Članki za dušo

15.015 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   23. avgusta, 2021 at 18:23

   Ognjišče: KAKO MOLITI K BOGU? FORMALNI MOLILNI OBRAZCI VAS PRAVITE NE NAGOVORIJO?
   Vprašanje Ognjišču: Ne vem, kako naj natančno izoblikujem svojo misel, sprašuje vernik L. uredništvo Ognjišča. Toda številne molitve – mislim na MOLITVENE obrazce, ki so nas jih naučili – mi ne povedo veliko. Včasih se mi upira, da bi jih molil., ker me ne nagovorijo. Zdijo se mi tako ‘oguljeni’. Ne vem, če ravnam prav? Kaj mi svetujete glede molitve, sprašuje vernik L. in prosi za odgovor?
   Vaše vprašanje kaže na značilno težavo številnih današnjih vernikov – potrebo po pristni, iskreni molitvi, osvobojeni formalnosti. Ta želja je dobra, saj mora molitev prihajati iz srca. Toda naša molitev je pogosto uboga, čeprav želi biti iskrena. Zato lahko uporabljamo tudi ustaljene obrazce. Ti nam pomagajo, da se ‘znamo’ obračati na Boga. Pomagajo pa nam tudi v ‘duhovni suši’, ko ne najdemo svojih ustreznih besed. Cerkev nam priporoča nekatere molitvene obrazce, a ne zapoveduje, da moramo uporabljati samo to ustaljeno obliko molitve. “Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo,” pravi Kompendij katekizma katoliške Cerkve.
   Da nismo prvi, ki imamo težave z molitvijo, nam priča prošnja apostolov: »Gospod, nauči nas moliti!« (Lk, 11,1) in Jezus jih je naučil moliti očenaš. Gre torej za ‘obrazec’, za obliko molitve, ki nas jo je naučil sam Jezus. Zato ima ta molitev posebno mesto med krščanskimi molitvami in v kristjanovem življenju.
   Ne vem točno, kaj ste mislili z molitvenimi obrazci. Morda tiste, ki jih znamo na pamet, oz. tiste, ki smo se jih naučili ‘za birmo’. Ne smemo pozabiti tudi na druge zapisane molitve. To so npr. psalmi ali drugi spevi, zlasti iz Svetega pisma Nove zaveze (Marijina hvalnica ali Moja duša; Zaharijev hvalospev ali Hvaljen Gospod, Bog naših očetov; spevi iz pisem apostola Pavla ali iz knjige Razodetja). Te nam polagajo v usta besede, ki jih je Bog sam navdihnil in s katerimi ‘vzgaja’ naše srce, da se obrača na Boga.
   Dalje ne pozabimo na številne molitve sodobnih avtorjev. Vsako Ognjišče začenjamo z molitvijo kakšnega sodobnega avtorja. Naš urednik Silvester Čuk jih je zbral tudi v knjigo. Trenutno je na voljo knjiga Zakladnica molitve (uredil Marko Čuk). Prevajalec molitev je napisal, da te sodobne molitve “želijo biti vzorec za naš osebni pogovor z Bogom”. Niso pa edini vzorec. Omenil sem že molitve iz Svetega pisma, še prej molitve, ki so nastale v zgodovini Cerkve. Naj še dodam nekatere čudovite molitve svetnikov, na primer Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega. Njegova drža hvaljenja je navdihnila številne druge molitve.
   Vi si izberite tisto obliko molitve, ki vam bo najbolj pomagala v pogovoru z Bogom. Med vsemi naštetimi molitvami boste gotovo našli kaj zase, morda vam bodo bližje sodobne molitve, če vam niso ljubi ‘tradicionalni obrazci’. Lahko pa molite tudi s svojimi besedami, čeprav tudi na naše osebne, ‘izvirne’ molitve vplivajo ustaljeni molitveni obrazci. Ustaljeni molitveni obrazci nam pridejo prav v trenutkih ‘duhovne suše’, ko ne moremo moliti s svojimi besedami. Takrat lahko preprosto molimo Gospodovo molitev. Morda nas bodo nagovorile kakšne besede iz nje (npr. zgodi se tvoja volja; odpusti nam naše dolge; reši nas hudega …). Bodimo prepričani, da nas bodo kakšne besede prej ali slej nagovorile, če bomo vztrajali. Če pa bomo prenehali moliti, nas ne bodo mogle nagovoriti in nam posledično pomagati iz ‘duhovne suše’. Poleg tega ne bodimo preveč domišljavi. Tudi rodovi pred nami so znali moliti. Številni obrazci so se rodili iz rodov Bogu predanih src. Njihove besede lahko postanejo tudi naše besede, če jih bomo počasi premišljevalno molili in jih ponotranjili, ne pa samo avtomatično ‘drdrali’. Izkušnja Bogu predanih rodov vernih, zaobjeta v številnih molitvenih obrazcih, nam bo pomagala v naših iskanjih in hrepenenju po Bogu.

