Članki za dušo

15.015 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   18. avgusta, 2021 at 15:19

   OB SMRTI TRETJEGA OTROKA JE ZAČELA RAZUMETI, KAJ JE ČUTILA MARIJA (Aleteia)

   »Zakaj umirajo otroci?« so leta 2015 vprašali papeža Frančiška. »Na to vprašanje ne znam odgovoriti …« je odvrnil.

   Vaš otrok umira … Te besede stiskajo v grlu in ne dovolijo narediti niti koraka. V srcih staršev rodijo iskreno in globoko zamero do Boga – da ni rešil. Kako se s tem spopasti? Ne poznamo ene rešitve, toda v pomoč vam je lahko pričevanje Antoniette Meo, sedemletne Italijanke, ki se je Jezusu zahvalila za raka, in njenih staršev …

   Antonietta je živela manj kot sedem let. V obdobju smrtne bolezni je svojim sorodnikom in številnim ljudem, ki so bili priča njenemu trpljenju, razkrila milost izjemne vere v Jezusa Kristusa.

   KLJUB SVOJI STAROSTI NI SPRAŠEVALA: »ZAKAJ JAZ?« VZTRAJALA JE IN SVOJO BOLEČINO DAROVALA TISTEMU, KI JE TRPEL ŠE BOLJ!!!

   V zadnjih tednih življenja ni želela, da bi molili za njeno ozdravitev. Želela je »nadaljevati Kalvarijo s Tistim, ki ga je ljubila«. Njenih 105 pisem, ki jih je napisala Jezusu, je postalo predmet raziskav teologov …

   Več o tem pretresljivem pričevanju na:

   https://si.aleteia.org/2021/08/08/ob-smrti-tretjega-otroka-je-zacela-razumeti-kaj-je-cutila-marija/

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
2. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 15:05

   Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
   Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.
   Molitev Matere Terezije

   Izžarevati Kristusa
   Dragi Jezus, pomagaj mi razširiti tvoj prijetni vonj povsod, kamorkoli grem. Preplavi mojo dušo s svojim Duhom in življenjem. Povsem prepoji in prevzemi vse moje bitje, da bo moje življenje izžarevalo tvoje življenje. Sij skozme in bodi tako v meni, da bo vsaka duša, s katero bom prišel v stik, čutila tvojo navzočnost v moji duši. Dovoli jim, da pogledajo navzgor in naj ne vidijo več mene, ampak le tebe, Jezus! Bodi z menoj in tedaj bom začel sijati, kakor siješ ti. Naj Sijem tako, da bom Luč drugim. Vsa Svetloba, o Jezus, bodi tvoja: prav nič naj je ne bo moje. Ti sam boš prek Mene Sijal Drugim. Zato mi dovoli, da te Slavim tako, kakor ti najbolj ugaja, tako, da bom sijal na tiste, ki so z menoj. Dovoli, da te oznanjam brez govorjenja, ne z besedami, ampak z zgledom. Z neustavljivo močjo, z dobrohotnim vplivom tega, kar delam iz očitne polnosti ljubezni, ki jo moje srce goji do tebe. Amen.
   Kardinal John Henry Newman

   Pesem »Izžarevati Kristusa«, ki jo je spesnil kardinal John Henry Newman, je bila ena najljubših molitev Matere Terezije. Ker lepo izraža njeno željo, da bi bila intimno združena z Jezusom in da bi drugim »dala samo Jezusa«, jo je izbrala za prvo molitev, ki jo misijonarke ljubezni zmolijo.

   Sveta Marija, mati Jezusa, bodi v tem trenutku naša Mati:
   varuj nas, vodi nas in ohrani nas blizu Jezusu. Marija, Mati Jezusa, bila si prva, ki si slišala Jezusov krik:»Žejen sem.« Dobro veš, kako resnično in globoko je Njegovo hrepenenje po meni in po ubogih. Jaz sem tvoj/a –celotna Družba je tvoj/a –sestre, bratje, očetje – tako tisti, ki Delajo, kot tisti, ki Molijo. Nauči me, da se iz obličja v obličje soočim z ljubeznijo srca križanega Jezusa. S tvojo pomočjo, Mati Marija, bom poslušal/a Jezusovo žejo, ki bo zame Beseda življenja. Stoječ poleg tebe, Mu bom dal/a svojo ljubezen in možnost, da me ljubi, in tako bom razlog tvojega veselja. Amen.
   Magnificat, Misijonarke ljubezni

   Kaloghatija (το δόγμα του ωραίου και του καλού) v grščini pomeni nauk o lepem in dobrem. Božja Milina in Usmiljena Dobrota naj nam pomaga, da bo vse lepo in prav. Naj nas lepe duhovne misli razveseljujejo in spodbudno nagovorijo. Kaj več s svojimi ubogimi človeškimi besedami ne znam povedati.

