezen ostane usmiljena ljubezen. Na ta način se Božje Usmiljenje kaže kot končni odgovor Boga na zlo in greh. BOŽJE USMILJENJE JE LJUBEZEN DO VSEGA USTVARJENEGA, ki se upira sami korenini ZLA v naši zgodovini – grehu in smrti« Božje usmiljenje je lastnost Vsemogočnosti Boga. Božje Usmiljenje je resničnost, Bog z njo razodeva svojo ljubezen (očetovsko in materinsko). To je ljubezen Boga, ki je nežen, sočuten, prizanesljiv in odpušča. V Svetem pismu je usmiljenje označeno kot Božje delovanje do nas ljudi. Božje usmiljenje ni omejeno v izkazovanju ljubezni, je vidno in tudi otipljivo. Božje usmiljenje je odgovornost Boga do nas. Bog nas želi videti, da smo srečni, veseli, vedri. Bog nam želi vse dobro in najboljše in želi, da vsi Božji Otroci pridemo k Njemu! Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Bog je Ljubezen in Usmiljenje. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

   Addendum
   Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
   vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
   Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
   Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
   Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
   Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
   In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
   Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
   Fernand Lelotte (skrajšano).

   En français que l’original est visible
   Seigneur, il est bon que je t’aie cherché et trouvé,
   mais assez différent de ce à quoi je m’attendais.
   Que l’Amour refleurisse entre nous, mais plus grand qu’avant.
   Veuillez ajouter de la largeur et de la hauteur à la profondeur, ce qui m’a manqué jusqu’à présent.
   Je l’avoue, je t’ai trop peu aimé et jusqu’à présent je ne t’ai vu qu’en moi.
   Désormais, je demande au Seigneur de te voir avant tout dans les autres et dans la Gloire du Père.
   Et enfin, fais-moi te connaître par Amour et Bonté tels que Tu es !
   La raison est importante, mais l’amour est le plus important !
   Fernand Lelotte (en abrégé).

   Odgovori
3. Janez says:

   11. avgusta, 2021 at 19:46

   PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE ZA NAŠE GREHE
   Naša prošnja Bogu za Odpuščanje za Naše grehe, ko smo žalostni, sami in nas grehi težijo naj bo iskrena in iz srca. Gospod Jezus Kristus, žal mi je za slabe stvari, ki sem jih naredil ali dobra dejanja, ki sem jih opustil pomoči potrebnim v svojem življenju in ki me v duši težijo in zaradi katerih imam slabo vest in se želim ookesati in poboljšati. Prosim, odpusti mi. Zdaj se obračam proč od vsega in opuščam vse, za kar vem, da je bilo narobe, ko sem žalil Tvojo Očetovsko Ljubezen in Dobroto. Prosim Te odpusti mi, kakor se tudi jaz prizadevam odpuščati drugim. Hvala ti, ker si umrl na križu zame in me odrešil, da smem upati na Tvojo Milost, da mi bo lahko odpuščeno in da bom po spovedi in spokorni molitvi ter popravi krivic prost krivde. Hvala ti, ker si mi ponudil odpuščanje in mi dal dar Svetega Duha. Želim sprejeti ta dar. Prosim, pridi in ostani v mojem življenje po svojem Sinu Jezusu in Svetem Duhu in bodi z mano za vedno. Prosim Oče Vodi me in pomagaj mi, da se bom spovedal, pa tudi da bom popravil krivice, ki sem jih naredil drugim, dobra dela, ki sem jih kljub sklepom opustil in se opravičil vsem tistim, ki sem jih užalil. Ker ni dovolj samo Molitev ampak so potrebna tudi ljubezen, usmiljenje, dobra dela, služenje drugim in odpuščanje mi prosim pomagaj, da bom Tvoje Nauke in Zapovedi vedno izpolnjeval.

   Hvala Ti Jezus, Tvojo Dobroto in Milosti bom Vekomaj Opeval in se Veselil vsakega tzrenutka, ki ga preživim po Tvoji Veliki Milosti in Ljubezni do nas Ljudi.