   Božo Rustja, Pisma. Ognjišče (2017) 10, str. 48

   Gospod, nauči me moliti
   Jezus je molil kakor vsak človek na svetu. Pa vendar njegov način molitve vsebuje skrivnost, nekaj, kar zagotovo ni ušlo pogledu njegovih učencev, če v evangelijih najdemo tako enostavno in neposredno prošnjo: ‘Gospod, naúči nas moliti’ (Lk 11,1). Videli so ga namreč moliti in so se njegovega načina želeli tudi sami naučiti. Jezus jih ne zavrne, ni ljubosumen na svojo bližino z Očetom, ampak je prišel ravno za to, da bi nas uvedel v ta odnos z Očetom. Tako svojim učencem postane učitelj molitve, kar zagotovo želi biti za vsakega med nami. Tudi mi torej moramo reči ‘Gospod, nauči me moliti. Nauči me.’ Čeprav morda molimo že mnogo let, se moramo molitve vedno učiti! Človekova molitev, to hrepenenje, ki se rodi na tako zelo naraven način v njegovi duši, je morda ena največjih skrivnosti vesolja. In niti ne vemo, če je molitev, ki jo namenjamo Bogu, zares tista, ki bi jo On hotel slišati. Sveto pismo nam govori tudi o neprimernih molitvah, ki jih Bog na koncu zavrne. Spomnimo se na priliko o farizeju in cestninarju. Samo cestninar se je vrnil opravičen domov, ‘kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan’ (Lk 18,14). Molitev je vedno treba začeti s ponižnostjo, kajti ponižno molitev Gospod sprejme. Zato je najprimerneje, da prosimo z besedami učencev: ‘Gospod, nauči nas moliti!’ In On zagotovo ne bo dopustil, da bi naša prošnja padla v prazno.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI.; Vatikan, 5.12.2018)

   Odgovori
2. Miro says:

   23. avgusta, 2021 at 18:10

   »NE BOJTE SE,« NAM GOVORI GOSPOD – ODPRIMO SRCA DELOVANJU SVETEGA DUHA!

   V rubriki »Članki za dušo« večkrat posredujemo globoka razmišljanja svetnikov in svetnic, papeža Frančiška, škofov, duhovnikov, redovnikov, vernikov … o Bogu, Devici Mariji, evangeljskih skrivnostih, veri, duhovnosti, itn. Bogu hvala za vse čudovite nagovore. Spodbujajo nas, da jih skrbno premišljujemo in tudi dejansko stopimo na pot notranjega ozdravljenja in osvobojenja v moči Svetega Duha.

   »Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve,« nam govori BOŽJA BESEDA (Ef 4,30). Slišimo Božji glas?

   Molitve, ki jih objavljamo v rubriki »Dodaj molitve«, niso namenjene »arhiviranju«, temveč zato, da se jih v duhovnem življenju poslužujemo in se tudi dejansko prepustimo zdravilnemu in odrešenjskemu delovanju Svetega Duha.

   Začnimo že zdaj z Njegovo pomočjo:

   MOLITEV ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE – OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV TELESA, DUŠE IN DUHA

   Sveti in vsemogočni Oče, v imenu Jezusa Kristusa, zmagovalca nad vsemi silami zla,

   te prosim, da me ozdraviš in osvobodiš vsakršnega zla in vsega, kar me ovira, da bi se odprl ljubezni, s katero me želiš napolniti. Prenovi v meni delovanje Svetega Duha, ki osvobaja in podarja mir.

   Ozdravi in osvobodi moj razum vsega, kar ga zatemnjuje: predsodkov, duha kritikantstva, dvomov in duševne zmedenosti.

   Ozdravi in osvobodi me vseh bolečih spominov, psiholoških travm, ki morda segajo v čas, ko sem bil še v materinem telesu ali so povezani s kasnejšimi obdobji: z zgodnjim otroštvom, otroštvom, najstništvom ali z odraslostjo.

   Ozdravi in osvobodi mojo domišljijo sanjaškega idealizma, bežanja pred resničnostjo, vseh bolezenskih fantazij, iluzij, halucinacij in najrazličnejših blodenj.

   Ozdravi in osvobodi moje srce vseh ran, vsake zazrtosti vase in samopomilovanja, vsake zaprtosti in trdote, zavračanja odpuščanja, zamer ali zlonamernega sumničenja.

   Ozdravi in osvobodi mojo voljo vsakršne podvrženosti zunanjim silam, vsakršne skušnjave, čarovništva, obsedenosti, posedenosti, uročenosti ali hipnoze, ošabne samovolje, vsakršne nestrpne in sektaške drže, vsakršne slabotnosti, neodločnosti ali zablode.

   Ozdravi in osvobodi me vseh oblik neuravnovešenosti na področju čustev, čutnosti, občutljivosti ali spolnosti; vseh občutkov zavrnitve, sramu, krivde, kompleksa manjvrednosti ali sramežljivosti; vsake tesnobe, zaskrbljenosti ali strahu; nespečnosti, žalosti, odpora do življenja, samomorilnih misli; in končno vseh oblik zasvojenosti: droge, alkohola, tobaka in vseh materialnih navezanosti.

