Članki za dušo

15.019 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   28. avgusta, 2021 at 16:57

   PRILIKA O TALENTIH – ČLOVEK IZ PRILIKE PREDSTAVLJA JEZUSA, SLUŽABNIKI SMO MI IN TALENTI SO IMETJE, KI NAM GA JE GOSPOD ZAUPAL. V ČEM JE TO IMETJE? TO JE NJEGOVA BESEDA, EVHARISTIJA, VERA V NEBEŠKEGA OČETA, ODPUŠČANJE…, SKRATKA, VELIKO STVARI, NJEGOVE NAJDRAGOCENEJŠE DOBRINE. TO JE IMETJE, KI NAM GA ON ZAUPA, NE SAMO, DA GA VARUJEMO, TEMVEČ DA GA MNOŽIMO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 25,14-30)

   »Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridobil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja. Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C14-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangelij je prilika o talentih. Pripoveduje o človeku, ki je, preden je odpotoval, sklical svoje služabnike ter jim zaupal svoje imetje v obliki talentov, starodavnih kovancev zelo velike vrednosti. Gospodar je prvemu služabniku zaupal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega. Med gospodarjevo odsotnostjo naj bi ti trije služabniki to imetje pomnožili. Prvi in drugi služabnik sta podvojila začetni kapital; tretji pa je iz strahu, da bi vse izgubil, zakopal prejeti talent v luknjo. Ob gospodarjevem povratku sta prva dva prejela pohvalo in nagrado, medtem ko je bil tretji, ki je samo vrnil prejeti denar, pograjan in kaznovan.

   Pomen tega je zelo jasen. Človek iz prilike predstavlja Jezusa, služabniki smo mi in talenti so imetje, ki nam ga je Gospod zaupal. V čem je to imetje? To je Njegova Beseda, evharistija, vera v nebeškega Očeta, odpuščanje…, skratka, veliko stvari, njegove najdragocenejše dobrine. To je imetje, ki nam ga On zaupa, ne samo, da ga varujemo, temveč da ga množimo! Talenti v priliki predstavljajo Gospodove dobrine, ki nam jih On zaupa, da bi se po nas množile. Luknja, ki jo je v zemljo izkopal ‘hudobni in leni služabnik’, pa označuje strah pred tveganjem, ki ohromi ustvarjalnost ter rodovitnost ljubezni. Strah pred tveganjem v ljubezni, nas ohromi. Jezus od nas ne zahteva, da Njegovo milost ohranimo v trezorju, temveč hoče, da jo uporabimo v korist drugim. Vse dobrine, ki smo jih prejeli so zato, da jih damo drugim ter jih s tem množimo. Kot da bi rekel: ‘Tukaj imaš moje usmiljenje, nežnost, odpuščanje; vzemi jih in na veliko uporabljaj.’ In mi, kaj smo storili? Koga smo ‘okužili’ s svojo vero? Koliko ljudi smo opogumili s svojim upanjem? Koliko ljubezni smo podelili s svojim bližnjim? To so vprašanja, ki nam bodo dobro dela, če si jih bomo postavili. Katero koli okolje, tudi tisto najbolj oddaljeno in neprimerno, lahko postane kraj pomnožitve talentov. Pričevanje, ki ga Jezus od nas zahteva pa ni zaprto, odprto je in je odvisno od nas.

   Ta prilika nas spodbuja, naj ne skrivamo svoje vere in svojega upanja v Kristusa, naj ne zakopljemo Besede evangelija, ampak storimo, da kroži v našem življenju, v naših odnosih, v konkretnih situacijah, kot moč, ki privede v krizo, da očisti ter prenovi. Delati torej tako, da bodo ti talenti, ta darila, ti darovi, ki nam jih je Gospod dal, za druge, da se bodo množili in s pričevanjem obrodili sadove.

   Talenti, bogastvo, vse to kar mi je Bog dal duhovnega – dobroto, Božjo Besedo; kako skrbim, da to raste v drugih? Ali vse to samo hranim v trezorju?