   Hvala ti, Gospod Jezus. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!
   Amen. Janez

   Odgovori
4. Janez says:

   11. avgusta, 2021 at 19:38

   Odslej ljubim le Tebe Gospod Jezus in hodim za Teboj ali Ex hoc solum amo te Dominus Iesus sequere me et te

   Molitev je odgovor, ki ga spodbudi beseda, s katero se na nas obrača Bog. On je prvi, On vedno prevzema pobudo, ker nas ljubi prvi (prim. 1 Jn 4,19). Molitev, če je resnična, je vedno ljubeč odgovor na Njegovo besedo ljubezni. Če naša molitev ne izhaja in nas ne vodi k poslušanju Boga, njegove besede, ostajamo zunaj molitve, samo na njeni lupini. Toda, samo z lupinami se ne moremo nahraniti. »Poslušanje« je ključ do Svetega pisma. Glagol »poslušati« najdemo 1100-krat v Stari zavezi in 445-krat v Novi zavezi. Bog nas torej vedno znova spodbuja, da postanemo poslušalci Njegove Božje besede. Temu poslušanju oziroma slišanju Božje besede pa naravno sledi naš odgovor molitve in ljubezni, pokorščine Božji besedi in njeno uresničenje. V biblično-krščanskem kontekstu ima molitev svoje mesto po poslušanju Božje besede, to je po njenem branju in meditaciji, premišljevanju. Je tisti pomemben pogovor z Bogom, ki prevzema pobudo in pričakuje naš odgovor. Poslušanje Boga je torej srce molitve. In Bog nam pri molitvah in poslušanju Božje Bosede pove, kaj je prav in kaj ne in kaj hoče od nas. Božja beseda je Njegova Navzočnost, je konkretna obstoječa Božja Oseba, ki je Vsemogočna in Vseprisotna povsod, česar s svojo človeško pametjo ne zumfrem razumeti! Vabi nas, da vstopimo z vero in ljubeznijo v živo občestvo z Njo in da vedno ostanemo skupaj v dobrem in v slabem. Premišljevanje ni sicer nepomembno. Je celo zelo pomembno, toda preseči ga mora naslednji korak, ki vodi globlje, korak dejavne in goreče vere in spolnjevanje Božje Volje in Naukov Evangelija, ki Slavi Boga in se mu Zahvaljuje, ko vsak dan izžarevamo Kristusa in ljudem prinašamo Luč Odrešenja in Veselje Božje Ljubezni. Ko berem Sveto pismo berem namreč pismo Božjega prijatelja, ki je včasih precej oddaljen, včasih pa zelo blizu nas, ki je ko pride, pri meni in v meni, v drugih ljudeh in v Naravi, ki me obkroža. Sem sposoben le gledatri ali tudi prisluhniti in tudi videti ter se čuditi?! Pri sebi, v srcu imam tudi njegovo sliko, ki mi na poseben človeški način oživlja Njegove Besede in nauke, njegove vrstice iz Svetega pisma. Berem. Gledam. Znova berem. Molim. Premišljujem. Milim. Prosim. Delam. Služim in pomagam. Truden zvečer omahnem in zaspim z mislijo Nanj. In zjutraj vstanem z mislijo Nanj. Koliko spominov na vsa leta skupnega dela, veselja in problemov se odpira in ponavzoči v mislih in srcu! Vsaka beseda v Njegoverm Svetem pismu, vsak Nauk in Vsaka Njegova Beseda mi ljubeznivo in ljuberče prikliče trenutke, situacije in poteze njegove Božje Ljubeče in Usmiljene Osebnosti, ko so izpuhtele negativne misli, skrbi in teržkoče in me je napolnila in me Nagovorila lahna Ljubeča Usmiljenost. Nepričakovano zazvoni spet Včasih Nekdo pri vratih. Žal mi je, da sem prekinjen prav v tem trenutku dialoga in molitve. Grem odpret … Neverjetno! Pred mano je prav On, moj Prijatelj, ki mi je poslal sporočil in mi pisal pred nekaj dnevi, da bo spet prišekl k meni na obisk. Kako se veselim in kako neučakan sem, da spet pride in se naseli v meni Božji Mir, ki ga ni nikjer! Nepopisno veselje … Odložim Sveto pismo, ki ga imam v rokah, kajti sedaj sem z Njim, ki je osebno navzoč in me Učii in me Vodi ter me nežno usmerja kako in kaj, ko se, zašel in se iščem. Prenesimo to izkušnjo na našo molitev in branje Svetega pisma ter na dobra dela in služenje drugim. Kadar beremo Sveto pismo in se ustavimo v premišljevanju ob Božji besedi, smo na poseben način pred živo navzočim Bogom. Ko pomagamo drugim pa pomagamo sebvi in dobimo neslišne komaj sluteče impulze Božje Dobrote in Njegove Miline. On sam je tu, da nam spregovori in nas Vodi. Besede, ki jih beremo in premišljujemo, nas morajo »zagrabiti« in nas stanovitno voditi v navzočnost Njega, ki jih je povedal in ki jih govori sedaj nam, meni osebno, tukaj in zdaj. In Jezus hoče, da vse Njegove svete Nauke in Božjo Besedo prelijemo v vsakdanje življenje dejavne Vere v Jezusa Odrešenika in Učenika, da smo ponižni in goreči, ko je treba hoditi za Jezusom in spolnjevati Božjo Voljo v vsem, kar Bog hoče od nas! Svobodna volja je prečudoviti dar, ki pa ga spremlja tudi naša človeška neznanska odgovornost. Potrebujemo Boga ob sebi. Lahko se odločimo, da bomo Boga ljubili, lahko pa tudi, da se bomo od njega odvrnili ali se mu odzvali kasneje. Vsak dan smo poklicani k odločitvam, majhnim in velikim, in vse zaznamujejo nadaljnji potek našega življenja. Kako pa je z nami? Jezus bo danes poklical tudi nas. Sveti Duh nam bo spregovoril na tak ali drugačen način. Kako se bomo odločili? Bomo oklevali spregovoriti o svoji veri sosedu ali sodelavcu v težavah? Bomo za en dan vse preložili in opravili svojo spoved ali spravo z nekom, ki smo ga užalili ali pa se bomo spokorili in popravili krivico in škodo z opravičilom in dobrim delom in dali dober zgled? Ali se še ne bomo spreobrnili in se poboljšali? Bog nas Čaka da pridemo nazaj k Njemu! Bodimo raje kakor misijonarji in apostoli, ki so prišli k Jezusu takoj, ko jih je poklical in ki so šli in razširjali Božje Oznanilo med ljudi. Bodimo kakor tisti, ki ni hotel iti za Kristusom šele naslednji dan, ampak ki je odšel per takoj. Brez Izgovorov. Ne zamudimo nobene priložnosti in se še danes odločimo, da bomo hodili za Jezusom po običajnih pa tudi neobičajnih poteh. Vse imamo, če Vanj Verujemo in mu Zaupamo. Ko bodo drugi videli naš zgled, bodo tudi oni radi pohiteli k Jezusu; spoznali bodo, da je sedaj »čas milosti … in dan rešitve« (2 Kor 6,2).