   Ozdravi in osvobodi me vseh zablod, ne glede na to, ali izvirajo iz družinske zgodovine, vzgoje ali pritiskov, ki sem jih bil deležen v družini, šoli, družbi ali cerkvi, in vseh preteklih dogodkov, ki so načeli mojo notranjo svobodo.

   Ozdravi in osvobodi me vsega negativnega in bolečega, kar sem doživel in morda potlačil v nezavedni ali podzavedni del svoje biti.

   Oče usmiljenja, daj, da obrodim sad iskrenega spreobrnjenja in se svobodno odločim za izpolnjevanje tvoje volje. Gospod Jezus Kristus, Božje Jagnje, očisti me v tvoji predragoceni Krvi in postani gospodar vseh področij moje osebnosti in mojega življenja. Amen.

   Slava tebi, Jezus, Ti si moje/naše ozdravljenje in celovito Odrešenje!

   (zalozba-emanuel.si)

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   23. avgusta, 2021 at 16:32

   MOLIMO ZA ODPUŠČANJE, EDINOST IN SPRAVO MED NAMI VSEMI! ODŽENIMO HUDOBCA RAZLIK IN NASPROTOVANJA TER HUDOBIJE DALEČ STRAN OD NAS!

   Krščanska Cerkev v naši domovini in v svetu naj po Božji Milosti zaživi kot prenovljena Cerkev z novo in prenovljeno ter močno Evharistično Božjo Močjo in Evangeljsko Močjo Odrešenika Jezusa Kristusa med nami vsemi, tako vernimi kot nevernimi državljani. Cerkev naj postane tista Jezusova Cerkev, ki naj utrdi vezi medsebojnega odpuščanja in sprave med nami, edinosti in razumevanja med verniki in duhovniki, med duhovniki in škofi, med škofi in papežem. Gospod Jezus prosimo pomagaj nam, da bo vse Tvoje Božje Ljudstvo sredi nemirnega in razdvojenega sveta delovalo v Kristusovem Duhu v službi Ljubezni, Usmiljenja, Edinosti in Sloge. Bog pridi in nam podari medsebojno Odpuščanje in Spravo med ljudmi, Božji Mir, Božje Usmiljenje in Ljubezen. Razločevanje in vnašanje sporov in hudobije je delo hudobneža, zato opustimo sodbe, greh in hudobijo ter se vrnimo na Pot ki vodi k Jezusu! Ne dopusti Bog prosim vojn in medsebojnega sovraštva in maščevanja med ljudmi pri nas in v svetu in pomagaj nam, da bomo vsi spravljeni in v miru živeli med seboj in se imeli radi. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo! Amen.

   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. In kar je pri človeku nemogoče vedi, da pri Bogu ni nič nemogoče! On je Neskončna Ljubezen in Usmiljenje, ki na vedno ljubi, tudi takrat, ko grešimo in zaidermo s Poti k Njemu. Verujmo v Boga, molimo iskreno in goreče ter ga prosimo za Božje Vodstvo in Poduk, da nikoli ne zaidemo na stranpoti.

   Addendum: Čudovita molitvena pesem patra frančiškana Pavleta Jakopa

   Pazim, da ne živim v prazno.
   Pazim, da ne živim odtujeno.
   Pazim, da ne živim z masko.

   Čujem, da ne zamudim zgodaj zjutraj sončnega vzhoda.
   Čujem, da ne zamudim tvojega nasmeha.
   Čujem, da ne zamudim iztegnjene roke človeka.

   Molim, da ne bi pozabil nase.
   Molim, da ne bi pozabil na druge.
   Molim, da ne bi pozabil Nate GOSPOD.

   Zakaj pazim, čujem in molim?
   da se pripravim in da sem pripravljen na Tvoj Prihod Gospod.
   Zato, da ne bi šla drug mimo drugega.

   Pater Pavke Jakop, frančiškan v Ljubljani.

   Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen Vate Zaupamo!

   pater Pavle Jakop, frančiškan

   Odgovori
   • Miro says:

     23. avgusta, 2021 at 20:26

     Hvala za navedene molitve. Ob tem posredujmo še močno molitev, ki iz izhaja iz Jezusove velikoduhovniške molitve, v kateri so tudi Gospodove besede: “da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal” (Jn 17,21).

     MOLITEV ZA EDINOST

     Gospod Jezus, na večer, preden si umrl za nas,
     si molil, da bi bili vsi Tvoji učenci popolnoma
     eno, kakor Ti v Očetu in Oče v Tebi. Daj,
     da bomo živo začutili, kako velika nezvestoba
     do Tebe je naša razdeljenost. Daj nam iskrenosti,
     da bomo priznali in obžalovali ravnodušnost,
     nezaupanje in medsebojno nenaklonjenost, ki se
     morda skrivajo v nas. Daj nam poguma, da bomo
     vse to izkoreninili. Nakloni nam, da se vsi
     zedinimo v Tebi, da bi se iz naših src in
     ustnic neprestano dvigala Tvoja molitev za edinost
     kristjanov, kakršno Ti hočeš. V tebi, ki si popolna
     Ljubezen, naj najdemo Pot, ki vodi do edinosti
     v poslušnosti Tvoji Ljubezni in Resnici. Amen