   Odgovori
3. Miro says:

   18. avgusta, 2021 at 14:26

   MISLI SV. MATERE TEREZIJE NAS ZELO SPODBUJAJO K VERI, UPANJU IN LJUBEZNI DO BOGA IN SOČLOVEKA!

   LJUBEZEN RASTE IZ NAŠE ZDRUŽITVE S KRISTUSOM – Zelo težko je dajati Jezusa ljudem, če ga nimamo v svojih srcih. Vsi naj bi postali nosilci božje ljubezni. A da bi to zmogli, moramo poglobiti svoje življenje ljubezni, molitve in žrtvovanja. V današnji svet moramo prinašati mir, ljubezen in sočutje. Ne potrebujemo pušk in bomb za to delo. Potrebujemo globoko ljubezen, globoko edinost s Kristusom, da bi bili sposobni podarjati ga drugim. Sočutje in ljubezen morata rasti od znotraj, iz naše edinosti s Kristusom.

   JEZUS UČI LJUBITI – Vedno bodo nesporazumi; besede bodo izrečene, vedno bo kdo, ki bo raznašal govorice, toda Jezus je tu zato, da nas nauči, kako naj ljubimo.

   ŽELEL JE POSTATI ČLOVEK – On, ki je »Bog od Boga, Luč od Luči, ne ustvarjen«, je želel postati človek iz ljubezni do nas.

   JEZUS NAS LJUBI – Jezus je z nami in nas ljubi. Mislim, da je to nekaj, zaradi česar moramo živeti lepo. Ko bi se le mogli spomniti, da nas Bog ljubi in da imamo možnost ljubiti druge, kot on nas ljubi, ne v velikih stvareh, ampak v majhnih stvareh z veliko ljubeznijo …

   KRISTUS Z NAMI – Ohranimo veselje ljubečega Jezusa v naših srcih in delimo to veselje z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Nimamo razloga biti nesrečni, ker je Kristus z nami, in izžarevanje tega veselja je resnično. Kristus v naših srcih, Kristus v ubogih, ki jih srečujemo, Kristus v nasmehu, ki ga sprejmemo …

   PRIDI, SVETI DUH! – »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali… Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dejal izgovarjati« (Apd 2,1-4).

   JEZUS PONOVNO PRIHAJA – Jezusov prihod v Betlehem je prinesel veselje na svet in v vsako človeško srce. Isti Jezus ponovno prihaja v naša srca med svetim obhajilom.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
4. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 13:42

   Sveta Mati Terezija: Pismo duhovniku

   Dragi Kristusov sodelavec!
   Jezusu si izrekel svojo privolitev in on te je prijel za besedo. Božja Beseda je postala Jezus, ubogi. To strašno praznoto izkušaš. Bog ne more napolniti tistega, kar je polno. Napolniti more samo praznoto, globoko uboštvo. S svojo privolitvijo začenjaš biti ali postajati prazen. Ne gre za to, koliko v resnici »imamo«, da bi podarili. Pomembno je, kako prazni smo. Samo tako moremo v polnosti sprejeti Jezusa v svoje življenje in mu dovoliti, da živi v nas. Jezus želi danes v tebi zopet živeti svojo popolno podaritev svojemu Očetu. Dovoli mu, da to stori. Ni pomembno, kaj čutiš, ampak kaj on čuti v tebi. Odvrni svoje oči proč od sebe in se razveseli, da nimaš ničesar – da nisi nič – da ne moreš ničesar.

   Podari Jezusu velik smehljaj, kadarkoli te tvoj nič prestraši. To je Jezusovo uboštvo. Ti in jaz morava dovoliti Jezusu, da živi v nama in po nama v svetu. Oklepaj se Marije. Tudi ona je morala iti skozi to temo, preden je mogla postati polna milosti, polna Jezusa. »Kako se bo to zgodilo…« A v trenutku, ko je izrekla svojo privolitev, je morala hitro oditi ter prinesti Jezusa Janezu in njegovi družini. Prinašaj Jezusa svojim ljudem – ne z besedami, ampak s svojim zgledom, s svojo ljubečo edinostjo z Jezusom, z odsevanjem njegove svetosti, z razširjanjem njegovega prijetnega vonja ljubezni kamorkoli greš. Ohranjaj le Jezusovo veselje. Bodi srečen, bodi v miru. Sprejmi z velikim smehljajem vse, kar daje, in daj vse, kar vzame.