   Poleg tega pa Gospod ne daje vsem istih stvari ter na isti način. Osebno nas namreč pozna ter nam zaupa tisto, kar je ravno prav za nas. Vendar pa vsem da nekaj skupnega in to je njegovo neizmerno zaupanje. Bog ima zaupanje v nas, nam zaupa. To pa je enako za vse. Ne razočarajmo ga! Naj nas strah ne preslepi, temveč Mu zaupanje vrnimo z zaupanjem. Devica Marija je to udejanjila na najlepši in najpopolnejši način. Ona je prejela in sprejela najbolj odličen dar, Jezusa osebno, in ga človeštvu darovala z velikodušnim srcem. Prosimo jo, naj nam pomaga, da bomo ‘dobri in zvesti služabniki’ in tako deležni ‘veselja našega Gospoda’.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   28. avgusta, 2021 at 16:42

   SVETEMU AVGUŠTINU, DANAŠNJEMU GODOVNJAKU, SO PO PRAVICI DALI NASLOV »UČITELJ MILOSTI«!

   To je bil v dvojnem pogledu: v njegovem življenju se je na čudovit način pokazala moč božje milosti, ki ga je iz zmot privedla do spoznanja resnice in mu dala poguma, da se je od grešnosti obrnil h krepostnemu življenju. Prav lastna življenjska izkušnja je dala Avguštinu tisto bistrovidnost, s katero v svojih spisih z izredno jasnostjo razlaga verski nauk o izvirnem grehu ter brani resnico o božji milosti, brez katere padli človek ne more iz svoje moči storiti nič zveličavnega.

   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1126-avgustin-354-430

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   28. avgusta, 2021 at 11:32

   POMEMBEN NAUK, KI SE GA JE MARTIN NAUČIL OB DELU NA VRTU – PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA TAKOLE SPODBUJA: Z VESELJEM ZAČNI, VZTRAJAJ, ZALIVAJ SVOJE ZNANJE Z UČENJEM, NADGRAJUJ GA S PRIDNOSTJO IN VERO, PA BO ŠLO! (Aleteia)

   V vlogu številka 69 nas župnik Martin Golob popelje na ogled svojega vrta.

   »Se sprašujete, zakaj se vam javljam z vrta? Malo tudi zato, da se pohvalim, da tudi župniki znamo delati na vrtu ;). Spomladi sem se lotil vrtnarjenja. Ob okopavanju, sejanju in zalivanju sem se učil vztrajnosti. Kakšen užitek je, ko človek v neko stvar vloži ves svoj trud, nato pa gleda, kako to raste in se razvija. Na koncu si ponosen in vesel, ker ti uspe. Podobno je s šolo in učenjem. Treba je začeti, nato pa vztrajati in delati sproti, kot moramo to početi na vrtu. Najslajše pride na koncu, ko pobiraš pridelke in dobivaš priznanje za trud, ki si ga vložil. Zato te ob začetku šolskega leta spodbujam: z veseljem začni, vztrajaj, zalivaj svoje znanje z učenjem, nadgrajuj ga s pridnostjo in vero, pa bo šlo,« svetuje Martin Golob.

   Ob koncu vloga ima za vse prav posebno vabilo. Več o tem na:

   https://si.aleteia.org/2021/08/27/pomemben-nauk-ki-se-ga-je-martin-naucil-ob-delu-na-vrtu/

   Odgovori
4. Miro says:

   28. avgusta, 2021 at 9:53

   SMRTNI GREH NAPADE V NAS ŽIVLJENJSKO POČELO, KI JE LJUBEZEN, S ČIMER POVZROČI, DA JE POTREBNA NOVA POBUDA BOŽJEGA USMILJENJA IN DA JE POTREBNO SPREOBRNJENJE SRCA, KI SE NORMALNO IZVRŠI V OKVIRU ZAKRAMENTA SPRAVE!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   VELIKOST GREHA: SMRTNI IN MALI GREH

   1854 Primerno je, da ocenjujemo grehe po njihovi velikosti (teži). Že v Svetem pismu (prim. 1 Jn 5,16-17) je mogoče zaznati razlikovanje med smrtnim in malim (odpustljivim) grehom, razlikovanje, ki se je uveljavilo v cerkvenem izročilu. Izkušnja ljudi ga potrjuje.

   1855 Smrtni greh z veliko kršitvijo božje postave odstrani ljubezen iz človekovega srca; smrtni greh človeka obrne stran od Boga, ki je njegov poslednji cilj in njegova blaženost, ko nižji dobrini daje prednost pred Bogom.

   Mali (ali odpustljivi) greh pusti, da ljubezen še obstaja, čeprav jo žali in rani.

   1856 Smrtni greh napade v nas življenjsko počelo, ki je ljubezen, s čimer povzroči, da je potrebna nova pobuda božjega usmiljenja in da je potrebno spreobrnjenje srca, ki se normalno izvrši v okviru zakramenta sprave.