     (vir: http://www.skofija-sobota.si)

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
4. Miro says:

   23. avgusta, 2021 at 16:30

   MOLITEV SV. EFREMA, S KATERO BOSTE PREGNALI TEMNE IN ŽALOSTNE MISLI (Aleteia)

   Včasih nas kar preplavijo temne in žalostne misli in zelo težko se nam zdi na tem svetu najti karkoli dobrega. Prav v takšnih trenutkih v svojem življenju najbolj potrebujemo svetlobo in radost Božje ljubezni. S kratko molitvijo sv. Efrema prosite Boga, naj iz vaših misli prežene vso temo.

   https://si.aleteia.org/2021/07/27/molitev-s-katero-boste-pregnali-temne-in-zalostne-misli/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Efrem, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   23. avgusta, 2021 at 16:19

   ČLOVEŠKE KREPOSTI SE ZAKORENINJAJO V BOŽJIH KREPOSTIH, KI PRILAGAJAJO ČLOVEKOVE ZMOŽNOSTI ZA DELEŽNOST PRI BOŽJI NARAVI, KAJTI BOŽJE KREPOSTI SE NANAŠAJO NEPOSREDNO NA BOGA – BOŽJE KREPOSTI SO TRI: VERA, UPANJE IN LJUBEZEN (prim. 1 Kor 13,13)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   BOŽJE KREPOSTI

   1812 Človeške kreposti se zakoreninjajo v božjih krepostih, ki prilagajajo človekove zmožnosti za deležnost pri božji naravi (prim. 2 Pt 1, 4), kajti božje kreposti se nanašajo neposredno na Boga. Božje kreposti pripravijo (disponirajo) kristjane razpoložijo za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvir, nagib in predmet imajo troedinega Boga.

   1813 Božje kreposti so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja. Božje kreposti oblikujejo in oživljajo vse nravne kreposti. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako usposobil, da delujejo kot njegovi otroci in zaslužijo večno življenje. Božje kreposti so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja. Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-bozje-kreposti/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   23. avgusta, 2021 at 15:23

   Zakaj je Bog satanu in demonom dovolil grešiti in delati hudobijo?
   Bog je tako angelom kot človeku suvereno naložil odgovornost, da so mu poslušni. V Svetem pismu je o uporu satana in padlih angelov le malo jasnih in konkretnih podrobnosti. Videti pa je, da se je satan – najverjetneje najpomembnejši izmed vseh angelov (Ezekiel 28,12–18) – Bogu uprl v prizadevanju, da bi bog postal on sam. Satan (Lucifer) ni hotel častiti ali ubogati Boga; hotel je biti Bog (Izaija 14,12–14). Razodetje 12,4 je mogoče razumeti kot prispodobo: ko se je satan uprl, se je tretjina angelov postavila na njegovo stran; s tem so postali padli angeli – demoni. Satan in angeli so bili, enako kot Adam in Eva, dolžni ubogati Boga. Angeli so morali izbrati med eno in drugo stranjo. Bog namreč nobenega izmed njih ni silil ali spodbujal h grehu. Satan in padli angeli so torej grešili namerno, po lastni volji. Zato so si upravičeno prislužili večno Božjo jezo v ognjenem jezeru. Odločitev angelov, da bodo sledili satanu, namesto da bi ostali zvesti Bogu, je nepreklicna (v tem se njihova situacija razlikuje od človekove). Satan in padli angeli so Boga poznali v vsem njegovem Veličastvu. A kljub temu popolnemu spoznanju so se Bogu uprli; to je bilo dejanje skrajnega zla in hudobije. Bog zato satanu in drugim padlim angelom ne naklanja milosti spreobrnjenja. V Svetem pismu ni nobenega namiga, da bi imeli padli angeli kakršnokoli priložnost za spreobrnitev in prejem odpuščanja. Nič tudi ne nakazuje, da bi bili preostali zvesti angeli zmožni grešiti. Angeli, ki ostanejo zvesti Bogu, so imenovani »izvoljeni angeli« (Prvo pismo Timoteju 5,21). Bog jih v svoji suvereni modrosti ohranja v tem stanju zvestega, poslušnega služenja. Zakaj je torej Bog angelom že na samem začetku sploh omogočil izbiro, ko pa je vnaprej poznal izid? Bog je vedel, da se bo tretjina sprva dobrih, potem pa hudobnih angelov uprla in bodo obsojeni na prekletstvo večnega ognja. Bog je vedel tudi, da bo satan upor nadaljeval in začel h grehu napeljevati človeka. Zakaj je torej Bog tako odredil? Na to vprašanje Sveto pismo ne odgovarja izrecno in tega niti bogoslovci niti drugi ljudje ne vemo. Enako bi se lahko vprašali skoraj o vseh zlih dejanjih: zakaj Bog dopušča to ali ono da se zgodi na svetu npr. potres, poplave ali epidemija? In tako smo se spet znašli pri vprašanju Božje suverene oblasti nad stvarstvom, pri čemer samo s človeško pametjo, brez Božjega Vodstva, nič ne razumemo. Celo če česa ne razumemo povsem – karkoli Bog odredi, je vse popolno, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo, ki je mi ljudje ne razumemo. Vse pa se kasneje zu zamikom izlaže, zakaj je bilo kaj prav po Božje. V popolnem načrtu popolnega Boga je bila torej predvidena pojavitev greha. Naše misli namreč niso Božje misli in naše poti niso Božje poti, kot nas Bog spominja v Izaiju 55,8–9. Navsezadnje niti ni potrebno – niti možno – da bi povsem razumeli vse, kar odloči Bog v svoji popolni modrosti in čistosti. Pač pa je povsem razumljiva naša nuja, da se spreobrnemo od greha in upora proti Bogu ter da verujemo v evangelij Jezusa Kristusa, saj lahko le tako prejmemo Božje odpuščanje in se z Bogom spravimo. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Zato molimo in prosimo Boga za Vodstvo in Poduk, da vemo kaj je prav in kaj ne, ko delamo, molimo, živimo in se odločamo. Brez Boga ne moremo nič, z Bogom pa zmoremo vse. Tudi to, da smo in da vedno ostanemo Močni in Stanovitni v Veri v Boga in da nikoli ne zaidemo, kljub vsem skušnjavam hudobca. Ki prihaja v tisočih preoblekah, ki maziljeno in všečno obljublja materialne koristi in govori dopadljivo, vendar mu ne smemo nikoli nasedati in ga spoditi od sebe, tako kot Jezus.