   Njemu pripadaš. Reci mu: Tvoj sem, in tudi če me razsekaš na koščke, bo vsak posamezen košček povsem Tvoj. Naj bo Jezus žrtev in duhovnik v tebi. Začela sem obiskovati naše hiše v Indiji. Tako imam čudovit čas, da sem sama z Jezusom. Moli zame, kakor jaz molim zate. Bog te blagoslovi.

   Sveta Mati Terezija Kalkuta.

   Odgovori
5. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 12:24

   Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
   23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost
   Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
   Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih.

   Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

   Med največjimi mistiki
   Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

   Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

   Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

   Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
   Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

   »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

   Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

   Temna noč vere
   V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

   Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

   Popoln molk o notranji preizkušnji
   Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

   Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

   Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi.

   Odžejati Jezusovo žejo
   Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

   Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

   Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

   Odgovori
6. Miro says:

   18. avgusta, 2021 at 12:11

   TRMAST, NEPOSLUŠEN, MALOMAREN, PA JE VSEENO SVETNIK? – KAKO BI DANES PREPOZNALI SVETNIŠKO OSEBNOST? (Aleteia)

   Svetnike si ponavadi predstavljamo kot ljudi z izjemnimi lastnostmi, kot osebe s posebnimi talenti in darovi, skratka skoraj kot nadzemeljska bitja. Bili naj bi jasnovidci, ki so sposobni brati, kar nosimo v srcu, tudi skrivnosti Boga in onstranstva naj bi imeli na dlani, poleg svojih poklicnih opravil naj bi često delali čudeže, predvsem pa naj bi bili moralno čisti, podobni angelom, ter hkrati nedosegljivi junaki.

   Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi. Med njimi so bili zdravi in bolni, mladi in stari, uglajenih pa tudi nemogočih navad, veliki razumniki in zelo preprosti kmetje, tudi samo pastirji; pred leti je bila za svetnico razglašena celo sužnja Bakhita. Predvsem pa je potrebno sprejeti, da so imeli podobne težave kot mi in da marsikdo med njimi ni imel že po naravi lepega značaja. Prav tako so se tudi oni morali bojevati zoper svoje predsodke in razvade …

   Več o odličnem prispevku p. Edvarda Kovača na:
   https://si.aleteia.org/2018/11/11/trmast-neposlusen-malomaren-pa-je-vseeno-svetnik/

   Božje usmiljenje, ti veselje in radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   18. avgusta, 2021 at 11:26

   BOLJ KO DELAMO DOBRO, BOLJ POSTAJAMO SVOBODNI. RESNIČNA SVOBODA OBSTAJA LE V SLUŽBI DOBREGA IN V SLUŽBI PRAVIČNOSTI. IZBIRA NEPOKORŠČINE IN ZLEGA JE ZLORABA SVOBODE IN VODI V “SUŽNOST GREHA”!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   SVOBODA IN ODGOVORNOST

   1731 Svoboda je v razumu in volji zakoreninjena zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da vzpostavimo tako sami od sebe premišljena dejanja. S svobodno voljo vsakdo razpolaga s seboj. Svoboda je v človeku moč za rast in zorenje v resnici in dobroti. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, našo blaženost.

   1732 Dokler se ni dokončno ustalila v svoji poslednji dobrini, ki je Bog, vključuje svoboda možnost izbirati med dobrim in zlim, torej možnost, da rastemo v popolnosti ali da omagamo in grešimo. Svoboda označuje v pravem pomenu človeška dejanja. Svoboda je vir hvaljenja ali grajanja, zasluženja ali zadolženja.

   1733 Bolj ko delamo dobro, bolj postajamo svobodni. Resnična svoboda obstaja le v službi dobrega in v službi pravičnosti. Izbira nepokorščine in zlega je zloraba svobode in vodi v “sužnost greha” (prim. Rim 6,17).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-svoboda-in-odgovornost/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 10:40

   KAJ JE RAZLOČEVANJE DUHOV?
   Razločevanje duhov mi pomaga razumeti, kaj naj dobrega storim tukaj in zdaj. Tega mi ne pove nobena postava. V vsaki odločitvi prihaja do napetosti med različnimi vrednotami in ni jasno, kaj storiti. Stvar je še bolj zapletena v času velikih sprememb, kot je sedanji, v katerem to, kar se je včeraj zdelo sprejemljivo, danes pohujšuje, npr. suženjstvo, rasizem, nacionalizem, zapostavljanje žensk, časna moč Cerkve, vojne, nemiri, bolezni koronavirus… Nasprotno, kar je še včeraj pohujševalo, je lahko danes ali bo jutri popolnoma sprejemljivo. Namen razločevanja ni zgolj teoretičen. Razlikovanje tega, od kod izvirajo in kam peljejo notranji vzgibi, ima zelo praktičen namen: “sprejeti dobre in zavrniti slabe” (Ignacijeve Duhovne Vaje ali Dv 313). Razločevanje je metoda iskanja: ne daje vnaprejšnjih odgovorov, ampak vrednoti položaj, da se tukaj in zdaj odločim, čemu dati prednost v določenem dejanju. Da bi deloval človeško, moram najprej začutiti to, kar me vzgiba, da podzavest ne bo zadušila zavesti. Potem moram spoznati, od kod vzgibi izvirajo in kam peljejo, v dobro ali slabo, da me ne prevara laž. Končno moram dobre vzgibe sprejeti, slabe pa zavrniti, da ne bom suženj slabega. Namen razločevanja, čutenja in prepoznavanja, je sprejetje tega, kar je od Boga in zavrnitev tega, kar prihaja od sovražnika. To je vaja svobode, po kateri postajamo ljudje. Bodimo pozorni in budni, kakšni duhovi nas nagovarjajo!