   Kadar se volja obrne k nečemu, kar je samo po sebi v nasprotju z ljubeznijo, po kateri je človek naravnan k poslednjemu cilju, ima tisti greh po svojem predmetu to, da je smrten (…), ker je proti ljubezni do Boga, kakor preklinjanje, kriva prisega itd.; ali proti ljubezni do bližnjega, kakor uboj, prešuštvo, itd. (…). Kadar pa se nasprotno grešnikova volja obrača k nečemu, kar vsebuje nered, ni pa v nasprotju z ljubeznijo do Boga in do bližnjega, kakor npr. prazna beseda, odvečen smeh, itd., so taki grehi odpustljivi (sv. Tomaž Akvinski, s.th 1-2, 88, 2).

   1857 Da je greh smrten, so potrebni hkrati trije pogoji: “Smrtni greh je vsak tak greh, katerega vsebina je tehtna, pomembna, in ki ga poleg tega človek stori s polno zavestjo in s premišljeno privolitvijo” (SP 17).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-velikost-greha-smrtni-in-mali-greh/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. avgusta, 2021 at 14:39

     Greh, še zlasti SMRTNI GREH, lahko primerjamo ZLOČESTI TVORBI, ki ugonablja nas, naše bližnje, druge ljudi, saj smo vsi v istem čolnu! Zločesta tvorba v duši je neprimerno hujša kot katerakoli huda telesna bolezen, saj smrtni greh grešnega človeka ločuje od povezanosti z Bogom. Tega se celo kristjani premalo zavedamo.

     Na srečo nam ODREŠENIK JEZUS KRISTUS v svojem neizmernem usmiljenju prihaja na pomoč in nas odrešuje v kopeli svete spovedi! Priporočimo se Svetemu Duhu in si preberimo naslednjo predstavitev o tem, kaj je:

     ZAKRAMENT POKORE IN SPRAVE, ki ga poznamo preko različnih poimenovanj … (glej priloženi prispevek).

     ZAKRAMENT POKORE SESTOJI IZ CELOTE TREH DEJANJ, KI JIH STORI SPOKORNIK, IN IZ SPOVEDNIKOVE ODVEZE. SPOKORNIKOVA DEJANJA SO: KESANJE, SPOVED ALI RAZKRITJE GREHOV DUHOVNIKU IN SKLEP (NAMEN), DA SE POBOLJŠA IN OPRAVI DELA ZADOŠČENJA.

     http://zupnija-rakek.rkc.si/zakrament-pokore-in-sprave/

     Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

     Odgovori
5. Hvala says:

   27. avgusta, 2021 at 22:02

   POSVETNI DUH (papež Frančišek)

   ODPAD OD VERE -PREŠUŠTVO

   http://arhiv.mirenski-grad.si/posvetni-duh

   Odgovori
   • Miro says:

     28. avgusta, 2021 at 9:09

     Hvala tudi za pričujoči nagovor papeža Frančiška, v katerem poudarja:

     »GOSPOD NAJ NAS REŠI PRED POSVETNIM DUHOM, KI SE POGAJA GLEDE VSEGA, NE LE GLEDE VREDNOT, TEMVEČ TUDI GLEDE SAME VERE.«

     V nagovoru svetega očeta je še več drugih močnih poudarkov. Če imamo »ušesa za poslušanje«, nam veliko pove njegova spodbuda:

     »TOLAŽI NAS, DA PRED TO POTJO, KI JO PONUJA DUH SVETA, VLADAR TEGA SVETA, PRED POTJO NEZVESTOBE VEDNO OSTAJA GOSPOD, KI NE MORE ZATAJITI SAMEGA SEBE – ZVESTEGA: ON NAS VEDNO PRIČAKUJE, ON NAS MOČNO LJUBI IN ON NAM ODPUSTI, KADAR MI, SKESANI ZARADI KAKŠNEGA KORAKA, KAKŠNEGA MAJHNEGA KORAKA V TEM DUHU POSVETNOSTI, PRIDEMO K NJEMU, ZVESTEMU BOGU PRED SVOJIM NEZVESTIM LJUDSTVOM.«

     Odgovori
6. Hvala says:

   27. avgusta, 2021 at 21:34

   VPRAŠANJE JANEZU CERKOVNIKU O:

   Nova doba (New Age). Spomnim se, ko je bila
   pred leti aktualna debata o katoliški, krščanski
   jogi pa potem o katoliški krščanski homeopatiji
   in recimo borilnih veščinah, domišljijski magiji
   za vzgojo otrok … Dejali ste: »Obračanje k tehni-
   kam in okultnim praksam je posledica pomanj-
   kanja vere in Svetega Duha …«

   Odgovor Janeza Cerkovnika:

   VERNI LJUDJE, KI NASEDEJO TAKIM LAŽEM , HITRO POSTANEJO PRETIRANO
   KRITIČNI DO CERKVE, SČASOMA NE MOREJO MOLITI, VSE JIH MOTI, SO RAZDRAŽLJIVI IN VELIKOKRAT
   RAZBIJEJO LASTNO DRUŽINO. TO SO SADOVI

   VSA SODOBNA ALTERNATIVA, KI PONUJA CELOSTEN (HOLISTIČNI ) POGLED NA ŽIVLJENJE IN PREDVSEM VSAKRŠNO OBLIKO ZDRAVLJENJA, JE HUDIČEVO ZAVAJANJE.

   Ni alternativnih krščanskih molitev, metod in
   tehnik. Ni več resnic, Resnica je samo ena. Samo
   Jezus, On sam in edini, je Resnica. Vsa sodobna al-
   ternativa, ki ponuja celosten (holistični) pogled na
   življenje in predvsem vsakršno obliko zdravljenja, je
   hudičevo zavajanje. Samo Jezus, ki je Bog, Stvarnik,
   lahko celostno ozdravi in prenovi človeka. Vse
   drugo je laž. Verni ljudje, ki nasedejo takim lažem,
   hitro postanejo pretirano kritični do Cerkve, sča-
   soma ne morejo moliti, vse jih moti, so razdražljivi
   in velikokrat razbijejo lastno družino. To so sadovi (Revija Prenova-avgust 2021)

   Odgovori
7. Hvala says:

   27. avgusta, 2021 at 20:56

   POGOVOR MESECA – Janez Cerkovnik
   Pojdi med ljudi, pojdi in oznani
   radostno novico

   Animator, škofijski koordinator, predsednik
   duhovnega društva Prenova v Duhu …JANEZ CERKOVNIK

   JANEZ CERKOVNIK O EPIDEMIJI COVID 19

   Epidemija je bila enkratna, odlična šola kot resen
   preizkus našega življenja, če smo jo tako sprejeli. Kot
   test, kako smo pripravljeni na Jezusov drugi prihod.
   Nenadoma je spremenila naše življenje, tako kot je
   rekel Jezus, da bo nepričakovano prišel tisti dan kot
   tat. Dva bosta na polju, eden bo sprejet, drugi ne.
   Ali pa kot neveste s svetilkami, čakajoč ženina: ene
   opremljene z oljem, druge brez. Tako kot ljudje v
   Jezusovih prilikah smo se tudi mi v epidemiji zelo
   različno obnašali. V luč so bile postavljene vse te-
   žave/grehi, katere smo prej pometali pod preprogo
   ali pa smo se delali, kot da jih ni. Tako v osebnem
   življenju, v družinah kot tudi v družbi. Nakopičeni
   konflikti so z vso močjo udarili ven. To je samo do-
   kaz tega, kar pravi Jezus: Nič ni skritega, kar ne bo
   postavljeno v luč! Preteklosti in nerešenih težav ne
   moremo enostavno pozabiti in se delati, kot da jih
   nikoli ni bilo. Gospod pričakuje, da se z njimi soo-
   čimo in mu damo priložnost, da jih odreši. To velja
   tako za verne kot tudi za neverne ljudi; ne glede na
   to ali Boga priznavajo ali ne. Ta proces se v človeku/

   narodu vsaj enkrat mora zgoditi, sicer ni pomiritve
   s samim seboj, z drugimi, z Bogom. V tej luči lahko
   razumemo zelo različne reakcije ljudi in dogajanja
   v družbi, ki smo jim priča.

   https://drive.google.com/file/d/1jkqrYDCPA4vKfWTpObsTScSKqa5I8Ic-/view

   Odgovori
   • Hvala says:

     27. avgusta, 2021 at 21:10

     JANEZ CERKOVNIK JE NA VPRAŠANJE da v Sloveniji imamo okrog 1,6 milijona krščenih
     državljanov, pa ne vem, če jih pride vsako nedeljo
     k maši štirideset tisoč (2,5 %). Od tega je mogoče
     tisoč simpatizerjev KKP odgovoril takole :