   P.s.
   Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo. Bog nas Neskončni Ljubi in nam odpušča, ampak pustil nam je Svobodni Voljo in na nas je, da sledimo Bogu in spolnjujemo Božjo Voljo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo Božjo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo človeško. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem, ti kot je zapisano v Svetem pismu, Bog dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce, vendar da hodiš za Jezusom in da spolnjuješ Njegovo Voljo. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha, da nas Poduči, nas Vodi in nam pove, kaj je Božja Volja za nas ljudi! In da nas varuje in obvaruje pred skušnjavo in grehom!

   Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne. Pojdimo in naredimo kaj lepega in dobrega za druge ljudi tako, da bodo tudi naše služenje drugim in pomoč način naše molitve in Zahvala ter Slavljenja Boga, ki nam je vse daroval. Takrat ne bomo zašli in Bog bo blagoslovil naša pota in nas vodil.

   Medmrežje Gotquestions et altro; dopolnjeno in razširjeno.

   Odgovori
   • Janez says:

     23. avgusta, 2021 at 15:40

     Kdaj, zakaj in kako nas Gospod Bog vzgaja, kadar grešimo? Spokorimo se, ponižno se spovejmo in prosimo Boga Odpuščanja z pokoro, popravo storjenih krivic drugim, prošnjo za odpuščanje, dobrimi deli in služenjem. Več kot deset molitev pa je Bogu všeč ponižnost, skromnost in bogaboječnost človeka, ki prosi odpuščanja in Božje Milosti. Bog je npr. Izraelcvem zarado greha in nepriznavanja Boga rekel, da bo porušil Jeruzalem. Ko se so Judje spokorili in odeli v raševino, molili in prosili Boga Odpuščanja, jim je Bog odpustil. Kot že tolikokrat; brez kazni!

     In Stara Zaveza je polna takih zgodb npr. Jonova knjiga (po prof. dr. Jožetu Kraševcu, ki je učil Sveto pismo, Bog ni kaznoval neposlušnost Jona; Bog je v svoji Usmiljenosti tako naredil, da se je na konce vse čudežno in prav naredilo in obrnilo. In Bog ni kaznoval človeka, temveč miu je odpustil; druge zadeve pa razrešil in pomagal človeku).

     Božja vzgoja je življenjsko dejstvo, za katerega se kristjani pogosto ne menijo. Pogosto se pritožujemo nad okoliščinami svojega življenja, ne da bi spoznali, da so to posledice našega lastnega greha in so del Gospodove ljubeče, milostne vzgoje, ki smo je zaradi tega greha deležni. Ta vase zaverovana nevednost lahko prispeva k temu, da se v življenju verujočega utrdi ponavljajoč se greh, ki za seboj potegne še več vzgoje. Božje vzgoje ne smemo zamenjevati z brezčutnim kaznovanjem. Božja vzgoja je izraz Božje ljubezni do verujočih in njegovega posvečujočega dela, s katerim Bog vse nas pripelje k svetosti. »Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen. Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.« (Pregovori 3,11–12; glej tudi Pismo Hebrejcem 12,5–11.) Bog uporablja preizkuse, preizkušnje in različne druge težavne okoliščine, da bi svojega samovoljnega otroka skesanega pripeljal nazaj k sebi. Cilj Božje vzgoje je zoreča vera in poglabljajoč se odnos (Jakobovo pismo 1,2–4), s tem ko Bog uničuje oblast posameznih grehov nad nami. Gospodova vzgoja v našem življenju deluje v naše dobro in v njegovo slavo. Bog želi, da živimo v svetosti in v svojem življenju odražamo novo naravo, ki nam jo je dal: »Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (Prvo Petrovo pismo 1,14–16)