   Razne misli in premisleki ter lastni doprinos. Bogu dolgujem vse kar sem, kar znam in kar imam. Gospodovo Ime je Sveto in Velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje do nas grešnikov!

   Molitev
   Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

   SVETI AVGUŠTIN.

   Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

   Odgovori
5. Miro says:

   11. avgusta, 2021 at 17:09

   »ČE TVOJ BRAT GREŠI, POJDI IN GA POSVARI NA ŠTIRI OČI« – KO V LUČI EVANGELIJA RAZUMEMO, DA NEKDO GREŠI, SMO GA DOLŽNI POSVARITI … MERILO JE RESNICA, KI JE V BOGU, NE NAŠA RESNICA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,15-20)

   Brat, ki greši

   »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

   Skupna molitev

   »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C15-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvari na štiri oči.« Kdo izmed nas si upa posvariti bližnjega? Bodisi zato, ker se zavedamo lastne nepopolnosti, bodisi zato, ker se že vnaprej bojimo očitka, da je treba prej, preden posvarimo bližnjega, pomesti pred svojim pragom.

   V kulturi, v kateri ljudje ne priznamo nad seboj nobene moralne avtoritete, ampak smo sami sebi merilo ravnanja, je zasebnost nedotakljiva. Vsak se briga zase, do življenja drugih smo ravnodušni, kritično se odzovemo le, če sodimo, da nam kdo krati pravice. Nihče nima statusa preroka, kajti Bog ni del javnosti, zato se nihče ne more sklicevati, da je nosilec božje avtoritete. Božjega naročila Ezekijelu, »tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši, /…/ posvari jih v mojem imenu,« danes ni mogoče umestiti v sodobno družbeno realnost.