   Povzetek in skrajšano po patru Janezu Poljanšku o Razločevanju Duhov et altro

   Pri nas obstajata v slovenščini npr. Razločevanje duhov in preudarna ljubezen po sv. Ignaciju Lojolskem : doktorska naloga patra Viljema Lovšeta iz Radelj ob Dravi na Koroškem in Duhovne Vaje po Ignaciju Lojolskem od patra Janeza Poljanška o Razločevanju Duhov.

   Addendum:
   Življenje človeka je sestavljeno iz nenehnega odločanja. So situacije, ko se je treba odločati za bolj ali manj koristne stvari ali tudi ko se moramo pravilni odločati med dobrim in zlim in da prepoznamo kakšni hudovi nas nagovarjajo. A so situacije, ko je treba izbrati nemudoma. A nič ni hudega, če so to manj koristne stvari. Pogosto pa se moramo odločati in izbirati med dobrim in zlom. Slaba misel je pri tem stalna nevarnost. Papež Frančišek zelo poudarja, da je nujno, da znamo razločevati duhove; razločevati, ali nam neka Dobra stvar pomaga ostati v Gospodu ali pa nas hudobni duh od njega oddaljuje. Zato bomo na kratko nekaj misli posvetili prav tej temi – duhovnemu razločevanju med Dobrimi in Hudobnimi Duhovi, ki nas nagovarjajo. Naše srce ima vedno želje, hotenja, misli, zato je pomembno, da razločujemo, od kod prihajajo, ali od Gospoda ali od hudega, ali nas približujejo Gospodu ali pa nas od njega oddaljujejo. Kristjan mora bdeti nad svojim srcem, da bi razlikoval to, kar prihaja od Boga, od tistega, kar prihaja od lažnih prerokov. Papež Frančišek večkrat poudarja, da je Jezusova pot, pot služenja in ponižnost in nanjo smo poklicani vsi kristjani. Zato je za kristjana še kako pomembno, da stalno preverja, ali je na tej poti. Pomembno je, da duhovno preizkušamo. »Dajte na preizkus duhove, da bi preskušali, ali zares prihajajo od Boga, kajti na svet je prišlo veliko lažnih prerokov. Zato je nujna MOLITEV, ČUJEČNOST IN BUDNOST. Kristjan je moški ali ženska, ki zna bdeti nad svojim srcem in paziti, da smo kritični do vzgibov, misli in diuhove, ki nas nagovarjajo. In velikokrat se naše srce, z mnogimi stvarmi, ki pridejo in grejo, zdi kot mestna tržnica: v njem najdeš vse. Vse kar je ljubeznivo, dobro, milostno, usmiljeno in kar pripomore k Dobremu in kar nas približuje Bogu je Dobra Stvar. Ker Bog je Ljubezen in Usmiljenje.