     To je še en poduk za vernike, da nekoliko več vemo o veri in kaj nam Bog govori v Svetem pismu

     Odgovori
   • Miro says:

     23. avgusta, 2021 at 16:21

     Molimo:

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen

     Odgovori
7. Miro says:

   23. avgusta, 2021 at 15:07

   POGOSTO DAJEMO ŽIVLJENJU GRENKE OZNAKE, A SAMO TAKRAT, KADAR SMO SAMI ZAGRENJENI IN ŽALOSTNI (Kahlil Gibran)

   – Vaše vsakdanje življenje je vaše svetišče in vaša vera. Ko vanj vstopate, ponesite s seboj vse svoje bitje.

   – Vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo. In vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen. In ko delate z ljubeznijo, se povezujte s seboj, med seboj in z Bogom.

   – Malo dajete, ko dajete le od svojega bogastva. Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe. Kaj pa je vaše premoženje, če ne le kup šare, ki jo ljubosumno hranite iz strahu pred stisko jutrišnjega dne. … Mar ni strah pred revščino že revščina?

   – Če že morate v svojih mislih meriti čas z dobami, naj vsaka doba zajame vse druge dobe: naj danes objame preteklost s spominom in bodočnost s hrepenenjem.

   – Pogosto si izposojamo od svoje prihodnosti, da bi poravnali dolgove svoje preteklosti.

   – Pogosto dajemo življenju grenke oznake, a samo takrat, kadar smo sami zagrenjeni in žalostni. In zdi se nam prazno in brezkoristno, a le, kadar duša tava po zapuščenih krajih in je srce opijanjeno s samim seboj.

   (Kahlil Gibran, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   23. avgusta, 2021 at 14:42

   RAZNE DUHOVNE MISLI ZA SPODBUDO
   Če pride nad nas nesreča, meč, kazenska sodba,
   kuga ali lakota, se bomo zbrali pred Tvojo Hišo Gospod
   in pred Tabo – saj je v Tej Hiši Tvoje Ime. Iz Svoje Sttiske bomo klicali k Tebi
   in Ti nas boš slišal in Rešil.
   2 Kroniška 20,9

   Nič ne skrbite,
   ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z Molitvijo in Prošnjo, z Zahvaljevanjem in Božji Mir, ki presega vsak Um, bo varoval Vaša Srca in Vaše Misli v Kristusu Jezusu.
   Filipljanom, 4,6-7

   »Ne bojte se torej!
   Poskrbel bom za vas In za vaše otroke.« Tako jih je tolažil in jim govoril na Srce. 1 Mojzes 50,21

   »GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«
   5 Mojzes 31,8

   »Ne bojte se jih, kajti GOSPOD, vaš Bog, se bo sam bojeval za vas.« 5 Mojzes 3,22

   »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko,
   večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi,
   ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.
   2 Korinčanom 4, 17-18

   »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.« Rimljanom 15,13

   »Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj.« Filipljanom 3,13

   »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« Jeremija 29,11

   »Tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo. Izaija, 40,31

   Dodatek:
   Božje zdravilo nadangela Svetega Rafaela (Medmrežje Aleteia)

   Rafaelovo ime iz hebrejščine lahko prevedemo z besedami “Bog je ozdravil” ali “Božje zdravilo”.
   Njegovo angelsko poslanstvo na zemlji je ozdravljenje ljudi, kar je zelo pomembno za vse, ki na kakršenkoli način trpijo. Spodnja molitev k sv. Rafaelu je namenjena vsem, ki se želijo priporočiti nadangelu, posebej tistim, ki ta trenutek zelo trpijo. V današnjem času bi morali vsi moliti za ozdravljenje svoje domovine in vseh, ki trpijo na umu, telesu in duhu.

   Veličastni nadangel sv. Rafael, veliki princ Nebeških dvorov,
   ki sloviš po svojih darovih modrosti in usmiljenja.
   Ti si spremljevalec vseh popotnikov po kopnem, morju ali zraku,
   tolažitelj žalostnih in zatočišče grešnikov.
   Prosim te, pomagaj mi v vseh mojih potrebah in trpljenju tega življenja,
   kot si nekoč pomagal mlademu Tobiji na njegovem potovanju.
   Ker si “Božje zdravilo”, te ponižno prosim,
   ozdravi številne slabosti moje duše in bolezni,
   ki težijo moje telo.
   Prosimo Te Gospod Pomagaj nam, če moramo ostati doma v karanteni.
   Naj ne izgubimo Vere in Zaupanja v Božjo Milost in Božjo Pomoč!
   Posebej te prosim za preprečevanje obolevnosti proti boleznim in proti koronavirusu.
   PROSIM TE GOSPOD ZA OZDRAVITEV BOLEZNI (tu je naveden oseben namen; dodamo …..)
   in veliko Milost čistosti, da bom pripravljen postati tempelj Svetega Duha.
   Amen.