   Ali to pomeni, da naročila današnje Božje besede, naj brata, ki greši, posvarimo na štiri oči, ni mogoče uresničiti in ga zato tudi ni treba? Če brat greši proti nam, če kaj stori v našo škodo, se seveda odzovemo, najprej z ostrim pogledom, nato s povzdignjenim glasom in nazadnje z grožnjo. Umaknemo pa se, če brat greši v svojo lastno škodo, na primer tako, da s svojim ravnanjem zapravlja svoj ugled, zdravje, družinski denar ipd.

   Drugi hočejo in zahtevajo, da jih pustimo pri miru in obratno. Javnost daje legitimnost za poseg v življenje drugih le prek policije in socialne službe, če gre za očitno zanemarjenje in nasilje nad otroki, ženskami in ostarelimi. Vse drugo, kar je Jezus še imel v mislih, v kulturo odnosov sodobnih družb ne spada več.

   Dolžnost, da brata, ki greši, posvarimo, ostaja. Ta Jezusova zahteva se skozi čas ne spreminja, zelo pa se spreminja način, kako to zahtevo uresničujemo. Načina, kot rečeno, Jezus ni predpisal, pač pa se je po delovanju Svetega Duha razvilo bogato izročilo različnih oblik svarjenja.

   Posvariti brata v grehu smo dolžni! To za kristjana ni izbira, ampak dolžnost. Ko v luči Evangelija razumemo, da nekdo greši, smo ga dolžni posvariti. Ni vse enako dobro! Ne slepimo drug drugega s tem, da nečesa pač ne čutimo kot greh. Merilo je Bog, ne naši občutki. Merilo je resnica, ki je v Bogu, ne naša resnica. Če ne pridemo skupaj, moramo poiskati priče.

   Kristjan je dolžan biti priča za resnico. Prvi kristjani in tudi kristjani v kasnejših obdobjih so bili pripravljeni dati za resnico življenje. Danes pa se sprenevedamo, da ne vemo, kaj je resnica. Sprenevedamo se, da je vse enako dobro. Ne! Resnica je samo ena, je zapisana v Bogu, ki se razodeva v Evangeliju. Ni več resnic, stopiti moramo v bran Edini resnici, ki je Jezus sam!

   Papež Benedikt XVI. Je svaril in govoril: »Sami ne boste našli resnice. Lahko boste mislili, da ste jo našli, da ste našli Boga, pa boste v resnici sledili hudemu duhu.« Zato potrebujemo občestvo v duhu in resnici. Potrebujemo Cerkev, ki bo živela iz Kristusa, ki je pot, resnica in življenje.

   Če bomo šli v Njegovo smer, bomo postajali med seboj resnični bratje in sestre. Med seboj ne bomo več tujci, ampak prijatelji.

   To pa pomeni:

   – Priznavati greh in iskati krepost.

   – Sprejemati opomine in svariti.

   – Biti pripravljen pričati za resnico.

   – Narediti vse, da bi ustvarili živo občestvo resnice in ljubezni.

   Stopimo torej resnično v Njegovo smer! Borimo se proti grehu, iščimo resnico, živimo ljubezen, da bomo ustvarjali živo občestvo resnice in ljubezni.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     11. avgusta, 2021 at 20:32

     Ja, res je. Drugi zahtevajo, da jih pustimo na miru.” Ne vtikaj se v moje zadeve, kaj te to briga,” je večkrat odgovor na prijazno opominjanje. Slišala sem že, da ima vsak svobodno voljo, da sam izbira, kako bo živel itd…

     Ni pa to največji problem. Meni osebno se zdi veliko večji problem ta, da nekateri pravijo, da nimajo nobenega greha. Kako posvariti človeka, ki trdi, da nima greha in po njegovo ne dela ničesar slabega?

     Ko sem to slišala ali pa slišim, me res stisne pri srcu. Saj dejansko ima prav, ko reče, da nima nobenega greha, saj ga res po njegovem nima, KER GA NE VIDI IN NE ČUTI. ZAVESA GREHA JE ZAPRLA VEST IN OČI, POTEM PA NE VIDI IN NE ČUTI SVOJIH DEJANJ IN GOVORI, DA NIMA NOBENEGA GREHA. S tem, ko se dušo ne očiščuje v spovednici, se nabira plast, ki zastira pogled v SVETLOBO in občutljivost za slaba dejanja izginja, vse je dovoljeno, ni greha.

     Pristop k tem zadevam, oz, kako se lotiti problema pri posamezniku pa PREPUŠČAM VODSTVO SVETEMU DUHU. ON POZNA NAČIN IN PRISTOP ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA, ZATO SE JE POTREBNO RAVNATI PO NJEGOVIH NAVDIHIH.