   ZATO JE TREBA PREIZKUŠATI, KAJ JE OD GOSPODA IN KAJ NI, DA BI OSTALI V GOSPODU!« nas spodbuja papež Frančišek. Kaj je torej kriterij za razumevanje, ali neka stvar prihaja od Kristusa ali pa od antikrista? Po besedah papeža Frančiška ima sv. Janez jasen in preprost odgovor: »Vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista.« Da je Beseda prišla v mesu, pomeni priznati pot Jezusa Kristusa, priznati, da se je on, čeprav je bil Bog, ponižal vse do smrti na križu. »To je pot Jezusa Kristusa: ponižnost, čisto ponižanje. Če te neka misel, neka želja vodi na to pot ponižnosti, ponižanja, služenja drugim, je od Jezusa. A če te vodi na pot nadutosti, nečimrnosti, ošabnosti, na pot abstraktne misli, potem ni od Jezusa.« Pomislimo na Jezusove skušnjave v puščavi. Vsi trije predlogi, ki jih je hudič dal Jezusu, so predlogi, ki so ga hoteli oddaljiti od poti služenja, ponižnosti, ponižanja, ljubezni. Na vse tri skušnjave Jezus odgovori z ne: ‘Ne, to ni moja pot.’Pomembno je, da premislimo, kaj je v našem srcu, kaj mislimo in čutimo, kaj želimo, da pretresemo duhove. Ali preizkušam to, kar mislim, kar hočem, kar želim, ali pa vse sprejmem. Velikokrat je naše srce kot cesta, po kateri gre vse. In to je treba preizkušati. Ali vedno izberem stvari, ki prihajajo od Boga? Poznam tiste, ki prihajajo od Boga? Poznam pravi kriterij za razločevanje svojih misli in želja? Papež je povabil, naj ne pozabimo, da je kriterij učlovečenje Besede. »Beseda je prišla v mesu: to je Jezus Kristus! Jezus Kristus, ki je postal človek, Bog je postal človek, ponižal se je iz ljubezni, da bi služil vsem nam.« Apostol Janez nam daje to milost, da spoznamo, kaj se dogaja v našem srcu, in imamo modrost razločevanja tistega, kar prihaja od Boga, in tistega, kar ne prihaja od Boga.

   Papež Frančišek (povzetek)

   Slavimo Boga in se mu nenehni zahvaljujmo! Tvoje MIlosti in Dobroto Gospod bom vedno opeval!

   Odgovori
   • Miro says:

     18. avgusta, 2021 at 11:13

     V razmislek posredujem še naslednje razmišljanje papeža Frančiška.

     RAZLOČEVANJE MED SVETIM DUHOM IN DUHOM SVETA

     APOSTOL JANEZ NAM DAJE NASVET: ‘PRELJUBI, NE VERJEMITE VSAKEMU DUHU’, TOREJ VSAKEMU ČUSTVU, VSAKEMU NAVDIHU, VSAKI IDEJI, TEMVEČ DUHOVE PRESKUŠAJTE, DA BI SPOZNALI, ALI ZARES PRIHAJAJO OD BOGA ALI PA OD SVETA. A KAJ JE TO ‘PREIZKUŠANJE DUHA’? GRE PREPROSTO ZA NASLEDNJE: KO TI NEKAJ ČUTIŠ IN BI TO RAD STORIL ALI PA DOBIŠ NEKO IDEJO, SODBO NEČESA, VPRAŠAJ SE: ALI JE TO, KAR ČUTIM, OD BOŽJEGA DUHA ALI PA OD DUHA SVETA?

     Vprašajmo se enkrat, dvakrat na dan ali ko nam nekaj pade na pamet: To, kar čutim, kar hočem narediti, od kod prihaja? Od duha sveta ali od Božjega Duha? Me bo to naredilo dobrega ali me bo vrglo proti tisti poti posvetnosti, ki je nezavedanje?

     MNOGI NE VEDO, KAJ SE DOGAJA V NJIHOVEM SRCU

     Mnogi kristjani živijo, ne da bi vedeli, kaj se dogaja v njihovem srcu. Zato sv. Pavel in sv. Jakob pravita: Ne verjemite vsakemu duhu, tistemu, kar čutite, ampak ga preizkušajte. Tako bomo vedeli, kaj se dogaja v našem srcu. Mnogi kristjani imajo srce kakor avtocesto in ne vedo, kdo gre in kdo se vrača, odhajajo in prihajajo, kajti ne znajo pretresti, kaj se v njih dogaja.

     Zato vam priporočam, da si vsak dan vzamete nekaj časa, preden greste v posteljo ali opoldne – kadar pač hočete, in se vprašajte: Kaj je danes šlo skozi moje srce? Kaj sem hotel narediti, misliti? Kaj je duh, ki se je pojavil v mojem srcu? Božji Duh, Božji dar, Sveti Duh, ki me vedno vodi dalje, v srečanje z Gospodom, ali pa duh sveta, ki me milo in počasi oddaljuje od Gospoda – gre za počasen, počasen, počasen zdrs (odlomek iz nagovora papeža Frančiška med sv. mašo v Domu sv. Marte, 7. januarja 2020).