   Odgovori
   • Janez says:

     23. avgusta, 2021 at 14:54

     Radio Ognjišče: Molimo Litanije sočutja za bolnike
     Ko nas obišče bolezen, lažja ali težja, smo na tleh. Zelo smo zaskrbljeni, kako bo, in poraja se strah. Zato je pomembna zavest, da v času bolezni molijo za nas naši bližnji, prijatelji in morda celotna župnijska skupnost. Ena izmed molitev za bolnike so tudi »Litanije sočutja«, s katerimi prosimo nebeškega Očeta naj bolnikom podari pogum in tolažbo, predvsem pa izkušnjo, da jim je blizu, je z njimi in ob njih. S posameznimi vzkliki se poskušamo vživeti v čisto konkretno situacijo, v kateri se nahaja bolnik oz. mi sami, ko smo bolni. In ko vemo, kako se nekdo počuti v uri bolezni, je še lažje moliti in prositi za bolnika. »Litanije sočutja« v našem radijskem programu molimo vsak večer takoj po končanem prenosu svete maše. Vabimo vas, da se nam pridružite in ljubeznijo in skrbnostjo molimo za vse tiste, ki so bolni in oslabeli. Prosimo Gospoda, naj jih okrepi s svojo tolažbo in jim da moč v času preizkušenj.

     Molimo
     Usmiljeni Oče, tvoj ljubljeni Sin je izkazal posebno sočutje gobavcem, nežnost dolgoletnim bolnikom in ozdravljenje bolnikom, ki so jih položili predenj. Predte polagamo vse bolne in tiste, ki potrebujejo zdravilno milost. Naj ljubezen in usmiljenje božanskega zdravnika dvigneta vse, ki trpijo zaradi bolezni, obnovi jih v zdravju in miru. To te prosimo v imenu Jezusa, našega Gospoda. Amen.

     Odgovori
   • Janez says:

     23. avgusta, 2021 at 14:55

     RADIO OGNJIŠČE: LITANIJE SOČUTJA ZA VSE BOLNIKE
     Ko bolečina kar prekipeva, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko zdravljenje napreduje počasneje, kot smo upali, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko smo preplašeni zaradi terapije, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se težko odpovemo svojim načrtom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko narašča občutje odtujenosti, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko smo iztrošeni in utrujeni, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas vznemirja nepotrpežljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se tesnobi pridruži še osamljenost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se zaradi bolezni težko pogovarjamo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se v nas naselita obup in malodušje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se zaradi strahu ne upamo soočiti s prihodnostjo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko divjanje bolezni načne samozavest, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas napadeta jeza in zamera, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas zamorijo skrbi in preobčutljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se je težko opreti na skrb drugih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se prebudi zavist do zdravih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko prevladata črnogledost in cinizem, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko stisko poveča potreba po spravi, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko bolezen napak razumemo kot kazen, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko so ljubljeni in domači tako daleč, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko bolezen povzroči finančne težave, ki vodijo v obup, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas objame občutek, da ni smiselno upati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nam slabotnost onemogoči, da bi sploh mislili, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se prijatelji v strahu pred boleznijo umaknejo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko bolezen povzroči razdražljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas preganjata obžalovanje in sram zaradi nekdanjih grehov, –
     Ko je težko spati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko izgine apetit, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se upiramo nujnim spremembam, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko nas skuša zanikovanje in dvom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko je videti, da nas nihče ne razume, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko smo privezani na dom ali omejeni v gibanju, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko grozita brezvoljnost, apatija in brezdušnost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se zaradi zdravil stanje navidez poslabša, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko je vse, kar potrebujemo, nežen dotik, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko je nemogoče ohraniti domače navade, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko je težko najti moč za nadaljevanje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko molitev postane naporna, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko trpljenje postaja neznosno, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
     Ko se bliža smrt, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.

     Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

     Odgovori
9. Miro says:

   23. avgusta, 2021 at 13:47

   “VSE, KAR JE RESNIČNO, KAR JE PLEMENITO, KAR JE PRAVIČNO, KAR JE ČISTO, KAR JE LJUBEZNIVO, KAR JE ČASTNO, KAR JE KOLIČKAJ KREPOSTNO IN UGLEDNO, VSE TO IMEJTE V MISLIH” (Flp 4,8) – ŠTIRI GLAVNE KREPOSTI SO: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST IN ZMERNOST; VSE DRUGE SE ZVRŠČAJO OKROG NJIH!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   KREPOSTI

   1803 “Vse, kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih” (Flp 4,8).

   Krepost je trajno in trdno razpoloženje delati dobro. Krepost omogoča človeku ne samo, da izvršuje dobra dejanja, ampak da si za to kolikor le mogoče prizadeva. Z vsemi čutnimi in duhovnimi močmi teži krepostni človek k dobremu; trudi se za dobro in se za dobro odloča v konkretnih dejanjih.