     Odgovori
6. Miro says:

   11. avgusta, 2021 at 16:47

   UMRLA JE ŽUPNIJA – KAJ SO ŽUPLJANI VIDELI, KO SO OB POSLAVLJANJU OD ŽUPNIJE GLEDALI V NJENO KRSTO

   V župnijo je prišel mlad župnik. Bil je poln navdušenja. Na svoje veliko razočaranje je našel župnijo, kjer je malo ljudi prihajalo k maši in je bilo duhovno življenje zelo slabo. Šel je od hiše do hiše, a večina ljudi mu je rekla, da je cerkev preveč mrtva in ne bodo prišli. Sklical je župnijski svet in ta se je strinjal, da so kritike v precejšnji meri upravičene.

   Ko so ljudje tako razglasili župnijo za mrtvo, je župnik oznanil, da jo bo naslednjo nedeljo pokopal. In v nedeljo je bila cerkev nabita. Sredi cerkve je stala krsta. Župnik je imel poslovilni govor. Rekel je, da je bila župnija v preteklosti zelo dejavna in mu je žal, da je v zadnjem času tako opešala in končno umrla. Potem je povabil župljane, naj gredo okrog krste in se poslovijo od župnije. Drug za drugim so z veliko radovednostjo gledali v krsto in vsakdo je bil nadvse presenečen, ko je v njej videl svoj obraz v ogledalu, ki ga je župnik položil na dno krste. Mnogi so bili pretreseni in jezni, toda kmalu je vsak član spoznal, da je prav njegovo nezanimanje krivo, da je župnija mrtva.

   Ni živih, zaspanih ali mrtvih župnij. So živi, zaspani ali mrtvi župljani. Če bi se naše kritike župnijske (ne)dejavnosti spremenile v skrb in delo za župnijo, kako žive bi bile naše župnijske skupnosti!

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   11. avgusta, 2021 at 16:33

   SPOKORNIKOVA DEJANJA: KESANJE, IZPOVED GREHOV, ZADOŠČEVANJE – MED SPOKORNIKOVIMI DEJANJI PRIHAJA KESANJE NA PRVO MESTO. KESANJE JE “DUŠNA ŽALOST IN STUD NAD STORJENIM GREHOM, S SKLEPOM V PRIHODNJE VEČ NE GREŠITI”

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   SPOKORNIKOVA DEJANJA

   1450 “Poenitentia cogit peccatorem omnia libenter sufferre; in corde eius contritio, in ore confessio, in opere tota humilitas vel fructifera satisfactio.” “Pokora sili grešnika, da vse rad prenaša; v njegovem srcu je kesanje, na ustih izpoved, v dejanju vsa ponižnost in rodovitno zadoščevanje” (R.kat. 2,5,21; prim. Trid. konc: DS 1673).

   Kesanje

   1451 Med spokornikovimi dejanji prihaja kesanje (contritio) na prvo mesto. Kesanje je “dušna žalost in stud nad storjenim grehom, s sklepom v prihodnje več ne grešiti” (Trid.konc.: DS 1676).

   1452 Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje “popolno kesanje” (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe; doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje trdni sklep čimprej mogoče pristopiti k zakramentalni spovedi (Trid.konc.: DS 1677).

   Več o spokornikovih dejanjih na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/vii-spokornikova-dejanja/

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   11. avgusta, 2021 at 7:06

   BOŽJE ŽIVLJENJE JE PREKIPEVAJOČA LJUBEZEN, KI NE IŠČE SVOJEGA, KI SE RAZDAJA, KI SE USMILJENO SKLANJA K VSAKEMU BEDNEMU BITJU (sv. Terezija Benedikta od Križa)

   – Šele ob sv. Tomažu se mi je posvetilo, da je tudi znanstveno delo božja služba … Mislim celo: čimbolj je kdo potopljen v Boga, tem bolj more prav v tem smislu iti iz sebe. Če je sam poln Boga, more in mora – četudi včasih nevede – vnašati v svet božje življenje.

   – Kdor se zapre sam vase, kdor svojega notranjega bogastva ne daje svoji okolici, da bi se z njim okoristila, tega ni mogoče šteti za člana skupnosti. Ne odpre ji vrelcev, iz katerih bi ji lahko pritekale obilne sile.