     Več o razločevanju med Svetim Duhom in duhom sveta na:
     http://arhiv.mirenski-grad.si/razlocevanje-med-svetim-duhom-duhom-sveta

     Molimo

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Odgovori
9. Janez says:

   18. avgusta, 2021 at 10:15

   MOLITEV ZA VSAK DAN H GOSPODU JEZUSU
   Gospod, prosim te, osvobodi me moje majhnosti, reši me zaverovanosti vase,
   slepega nekritičnega oponašanja drugih, vsake igralske nepristne narejenosti,
   varuj me lažnih gesel in mitov ter doktrin in idolov raznih modernih prerokov in mojstrov;
   odstrani z mene vse raznovrstne maske in lažno igralsko pantomimo in daj mi popolno pristnost;
   otrebi z mene vseh naivnosti a ne daj, da bi zaradi tega postal nezaupljivec ali dvomljivec.
   Gospod prosim Te pomagaj mi, da ne bom iskal bogastva in časti ter raznih oblasti,
   da bom znal biti vztrajen brez trmoglavosti, odločen brez trdote do drugih ljudi,
   dobroten in usmiljen brez vsake želje za kakršnimkoli priznanjem,
   podrejen nadrejenim brez klečeplazenja, skromen brez neznačajnosti,
   učinkovit brez pretiranega vznemirjenja in dober kot človek in kristjan.
   Odpri mi, prosim Gospod, pamet, da bom odprt in sprejemljiv za misli in predloge drugih ljudi,
   da si pridobim čimveč znanja in modrosti, da ne zapadem zmotam,
   da spoznavam in popravljam svoje napake in utvare,
   ter da se zavem svojih zmožnosti in talentov, ki sem jih prejel od Tebe Oče
   in da jih izkoristim v Božjo Slavo in v dobro drugih ljudi.
   Prosim Te Gospod za čisto srce, za voljo, modrost in vodstvo,
   da Te nikdar ne zgrešim in ne zatajim kot Simon Peter in apostoli v urah preizkušnje,
   da bom znal zavračati vsako polovičarstvo v izpolnjevanju dolžnosti in obljub do Tebe in ljudi,
   držati dano besedo in da bom zvest znancem in prijateljem ter družini ter seveda Tebi.
   Prosim Te Gospod tudi za milost,
   da bi v vsaki stvari videl Tebe in Tvoj Evangelij v preprostih prilikah
   in živel po Tvojih naukih tako, da bi Ti z vero, delovanjem in življenjem v vsem dajal Slavo.
   Gospod prosim pripravi me za izvedbo ter spolnitev vseh nalog, ki si mi jih namenil.
   Daj mi prosim dovolj modrosti, sposobnosti, bistrosti in moči ter vztrajnosti in blagoslovi me tako, da jih vse dobro in zvesto izpolnim kot je prav Tebi Gospod.
   Prosim Te pomagaj mi, da se bom razdajal in delal dobro ljudem brez preračunljivosti,
   da bom vse svoje sposobnosti in talente ter moči zastavil in izkoristil do konca.
   Prosim Te, da bi pri tem vedno ohranil notranje zdravo naravno ravnovesje brez pretiravanja
   in da za svoje delo ne bi nikoli pričakoval nobenega plačila ali nagrade od nikogar.
   Rekel si namreč: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej drugim.«
   Še to si želim Gospod: v vsem, kar počnem in delam me prosim vodi in dvigaj k Sebi.
   Mnogokatero Božjo Skrivnost in Voljo s svojo človeško pametjo ne razumem, zatom mi prosim pomagaj.
   Prosim Te, da bom znal v gibanju Stvarstva okoli sebe vedno prav hoditi po Poti Odrešenja k Tebi.
   Pridi Gospod k nam in nas odreši greha, hudobije ter nas varno Vodi, da ne zaidemo.
   Pridi in nas Odreši vseh bolezni in preizkušenj ter koronavirusa in nam pomagaj,
   da bomo ozdraveli na duši in na telesu in te Slavili.
   Prosim odpusti nam, ker smo grešili in Te žalili, ki si naš najboljši Ljubeči Oče.
   Pomagaj nam, da se po Tvoji Milosti spereobrnemo in poboljšamo.
   Pomagaj nam in nas razsvetli, da bomo odslej živeli kot Jezus in Spolnjevali Božjo Voljo.

   Dopolnjena molitev in prošnja za pravo besedo, Molitve Ognjišče 1998, Louis Joseph Lebret.

   Louis-Joseph Lebret (1897–1966) je bil francoski dominikanski socialni znanstvenik in filozof in pionir razvojne etike, ki je skušal “postaviti gospodarstvo v službo človeku” in razviti pojem “človeške ekonomije”.

   Résumé en français

   Le Seigneur vient à nous et nous sauve du péché, de la méchanceté,
   et nous guide en toute sécurité afin que nous ne nous égarons pas.
   Viens nous sauver de toutes les maladies et épreuves et du coronavirus et aide-nous,
   afin que nous soyons guéris dans notre corps et dans notre âme et que nous te glorifions.
   S’il te plaît, pardonne-nous d’avoir péché et de t’avoir offensé, toi qui es notre meilleur Père aimant.
   Aide-nous à être convertis et améliorés par Votre Grâce.
   Aide-nous et éclaire-nous qu’à partir de maintenant nous vivrons comme Jésus et ferons la Volonté de Dieu.