   Cilj krepostnega življenja je v tem, da postajamo podobni Bogu (sv. Gregor iz Nise, beat. 1).

   ČLOVEŠKE KREPOSTI

   1804 Človeške kreposti so trdne drže, stalna razpoloženja, trajne (habitualne) popolnosti uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in vodijo naše vedenje v skladu z razumom in vero. Kreposti dajejo lahkoto, obvladovanje (“mojstrstvo”) in veselje za nravno lepo življenje. Kreposten človek je tisti, ki svobodno udejanja dobro.

   Nravne kreposti so človeško pridobljene. Te kreposti so sadovi in kali nravno dobrih dejanj in pripravljajo vse zmožnosti človeškega bitja za združenje z božjo ljubeznijo.

   RAZLIKOVANJE GLAVNIH KREPOSTI

   1805 Štiri kreposti imajo vlogo tečaja (pri vratih, lat. “cardo” = tečaj). Zaradi tega se imenujejo glavne (“kardinalne”) kreposti; vse druge se zvrščajo okrog njih. Glavne kreposti so: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost. “In če kdo ljubi pravičnost, njeni sadovi so kreposti; zakaj ona uči zmernost in razumnost, pravičnost in srčnost” (Mdr 8,7). Mnoga mesta v Svetem pismu pod drugimi imeni hvalijo te kreposti.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-cloveske-kreposti/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    23. avgusta, 2021 at 13:42

    ALETEIA: NEKAJ NAČINOV, S KATERIMI LAHKO VSAK DAN SLAVIMO BOGA

    “Vsakega, ki ima ime po meni, sem sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil,” pravi Bog
    Največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju, je živeti za Božjo slavo, piše Rick Warren, avtor knjige Življenje z namenom. S tem ko izpolnjujemo svoj namen na zemlji, častimo Boga. Ptice ga slavijo z letanjem in čivkanjem. Celo drobna mravljica in čebela, ki nabira v gozdu in travnikih slavita Boga, ko izpolnjujeta namen, s katerim je bila ustvarjena. Bog je iz Ljubezni ustvaril Človeka in Naravo ter vse Stvarstvo ter Nas Neskončni Ljubi kot naš Oče. Kaj pa mi?

    Boga lahko slavimo na naslednjih pet načinov:

    1) Tako, da ga častimo
    Češčenje je naša prva odgovornost do Boga. To najbolje počnemo tako, da pri tem uživamo. Češčenje je veliko več kot le hvalnice, pesmi in prošnje k Bogu. Bog želi, da so spodbude za češčenje ljubezen, hvaležnost in veselje, ne pa občutek dolžnosti. V Bogu moramo uživati, ga ljubiti in se mu dati na razpolago, da nas lahko uporabi za svoje namene. Ko živimo z in za Božjo slavo, postane vse, kar počnemo, dejanje češčenja.

    2) Tako, da ljubimo druge
    Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in veselje, kako ljubiti Božjo družino. Pavel je rekel: “Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas v Božjo slavo.” Naša odgovornost je, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Bog. In to na ljubezniv, usmiljen in sočutev način, brez vsiljevanja.

    3) Tako, da postajamo podobni Kristusu
    Bog želi, da rastemo in postanemo duhovno zreli. Duhovna zrelost pomeni, da v načinu razmišljanja, čustvovanja in ravnanja postajamo podobni Jezusu. Za spreminjanje svojih slabih navad in lastnosti poleg trdne volje potrebujemo tudi močno oporo, ki jo najdemo v molitvi.

    4) Tako, da s svojimi darovi služimo drugim
    Vsak od nas je prejel edinstvene talente, darove, spretnosti in sposobnosti, kar ni naključje. Bog nam jih ni dal zato, da bi jih uporabljali za sebične namene, temveč da bi koristili drugim. Tako kot so jih drugi dobili, da bi koristili nam.

    5) Tako, da o njem pripovedujemo drugim
    Bog želi, da svoje doživljanje njegove ljubezni delimo z drugimi verujočimi in predvsem s tistimi, ki ga še ne poznajo. To ne pomeni, da ga predstavljamo na vsiljiv način in z nestrpnostjo. O njem bo najbolje pričalo vsako majhno dejanje, ki ga bomo storili z ljubeznijo. Če želimo s svojim življenjem slaviti Boga, to od nas zahteva tudi spremembo prioritet, odnosov in urnika. Včasih to pomeni, da bomo morali namesto lažje izbrati težjo pot. Odločiti se moramo, ali bomo živeli za lastne cilje, udobje in zadovoljstvo ali pa bomo s pomočjo Božje slave stremeli k obljubljeni nagradi v nebesih. Pravzaprav je le to življenje, vse drugo pa životarjenje. Bog je Usmiljen in Dober in vse kar se zgodi, se zgodi se zgodi z Namenom, ne po človeški Volji, ampak po Njegovi Volji. In karkoli boste storili kateremukoli od mojih najmanjših boste storili Meni, je rekel Jezus v Evangeliju, Matej 25,40.

    Medmrežje Aleteia

    Odgovori