   – Pred Otrokom v jaslicah se delijo duhovi. Za ene je učitelj življenja, za druge učitelj smrti. Eni so zanj, drugi so proti. Njegove roke dajejo, vendar tudi zahtevajo.

   – Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju.

   – Naša ljubezen do ljudi je mera naše ljubezni do Boga. Za kristjane – pa ne samo zanje – ni »tujih ljudi«. Kristusova ljubezen ne pozna meja.

   – Ponavadi dobimo težji križ, ko se hočemo znebiti prejšnjega.

   – Bolj ko je temno okrog nas, bolj moramo odpreti svoje srce luči, ki prihaja od zgoraj.

   (sv. Terezija Benedikta od Križa, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   10. avgusta, 2021 at 21:10

   JEZUS je naročil Favstini Kowalski naj piše v Dnevnik kar ji povedal, naročal, poučeval, razodel, da bodo brale generacije za tem in živele kot je naročil, predvsem pa da bi dojeli Njegovo usmiljenje, ki ga nudi grešnikom.

   Takole pravi Favstina: Prosila sem Gospoda, da bi me blagovolil poučiti o notranjem življenju, saj sama od sebe ne morem nič razumeti niti pomisliti, popolnoma nič ne morem. IN GOSPOD MI JE ODGOVORIL: BIL SEM TVOJ UČITELJ-SEM IN BOM; TRUDI SE, DA BI TVOJE SRCE POSTALO PODOBNO MOJEMU PONIŽNEMU IN TIHEMU SRCU. NIKOLI SE NE SKLICUJ NA SVOJE PRAVICE. VSE, KAR TE DOLETI, PRENAŠAJ ZELO MIRNO IN POTRPEŽLJIVO; NE BRANI SE KO TE BODO PO NEDOLŽNEM SRAMOTILI.

   DOVOLI, DA DRUGI ZMAGUJEJO. NE PRENEHAJ BITI DOBRA, KO OPAZIŠ, DA TVOJO DOBROTO ZLORABLJAJO; ČE BO POTREBNO, SE BOM SAM ZAVZEL ZATE. BODI HVALEŽNA TUDI ZA MOJO NAJMANJŠO MILOST, KER ME TAKA HVALEŽNOST SILI, DA TI PODELIM NOVE MILOSTI………..(Dn 1701)

   Odgovori
10. Miro says:

    10. avgusta, 2021 at 17:08

    KRISTUS JE HOTEL, DA BI NJEGOVA CERKEV BILA V VSEJ CELOTI, V SVOJI MOLITVI, SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELOVANJU ZNAMENJE IN ORODJE ODPUŠČANJA IN SPRAVE, KI NAM JO JE ON PRIDOBIL ZA CENO SVOJE KRVI; IZVRŠEVANJE OBLASTI ODVEZOVANJA PA JE IZROČIL APOSTOLSKI SLUŽBI

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE

    1440 Greh je predvsem žalitev Boga, prelom občestva z njim. Hkrati prizadene škodo občestvu s Cerkvijo. Zato spreobrnjenje prinaša hkrati božje odpuščanje in spravo s Cerkvijo, kar liturgično izraža in udejanja zakrament pokore in sprave (prim. C 11).

    Edinole Bog odpusti greh

    1441 Bog edini odpušča grehe (prim. Mr 2,7). Ker je Jezus božji Sin, pravi sam o sebi: “Sin človekov ima oblast na zemlji odpuščati grehe” (Mr 2,10) in izvršuje to božjo oblast: “Odpuščeni so ti grehi” (Mr 2,5); Lk 7,48). Še več: v moči svoje božje avtoritete daje to oblast tudi ljudem (prim. Jn 20,21-23), da jo izvršujejo v njegovem imenu.

    1442 Kristus je hotel, da bi njegova Cerkev bila v vsej celoti, v svoji molitvi, svojem življenju in delovanju znamenje in orodje odpuščanja in sprave, ki nam jo je on pridobil za ceno svoje krvi. Izvrševanje oblasti odvezovanja pa je izročil apostolski službi. Tej je naloženo, da izvršuje “službo sprave” (2 Kor 5,18). Apostol je poslan “v Kristusovem imenu” in Bog sam je tisti, ki po njem opominja in prosi: “Spravite se z Bogom” (2 Kor 5,20).

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/vi-zakrament-pokore-in-sprave/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Odgovori