     BOGU PREŠTEVANJE NI PO VOLJI

     ON Z MALO ČREDO, Z MALIMI IN NEUKIMI, IN TO JE TUDI IZRAZ BOŽJE
     VSEMOGOČNOSTI, USMERJA TOK ODREŠENJSKE ZGODOVINE CELOTNEGA ČLOVEŠTVA

     Pravih, gorečih kristjanov je bilo skozi vso zgo-
     dovino relativno malo, čeprav radi govorimo o
     krščanski Evropi in Sloveniji. To je bolj kulturno
     krščanstvo, kar se lepo kaže pri sedanjem ameri-
     škem predsedniku Bidnu. Nekaj govorimo, drugo
     delamo. Gorečih kristjanov je bila vedno samo mala
     čreda, sol in kvas, in tako je tudi danes. Kot sem
     že omenil, Bogu preštevanje ni po volji. On z malo
     čredo, z malimi in neukimi, in to je tudi izraz Božje
     vsemogočnosti, usmerja tok odrešenjske zgodovine
     celotnega človeštva (Revija Prenova-avgust 2021)

     https://drive.google.com/file/d/1jkqrYDCPA4vKfWTpObsTScSKqa5I8Ic-/view

     Odgovori
8. Hvala says:

   27. avgusta, 2021 at 20:40

   NAŠA NEEDINOST PO DRUŽINAH ALI V CERKVI JE SAD NERESNICE. JEZUS PRAVI: KDOR NAMREČ DELA HUDO, SOVRAŽI LUČ IN NE PRIDE K LUČI, DA SE NE BI RAZKRILA NJEGOVA DELA.

   KDOR RAVNA PO RESNICI PRIDE K LUĆI

   JEZUS JE IZGUBIL SKORAJ VSE PRIJATELJE. VEČINA SE JE OBRNILA PROTI NJEMU. V ODLOČILNIH TRENUTKIH SE MU JE V CELOTI POSTAVILA PO ROBU PRAV SHODNICA IZ KATERE JE IZHAJAL. PARADOKS RESNICE

   http://arhiv.mirenski-grad.si/p04-kdor-ravna-po-resnici-pride-k-luci

   Odgovori
9. Miro says:

   27. avgusta, 2021 at 19:24

   PAMETNE IN NESPAMETNE DEVICE – BITI PRIPRAVLJEN NA ŽENINOV PRIHOD, POMENI SPREMENITI LOGIKO ŽIVLJENJA IZ SEBIČNE ZAGLEDANOSTI VASE, V VESELO ŽIVLJENJE BLIŽNJIM. Z VESELJEM SLUŽITI BLIŽNJEMU JE NAJBRŽ MOGOČE LE, ČE NAM JE ŽIVLJENJE DAR, DAR, KI KLIČE PO HVALEŽNOSTI, HVALEŽNOST PA VABI K SLUŽENJU!

   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)

   »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Sicer mi je nenavadno, da bi bila svatba ponoči, a očitno je bilo včasih tudi tako. Skušajmo sami razmišljati, kakšen pomen so imele svetilke in čemu so služile. Najbrž ne gre toliko za to, da bi si device z njimi svetile na poti, ampak da bi s svetilkami pozdravile ženina. V temi ga namreč niso mogle pozdraviti s čim drugim kot s prižganimi svetilkami. Na svatbi pa so najbrž osvetlile prostor, kjer so bili zbrani svatje. V vsakem primeru lahko ugotovimo, da so svetilke sredstvo slavljenja, praznovanja in povezovanja. Še več, svetilke so tako znamenje služenja bližnjemu in tega namesto drugega ne moreš narediti. Zato olja ni mogoče deliti, ker je olje pripravljenost, da bomo služili. Nespametne device bi tudi s prižganimi svetilkami svetile le sebi, saj so se vrtele le okrog sebe.

   Biti pripravljen na Ženinov prihod, pomeni spremeniti logiko življenja iz sebične zagledanosti vase, v veselo življenje bližnjim. Z veseljem služiti bližnjemu je najbrž mogoče le, če:

   nam je življenje dar,

   dar, ki kliče po hvaležnosti,

   hvaležnost pa vabi k služenju.

   Kako lepo bi bilo, če bi nam vse, kar vedno znova prejemamo ne ušlo izpred oči. Kako z lahkoto bi čakali Darovalca s prižganimi svetilkami, če bi se ves čas zavedali daru. Naj nas božja beseda, ki namiguje na konec časov, ne plaši, ampak vabi k hvaležnosti in veselemu služenju.