   Merci Seigneur semper tuum, Domine

   Odgovori
10. Janez says:

    18. avgusta, 2021 at 9:56

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

    Sedem darov Svetega Duha
    Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Bog nam v učinkoviti moči Svetega Duha, ki je naš Gospod in darovalec življenja, daje vse potrebno, da spoznamo svojo vero in živimo v njegovi bližini. Bodimo odprti za darove Svetega Duha!

    MODROST: “moder” je človek, ki lahko loči pomembne od nepomembnih v življenju; sposoben je prepustiti se drugemu in od znotraj »videti« in »slišati« najgloblje v njem; “Moder” je človek, ki je sposoben “videti” in “presojati” celotno resničnost v Božji luči.

    UMNOST: “razumen” človek je “odprt” in kritičen do razumevanja sebe, sveta in ljudi; je sposoben „slišati“ in razumeti Božjo besedo, ki nam jo je razodela na različne načine (zlasti Beseda, ki nam jo je razodela v Jezusu Kristusu).

    (NA)SVET: človek, ki ima “dar nasvetov”, je sposoben pomagati drugim pri sprejemanju svojega osebnega mnenja in osebne odločitve, zlasti v pomembnih trenutkih svojega življenja (za to je sposoben poslušati drugega “od znotraj” in mu ne vsiljuje nasvetov) “Nato mu pušča možnost proste izbire); imeti “dar svetovalca” pomeni tudi, da lahko prejemate nasvet od drugega in še posebej, da iščete “nasvet” pri poslušanju Božje besede.

    MOČ: “močan” človek je sposoben živeti človeško in krščansko resnico pogumno; je dosleden in zmore zdržati tudi takrat, ko je težko verjeti in upati; njegovo zaupanje in njegova ljubezen do Boga in ljudi temelji na Božji zvestobi in ljubezni.

    VEDNOST: človek z “darilom znanja” išče in radostno sprejema resnico; prepozna in “pozna” ljudi, svet in Boga v njihovi najgloblji resničnosti; Drugega “prizna” in se veseli, ko začuti bogastvo svoje osebe.

    POBOŽNOST: Resnično “pobožni človek” živi v najbolj intimni povezavi z Bogom. Zanj je Bog Oče, ki ga lahko brez strahu in z ljubeznijo nagovarja.

    STRAH BOŽJI: “dar božjega strahu” (“strahospoštovanje”) omogoča, da Boga razumemo in doživimo kot najglobljo in največjo Skrivnost, kot “Sedanjost” in kot “Nedostopno” (Bog nam je “bližje kot nam samim”, vendar je tudi neizrazito »oddaljen«, ker je neizmerno »drugačen« in »večji« od nas); biti napolnjen s “božjim strahom” pomeni tudi biti napolnjen s “strahom pred grehom”, torej ne biti ravnodušen do greha in zla, ampak si prizadevati z vsemi močmi za ustvarjanje novega, božanskega sveta med ljudmi. Lahko bi rekli, da je „dar božjega strahu“ tudi novo ime za božjo ljubezen: bojimo se užaliti Boga in izgubiti njegovo prijateljstvo, ker ga ljubimo; ljubezen je previdna.

    Molitev k Bogu za sedem darov Svetega Duha
    Gospod, moj Bog, ti v vse ustvarjene stvari in ljudi prodiraš s svojim Duhom, prosim priti tudi v globino mojega srca. Podari mi modrost, da bom prejel Tvojo Besedo v vsakdanjem življenju, umnost, da spoznam Tvojo pot, da vedno lahko hodim s Teboj po Poti Odrešenja. Daj mi svetost, da vedno iščem tisto, kar je privzdignjeno od Zgoraj, ne da zapravljam svoje življenje in iščem samo tisto, kar je le materialnega in vsakdanjega v tem svetu. Napolni moj um z darom vednosti in stanovitnosti tako, da najdem resnico in pravičnost, ki jo bom dal naprej tudi drugim. Obenem Gospod me napolni s pobožnostjo, da te v tesni povezavi s Teboj vsak dan ponižno in goreče ljubim, moj Bog, z vsem srcem in da te častim v Duhu in Resnici. Giospod Ti si Pot in Resnica in le po Tebi pridemo domov v Nebeško kraljestvo. Daj mi moči, da stojim trdno in pogumno, ko pridejo hudičevi napadi sveta in telesa. In končno Gospod me obdari z Božjim strahom, da zaradi Ljubezni do Boga nikoli ne bom zapustil Poti Odrešenja, ampak da bom vedno ostal blizu Boga, v času radosti in v času žalosti, času preizkušenj in veselega upanja. Gospod vedno in v vsem mi daj svoj Poduk in Vodstvo, da bom v Hoji za Teboj lahko storil Sveto Božjo Voljo in živel Pravično in vedno delal dobro in širil Božjo Luč in Usmiljenje med ljudi.
    Amen

    PRIDI K MENI SVETI DUH
    Pridi k meni Sveti Duh, ustavi se pri meni.
    Ko sem težek in len,
    mi daj prosim peruti in me dvigni s tal.
    Ko sem prazen, me napolni s Seboj.
    Ko sem Ubog in Bolan ter žalosten, mi podeli svoji darov,
    da jih bom dobro uporabil in jih radodarno in ljubeznivo delil tudi z drugimi.
    Ko je v meni temno in se zbirajo oblaki skrbi in težkoč,
    me napolni s svojo Božjo Lučjo, da prežene temo in prinese Svetlobo.
    Ko onemim in mi zmanjka besed, mi odpri Usta in Srce, da vstopiš v mene.
    Da Ti bom hvaležno prepeval Hvalnice in Žalostinke,
    da bo moje srce veselo in duša polna Božjega Miru.
    Rad bi bil Veder, Hvaležen in poln Svetega Duha,
    da bom izžareval Božjo Ljubezen in ljudem prinašal LUČ.
    Pridi Sveti Duh in me Prenovi ter prekvasi z Božjo Milostjo.
    Nauli me prav moliti, delati in služiti,
    da se bo mogla moja molitev kot ptica dvigniti k Tebi v Nebo.
    In hvaležno Slaviti in Častiti Boga
    dokler se ne bo vsa izlila v Tvojo Milino in Ljubezen v Neskončnosti.
    Amen.

    Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj Gospod Bog.

    Odgovori
    • Miro says:

      18. avgusta, 2021 at 11:22

      SVETI DUH, POKAŽI NAM PRAVO POT

      Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas:
      vse verujoče in tiste, ki se imajo za neverne,
      črne in rdeče, revne in bogate,
      nepismene in učene profesorje.
      Da se bomo znova naučili
      razlikovati dobro od slabega,
      da bomo znali ločiti resnico od laži,
      da bomo dojeli, kaj je pomembno in kaj postransko.
      Naše ozke duše so namreč natlačene z malenkostmi,
      velike reči pa prekriva prah pozabe.
      Zmešnjava je res zelo velika:
      vrednote je povozilo kolesje časa,
      pojmi so postavljeni na glavo,
      merila so vsa skrivenčena …
      Sveti Duh, pokaži nam, kaj hoče od nas Bog,
      pridi, razsvetli nam pot!
      Pridi, Sveti Duh, okrepi nas,
      da bomo po tej poti potem tudi hodili:
      pogumno, potrpežljivo in požrtvovalno.
      Pot je namreč dolga in pogosto padamo.
      Vržemo se na tla in iščemo kritja,
      če nas kdo zgrabi in če se utrudimo.
      Na vsak način hočemo rešiti svoje življenje,
      svoje premoženje in svojo lastnino,
      svoj ugled in svoje zdravje.
      Daj, da v odločilnem trenutku ne bomo sami.
      Daj, da bomo mogli hoditi po poti skupaj
      s prijatelji in tovariši, z ženo in otroki.
      Da se bomo držali za roke,
      da bomo mogli priti pred tebe skupaj,
      da nas bodo usmerjale molitve vseh tistih,
      ki so to pot že prehodili.
      Saj si vendar Duh občestva.
      In ko se bo zdelo, da res ni
      prav nikjer nobene tolažbe več,
      ko bomo zablodili s poti, tedaj nam bodi blizu.
      Pridi, posveti nas!
      Naša srca napolni ne samo z gorečo željo
      po resnici, po pravi poti in polnem življenju.
      Vžgi v nas tudi svoj ogenj,
      ki bo storil, da bomo tudi mi postali
      luči, ki svetijo, grejejo, vlivajo upanje.
      Daj, da bodo naši okorni jeziki našli besede,
      ki pričujejo o tvoji ljubezni in o tvoji lepoti.
      Preustvari nas, da postanemo ljudje ljubezni,
      tvoji svetniki, uresničenje božje besede.
      Potem bomo spreminjali tudi obličje zemlje
      in vse bo na novo ustvarjeno.
      Pridi, Sveti Duh, kajti duhovi teme nas ogrožajo!

      Vir: Paul Roth, iz zbirke molitev: Prošnja za pravo besedo, Ognjišče

      Odgovori