   Kaj nas Jezus želi poučiti s to priliko? Spominja nas, da moramo biti pripravljeni na srečanje z Njim. Jezus velikokrat v evangeliju opominja k čuječnosti in to stori tudi na koncu tega evangelija: ‘Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!’ S to priliko pa nam pravi, da čuti, ne pomeni bedeti, ampak biti pripravljeni, saj so vse device pred ženinovim prihodom spale, toda, ko so se zbudile, so bile nekatere pripravljene, druge pa ne. Tu je torej pomen tega, da smo modri in preudarni, saj gre za to, da ne čakamo na zadnji trenutek svojega življenja za sodelovanje z Božjo milostjo, temveč da to storimo sedaj. Lepo je malo pomisliti na to, da bo en dan zadnji. Če je danes, kako sem pripravljen, pripravljena? To in to moram storiti… Pripravljati se, kakor da je zadnji dan. To bo dobro delo.

   Svetilka je tudi simbol za vero, ki razsvetljuje naše življenje, medtem ko je olje simbol za dejavno ljubezen, ki poživlja ter dela luč vere rodovitno in verodostojno. Pogoj za to, da smo pripravljeni na srečanje z Gospodom, ni samo vera, temveč krščansko življenje bogato z dejavno ljubeznijo, ljubeznijo do bližnjega. Če se pustimo voditi temu, kar se nam zdi bolj lagodno, torej iskanju lastnih interesov, postane naše življenje nerodovitno. S tem si ne nabiramo zaloge olja za svetilko naše vere. Vera bo tako ugasnila ob trenutku Gospodovega prihoda, ali pa morda že prej. Če pa smo čuječi in si prizadevamo delati dobro z dejanji ljubezni, podarjanjem, služenju bližnjemu v težavah, smo lahko mirni, medtem ko čakamo ženinov prihod, kajti Gospod lahko pride v katerem koli trenutku. Pri tem pa nas tudi spanec smrti ne plaši, saj imamo zalogo olja, zbranega z vsakodnevnimi dobrimi deli. Vera navdihuje dejavno ljubezen in dejavna ljubezen ohranja vero.

   Devica Marija naj nam pomaga napraviti našo vero preko dejavne ljubezni vedno bolj dejavno, da bo lahko naša svetilka svetila že tu na zemeljski poti in potem za vedno na svatbeni gostiji v raju.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. avgusta, 2021 at 16:17

    Danes se spominjamo trpljenja Gospoda Jezusa Kristusa, ki ga je prestal za naše odrešenje. V našem življenju se nenehno vrstijo tako radostni kot trpeči trenutki, včasih na samem robu duševne in telesne zdržljivosti, ko človek reče: Ne morem več … Na srečo nam je podarjena vera v Trpečega Gospoda, umrlega na križu in tretji dan vstalega od mrtvih – edinega ODREŠENIKA, ki more v polnosti osmisliti vse naše življenjske težave in križe ter nam preko stisk velikega petka odpreti pot v osrečujočo zarjo vstajenja v Njegovi moči!

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

    VII. POSTAJA: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

    Ne zmorem več … Življenje kristjana je preveč naporno. Predvsem pa zahteva same odpovedi in nekakšno askezo. Kako naj vse to živim sredi tega sveta, ki je prepojen z uživanjem, zabavami, omamo? Po drugi strani pa, kaj je tako problematičnega, če ga povprečen kristjan kdaj pa kdaj spije kak kozarec več za dobro voljo? Poleg tega ne vidim nobenega problema v tem, če si kdaj prevetrim hormone na erotičnih spletnih straneh in preizkusim svojo spolnost, če še vedno funkcionira. Kaj pa je to kaj takega!? In navsezadnje: saj sem čisto normalna oseba in kako naj se v tem svetu, prepojenem s seksualnostjo, sploh drugače obnašam? Če pa mi slučajno vest ne dovoli, da bi si kaj takšnega privoščil, se gotovo ne bo oglasila, ko bom te potrebe začel nadomeščati s hrano, samo tako, malo, da se bom pocrkljal in potolažil. Če je že na drugih področjih toliko zahtevane odpovedi, si bom pa vsaj tu malo privoščil …

    Gospod, padam, vedno znova padam na poti, ko hodim za teboj. Pomagaj mi, da bom res Tvoj učenec.

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori