Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   10. septembra, 2021 at 9:52

   POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA JE ZA ČLOVEKOVO DUŠO IN TELO IZJEMNO ZDRAVILNA IN ODREŠUJOČA. OB PETKIH, KO SE SPOMINJAMO JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI NA KRIŽU, SE LAHKO S POMOČJO ŠTIRINAJSTIH POSTAJ KRIŽEVEGA POTA POGLABLJAMO V GOSPODOVO PREBRIDKO TRPLJENJE, KI GA JE PRESTAL ZA NAŠE ODREŠENJE. PRI TEM NAM LAHKO POMAGA TUDI KRIŽEV POT, KI OSVETLJUJE TEŽAVE NAŠIH ODNOSOV.

   KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

   IX. POSTAJA: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

   Vse je brez smisla … Ne grem se več. Sem kot hinavec, kot pravi farizej. Moj zunanji videz kristjana je nališpan samo še z lepim nasmeškom in rutinsko tradicijo. Vse ostalo je izginilo: molim skorajda nič, če pa že, je to samo še brbljanje in blebetajoče ponavljanje enih in istih besed, ki mi nič več ne pomenijo.
   Iščem samo še priložnosti, kjer bom najlažje prišel skozi, kjer bom potegnil največ lastnega užitka. Živim v zaprtosti lastnega individualizma, ker je tako najlažje, vendar pri tem postajam vse bolj zaprt, osamljen in zagrenjen. Ne upam in ne želim si biti v kakšnem posebno tesnem odnosu s komerkoli. Najbolj varni so bežni, hitri in nezavezujoči odnosi z ljudmi, ki sploh ne vedo, kdo sem v resnici. Tako preprosto ne gre naprej. Bom vse življenje tak hinavec pred seboj, pred ljudmi in pred Bogom?

   Gospod, ne morem več. Ta križ je zame pretežek. Rad bi se prepustil lagodnemu življenju … pa vendar nekje globoko v srcu vem, da me ti kličeš, naj hodim za teboj. Pomagaj!

   Celoten Križev pot naših odnosov na:
   https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Odgovori
2. Hvala says:

   9. septembra, 2021 at 16:00

   NAUK O ODPUSTKIH (10. točka)

   NAŠ GREH JE PREPREČIL DELOVANJE DUHA V SRCIH ŠTEVILNIH LJUDI
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   NAUK O ODPUSTKIH NAS UČI, KAKO HUDO IN BRIDKO JE ZAPUSTITI GOSPODA BOGA (prim. Jer 2,19). KO NAMREČ VERNIKI PREJEMAJO ODPUSTKE, PRIHAJAJO DO SPOZNANJA, DA NE MOREJO S SVOJIMI LASTNIMI MOČMI POPRAVITI ZLA, KI SO GA Z GREHI PRIZADEJALI SEBI IN TUDI VSEJ DRUŽBI. TAKO DOBIJO SPODBUDO ZA ZVELIČAVNO PONIŽNOST.

   TUDI RESNICA O OBČESTVU SVETIH, KI ZDRUŽUJE VERUJOČE S KRISTUSOM IN MED SEBOJ, NAS UČI, DA MORE VSAK POMAGATI DRUGIM, ŽIVIM IN MRTVIM, DA BI BILI VEDNO BOLJ NOTRANJE POVEZANI Z NEBEŠKIM OČETOM

   10. Greh, ki je žalitev božje svetosti in pravičnosti, prav tako 10.
   tudi zavračanje prijateljstva, ki ga Bog goji do človeka, ima dvojno posledico. Najprej, če gre za smrtni greh, človeka oropa občestva z Bogom in ga izključi od udeležbe na večnem življenju.
   Vendar pa Bog v svojem usmiljenju podarja skesanemu grešniku odpuščanje smrtnega greha in oprostitev »večne kazni«,
   ki naj bi temu sledila.
   In drugič: »vsakteri greh, tudi mali, ima za posledico nezdravo navezanost na stvari, navezanost, ki potrebuje očiščenja
   bodisi na tem svetu bodisi po smrti, v stanju, ki ga imenujemo
   vice. To očiščevanje osvobodi od tega, kar imenujemo »časna
   kazen« za greh«,17 ki s tem, da nam je odpuščena, izbriše to,
   kar nasprotuje polnemu občestvu z Bogom in brati.
   Sicer pa razodetje uči, da kristjan na poti spreobrnjenja ni
   sam. Njegovo življenje je v Kristusu in po Kristusu s skrivnostno vezjo pridruženo življenju vseh kristjanov v nadnaravni
   edinosti s skrivnostnim telesom. Tako se med verniki obnavlja čudovita izmenjava duhovnih dobrin, v moči te izmenjave pa
   svetost enega podpira svetost drugih, celo prek škode, ki jo je
   greh enega povzročil drugim. Nekatere osebe pustijo za seboj
   nekak presežek ljubezni, prestanega trpljenja, čistosti in resnice, ki zadolžuje in podpira druge. Gre za resničnost »namestništva«, na katerem je utemeljena celotna Kristusova skrivnost.
   Njegova preobilna milost odrešuje vse ljudi. Nič manjši ni delež
   neskončne Kristusove ljubezni, ki ne dovoljuje, da bi bili je pasivni sprejemalci, marveč nas vključuje v svoje odrešilno
   delo, zlasti v svoje trpljenje. Tako trdi znano besedilo iz pisma
   Kološanom: »S svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar
   primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu
   telesu, ki je Cerkev« (1, 24).
   Ta globoka resničnost je čudovito izražena tudi v odlomku
   Razodetja, v katerem je Cerkev opisana kot nevesta, oblečena
   v preprosto oblačilo iz belega platna, v bleščečo tančico. Sv.
   Janez pravi: »Tančica namreč pomeni pravična dela svetih«
   (Apd 19, 8). V življenju svetnikov je namreč bleščeča tančica –
   obleka večnosti.
   Ker pripadamo Kristusu, njemu, od katerega vse prihaja,
   tudi to, kar je naše, postane njegovo in prevzema moč, ki ozdravlja. To torej pomenijo besede, ko govorimo o »zakladu Cerkve«, dobrih delih svetih. Molitev za dosego odpustka je v tem,
   da vstopimo v to duhovno občestvo in se popolnoma odpremo drugim. Tudi v duhovnem območju nihče ne živi samemu
   sebi. Zdravilna skrb za zveličanje lastne duše je osvobojena
   strahu in sebičnosti le tedaj, ko postane tudi skrb za zveličanje
   drugih. Gre za resničnost občestva svetih, za skrivnost »namestniške stvarnosti«, za molitev, ki je pot k edinosti s Kristusom
   in s svetimi. On, Kristus, nas jemlje s seboj, da bi z njim tkali
   belo oblačilo novega človeštva, oblačilo bleščeče tančice Kristusove neveste.

   https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/CD79.pdf
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Dodala bi, da bi se vsak posebej zamislil nad stavkom: NAŠ GREH JE PREPREČIL DELOVANJE DUHA V SRCIH ŠTEVILNIH LJUDI.

   KAJ POMENI TA STAVEK?

   Ko grešimo, delamo grehe ni to samo naša idividualna zadeva, kajti GREH POSAMEZNIKA VPLIVA NA CELOTO, NA VSO DRUŽBO.

   Včasih tarnamo in stokamo nad domačimi ali pa ostalimi sorodniki ali pa tujimi ljudmi in jih gledamo v luči grešnikov , ki ne ubogajo in ne poslušajo , ko jih učimo ali prosimo, da bodo drugačni.

   VENDAR SE ZELO MOTIMO. DA SE ONI OBNAŠAJO DO NAS TAKO KOT NE ŽELIMO, SE PRAVI, DA GREŠIMO, SMO VZROK MI, KER SMO S SVOJIMI GREHI PREPREČILI DELOVANJE DUHA V NJIH.

   Odgovori
   • Hvala says:

     9. septembra, 2021 at 16:02

     Popravek: pravilno: DA SE ONI OBNAŠAJO DO NAS TAKO KOT NE ŽELIMO, SE PRAVI, DA GREŠIJO, SMO VZROK TUDI MI, KER SMO S SVOJIMI GREHI PREPREČILI DELOVANJE DUHA V NJIH.

     Odgovori
3. Hvala says:

   9. septembra, 2021 at 13:32

   JEZUS ZAHTEVA POPOLNO IZROČITEV (Misli Matere Terezije)

   Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popol­noma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0?page=29

   Odgovori
4. Miro says:

   9. septembra, 2021 at 9:00

   SRCE IMA SVOJE RAZLOGE, KI JIH RAZUM NE RAZUME. TO SE KAŽE V TISOČ STVAREH (Blaise Pascal)

   – Skušnja nam kaže, da je ogromna razlika med pobožnostjo in dobroto.

   – Le dve vrsti ljudi sta: pravični, ki se imajo za grešnike, in grešniki, ki se imajo za pravične.

   – Jezusu Kristusu je lastno, da je vesoljen; Cerkev daruje daritev le za vernike, Jezus Kristus pa se je na križu daroval za vse.

   – »Molite, da ne padete v skušnjavo.« Nevarno je biti skušan; tisti, ki so, so zato, ker ne molijo.

   – Človekova narava ni taka, da bi neprestano napredovala: pozna napredovanja in nazadovanja.

   – Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To se kaže v tisoč stvareh.

   – Narava ima popolnosti, da pokaže, da je božja podoba, in pomanjkljivosti, ki kažejo, da je samo podoba.

   – Vera dobro pove, česar čuti ne povedo, a to ni nasprotno tistemu, kar ti vidijo. Je le nad njimi, ne pa proti njim.

   (Blaise Pascal, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   8. septembra, 2021 at 14:57

   ROJSTVO DEVICE MARIJE – ”BOG JE MOGEL USTVARITI LEPŠO ZEMLJO IN LEPŠE NEBO, TODA VZVIŠENEJŠE STVARI, KOT JE MARIJA, NI MOGEL USTVARITI” (sv. Bernard)

   Praznik rojstva blažene Device Marije, ki ga danes obhajamo, nas vabi, naj v zedinjenju z Marijo doživljamo Kristusove skrivnosti. Priznajmo pa, da njen zgled v odnosu do Kristusa premalo posnemamo in obenem to in vse druge naše slabosti obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali.

   Ena izmed Marijinih pesmi pravi: ”Cvete cvetica ena in večno zeleni. Ta čudežna cvetica prečista je Devica, Marija se glasi”. K njej smo prihiteli tudi danes, na praznik njenega rojstva, torej na dan, ko je ta čudežna cvetica vzcvetela in zagledala luč sveta. Bogoslužje tega praznika v poobhajilni molitvi Marijo kratko imenuje upanje za ves svet in zarjo odrešenja. To upanje je upanje v končno zmago dobrega nad zlom, resnice nad lažjo, ljubezni nad sovraštvom, življenja nad smrtjo in milosti nad grehom, torej upanje v odrešenje, ki ga naznanja Marijin prihod, še bolj pa prihod njenega Sina, našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Zato pa o tem prazniku sveti Peter Damiani vzklika: ”Vsa srca na zemlji naj vriskajo od veselja! Dete, ki se nam je rodilo, je kraljica sveta, rajska vrata, šotor božji, morska zvezda in nebeška lestev, po kateri bo najvišji Kralj v ponižnosti prišel v zemeljsko dolino solz.” Sedaj lahko še bolj razumemo, zakaj je sveti Bernard dejal: ”Bog je mogel ustvariti lepšo zemljo in lepše nebo, toda vzvišenejše stvari, kot je Marija, ni mogel ustvariti.” Torej: vsa čast Bogu in Mariji!

   Povzeto po: Kristusove priče, Stanko Lorber

   ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA
   Zdrava, Morska zvezda,
   ljuba Božja Mati,
   vseh devic Devica
   in Nebeška vrata.
   Ave – te pozdravlja
   Gabriel, nadangel,
   srečno drugo Evo,
   ki nam mir prinašaš.
   Ti jetnike reši,
   slepim vid povrni,
   zlo od nas odvrni,
   z dobrim nas obdari.
   Mater se izkaži,
   tvoje Božje dete
   naj po tebi usliši
   naše srčne želje.
   O, Devica sveta,
   blaga vsa in čista,
   vseh nas grehov reši,
   čistost v nas obnovi.
   Naj kot ti živimo,
   varno pot nam kaži,
   da se s tvojim Sinom
   v raju veselimo.
   Čast Bogu Očetu,
   Kristusu Gospodu
   in enako Duhu
   Svetemu na veke.
   Amen.

   O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

   Odgovori
6. Miro says:

   7. septembra, 2021 at 21:29

   IZ DANAŠNJEGA EVANGELIJA RAZBEREMO TRI ELEMENTE JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA: MOLITEV, IZBIRA UČENCEV, BLIŽINA LJUDEM – TO NAM VLIVA ZAUPANJE VANJ. ZANESIMO SE NANJ, KAJTI ON MOLI ZA NAS, IZBRAL NAS JE IN NAM JE BLIZU!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,12-19)

   Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prebedel v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

   Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Prišli so, da bi ga poslušali in bi jih ozdravil njihovih bolezni. Tudi tiste, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, je ozdravljal. Vsa množica se ga je poskušala dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč in ozdravljala vse.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C12-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Iz današnjega evangelija razberemo tri elemente Jezusovega življenja: molitev, izbira učencev, bližina ljudem.

   Prvi element je molitev. Kot beremo v evangeliju, je Jezus ‘noč prečul v molitvi k Bogu’. Jezus moli za nas. Zdi se nekoliko nenavadno, da On, ki je prišel, da bi nam dal zveličanje, ki ima oblast, moli k Očetu. In to počne pogosto. Jezus je veliki priprošnjik. On je pred Očetom v tem trenutku in moli za nas. In to nam mora dati pogum, da bomo v težkih trenutkih ali v stiski, med mnogimi stvarmi, pomislili: ‘Ti vendar moliš zame’. On moli zame. Jezus Očeta prosi zame! To je Jezusovo delo danes, da moli za nas, za svojo Cerkev. Mi to pogosto pozabimo. To je naša moč. Jezus od prvega trenutka moli! Molil je, ko je bil na zemlji, in tudi sedaj moli za vsakega od nas, za vso Cerkev.

   Po molitvi, Jezus izbere dvanajst apostolov. Jasno pravi: ‘Niste vi mene izbrali, jaz sem izbral vas.’ To je drugi element, ki nam vliva pogum: Jaz sem izbran – jaz sem izbrana od Gospoda! Na dan krsta me je On izbral. Pavel je o tem rekel: ‘Izbral me je v telesu moje matere.’ Mi, kristjani, smo torej bili izbrani. To je stvar ljubezni! Ljubezen ne vidi, če ima kdo grd ali lep obraz, ampak ljubi. In Jezus dela enako: ljubi in izbere z ljubeznijo. In izbere vse! Na Jezusovem seznamu ni nobenega pomembneža glede na kriterije tega sveta. So samo navadni ljudje, ki pa imajo nekaj skupnega, namreč to, da so grešniki. Jezus je izbral grešnike. Izbere grešnike. In ravno to mu očitajo pismouki. A Jezus kliče vse. Jezus je izbral vse! Izbral je tudi Juda Iškarjota, ki je nato postal izdajalec, velik grešnik, a izbral ga je Jezus.

   In tretji element: bližina ljudem. Mnogi prihajajo, da bi ga slišali in bili ozdravljeni bolezni. Vsa množica se ga hoče dotakniti, kajti od njega prihaja moč, ki vse ozdravlja. Jezus je sredi med svojim ljudstvom. Ni profesor, predavatelj, mistik, ki se oddalji od ljudi in govori izza katedra. Ne, je med ljudstvom. Pusti, da se ga dotikajo, da ga ljudje prosijo. Takšen je Jezus: blizu ljudem. A ta njegova bližina ni nekaj novega, vidna je v celotnem njegovem delovanju ter izhaja iz prve Božje izbire njegovega ljudstva. Bog pravi svojemu ljudstvu: ‘Pomislite, katero ljudstvo ima Boga, ki bi bil tako blizu, kot sem jaz blizu vam?’ Božja bližina njegovemu ljudstvu je Jezusova bližina ljudem. To je naš Učitelj, naš Gospod: moli, izbere ljudstvo in se ne sramuje biti blizu ljudem. To nam vliva zaupanje vanj. Zanesimo se Nanj, kajti On moli za nas, izbral nas je in nam je blizu.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   7. septembra, 2021 at 8:54

   USMILJENI JEZUS: »DUŠA, KI ME ZELO LJUBI, MORA IN JE DOLŽNA ŽIVETI PO MOJI VOLJI« – LJUBEZEN MED JEZUSOM IN SV. FAVSTINO

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo pa tudi nas:

   – Želim, da bi se vsa spremenila v ljubezen in gorela s plamenom kot čista žrtev ljubezni (726).

   – Iz ljubezni do tebe sem stopil iz nebes, zate sem živel, zate sem umrl in zate sem ustvaril nebesa (853).

   – Moj otrok, odpočij se na mojem Srcu, vidim, da si utrujena od dela v mojem vinogradu (945).

   – Duša, ki me zelo ljubi, mora in je dolžna živeti po moji volji. Poznam tvoje srce; vem, da ni z ničemer zadovoljno, samo z mojo ljubeznijo (1023).

   – Nate sem mislil, še preden sem te poklical v bivanje (1292).

   – Nisi mi darovala tega, kar je resnično tvoje. Hči, izroči mi svojo bedo, ker je to izključno tvoja last (1318).

   – Želim, da bi bil pogled tvoje duše vedno uprt v mojo sveto voljo, saj si mi tako najbolj všeč. Nobena žrtev se ne more primerjati s tem (1327).

   – Tudi med sosestrami se boš počutila osamljeno, a tedaj vedi, da želim, da bi se zaupno družila z menoj. Meni gre za vsak utrip tvojega srca; vsak trepet tvoje ljubezni odmeva v mojem Srcu, hrepenim po tvoji ljubezni (1542).

   Izbrane Jezusove besede iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske (po izboru iz knjižice: Besede življenja)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   7. septembra, 2021 at 8:38

   NEMARNOST, DA BI SE BOJEVALI ZOPER SILE, KI RAZDIRAJO PAMET IN DUŠO, JE GLAVNI KRIVEC, DA ŽIVIMO V SVETU, POLNEM ZUNANJIH VOJN (Fulton Sheen)

   – Mož je varuh narave, žena je varuhinja življenja. Izvrševanje te varovanjske, stvariteljske in vzvišene življenjske naloge je vir njene moči.

   – Naš sosed je morda reven, morda se ne zna lepo izražati, morda smrdi po česnu, morda je zoprn, toda njegova notranjost in njegova duša sta morda Bogu veliko ljubša kot naša. Mi vemo edino to, kaj v nas ni prav, kako je pri drugih, lahko le slutimo.

   – Nemarnost, da bi se bojevali zoper sile, ki razdirajo pamet in dušo, je glavni krivec, da živimo v svetu, polnem zunanjih vojn. Kdor ne najde nobenega sovražnika v svoji notranjosti, ga bo našel zunaj. Karkoli se dogaja v duši, se dogaja tudi v svetu. Če duša živi v nepravičnosti, bo tudi svet raztrgan.

   – Devištvo ni v nasprotju z ljubeznijo, kakor tudi bogastvo ni v nasprotju s siromaštvom. Devištvo je višek ljubezni.

   – Cerkev ljubi smrt, ker gleda nanjo kot na pogoj za rojstvo. Zanjo kot za Kristusa ni možno velikonočno jutro, če ni prej velikega petka. Če ni trnove krone, ne more biti svetniškega venca. Če ni križa, ne more biti praznega groba.

   (Fulton Sheen, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki si nas iz nič poklicalo v življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   5. septembra, 2021 at 21:26

   TEMELJITA
   ŽIVLJENJSKA
   SPOVED

   ŠEST GREHOV PROTI SVETEMU DUHU

   1. Prevzetno zaupati v Božje usmiljenje.
   2. Obupati nad Božjim usmiljenjem. Molim
   iskreno in redno, ali samo zahtevam, da
   mi Bog izpolni želje, morda tudi sebične.
   3. Upirati se priznani resnici krščanske
   vere.
   4. Zavidati bližnjemu Božje darove.
   5. Vztrajno zavračati rešilne opomine.
   6. Hote vztrajati v nepokorščini.

   SPRAVA Z BOGOM-SVETA SPOVED

   Po milosti, ki smo jo prejeli pri krstu,
   smo postali Božji otroci, Kristusovi bratje in
   sestre ter člani Cerkve in bi morali živeti po
   njegovemu Evangeliju. Vendar se na žalost
   dogaja nasprotno: s svojo voljo postajamo
   neposlušni Bogu in s tem delamo zlo, ki ga
   imenujemo greh. Greh naredimo ne le
   tedaj, ko delamo zlo, temveč tudi takrat,
   kadar ne delamo dobrega, ki bi ga lahko in
   bi ga morali storiti.
   Greh nam uničuje dušo in telo, uničuje
   nas in naše družine, ker smo se po grehu
   oddaljili od Boga, ki nam želi dobro in
   prebiva le v čisti duši, prepustili pa smo se
   hudiču, da mrcvari nas in naše otroke. Zato
   prekinimo to zlo in dopustimo, da Bog
   vstopi v naša srca. To lahko storimo s
   temeljito življenjsko spovedjo.
   Sam Gospod Jezus nam je rekel:
   “Pogosto perite svoja oblačila!” Kako dobro
   in pogosto pa jih peremo mi? Pomislite, da
   leta nosimo eno obleko in je nikoli ne
   operemo; na njej bi se nabralo toliko
   umazanije, da bi razpadla.
   Tako tudi naša nežna duša, ki nenehno
   hrepeni po Bogu in joče v nas, vsak dan
   postaja vse bolj umazana in črna. Operimo
   svojo dušo, vrnimo ji lepoto, ki jo je prejela
   pri krstu in dovolimo našemu dragemu
   Jezusu, da lahko deluje v našem življenju in
   da nas duhovno in telesno ozdravi.
   Vsi smo grešniki. “Če rečemo, da smo
   brez greha, sami sebe varamo in resnice ni
   v nas” (1 Jn 1,8).
   To je samo opomnik, da dobimo
   spoznanje, kaj vse je greh, s čim in kako
   grešimo. Torej, če smo se odločili pokesati
   se, popraviti zlo in krivico, ki je z grehom
   storjena, skrušeno in na kolenih zaprosimo
   Gospoda, da nam oprosti. Vzemimo
   svinčnik in papir in po spominu napišimo
   vsak, tudi najmanjši greh, ki smo ga
   naredili v celem življenju, od
   najzgodnejšega otroštva do trenutka
   spovedi. Ne smemo zatajiti niti enega
   greha. Ko smo vse zapisali na papir,
   poiščimo
   duhovnika in se
   dogovorimo,
   kdaj nas lahko
   sprejme. Za
   tako dolge
   spovedi je
   potrebna ura,
   dve, tri, ker
   pripovedujemo
   celo svoje
   življenje.
   Povejmo iskreno vse grehe, pa tudi
   tiste (če jih imamo), ki tu niso napisani.
   Da bi se lažje odločili in pokesali, je
   dobro, da pomislimo na tri križe:
   Pomislimo najprej na križ, na katerem
   je naš Gospod visel ure pribit, da zadosti
   Božji pravičnosti za naše grehe. Glej, kako
   nas je ljubil! Kako pa sem mu jaz vračal
   ljubezen in koliko sem ga žalil?
   Zatem pomislimo na leseni križ na
   našem lastnem grobu, pod katerim bo naše
   razpadlo telo. In nesmrtna duša, kje bo? Ali
   v nebesih, ali v ognju vic, ali v peklu, kjer
   bolečina ne preneha in ogenj ne ugasne?
   In na koncu, pomislimo na križ, ki se
   bo pojavil na nebu, ko se bo Božji Sin
   pojavil v sijaju slave, da sodi žive in mrtve.
   Tudi jaz se bom tedaj pojavil pred njim v
   svojem vstalem telesu. Ali bom tedaj
   “zajokal od veselja”, ali od obupa in groze,
   čakajoč končno obsodbo na drugo smrt v
   večnem peklu?
   Brat in sestra,
   Jezus te z ljubeznijo in potrpežljivo
   čaka, tako ti je blizu, če ga pokličeš, ali pa ti
   je daleč, če ti tako želiš. Če ga spustiš v
   svoje srce, ti bo dal nadnaravno moč, da se
   upreš grehu in skušnjavam. Ponižno
   priznaj svoje grehe, sprejmi Jezusa Kristusa
   kot svojega odrešenika, dopusti mu, da te
   očisti in naredi iz tebe novega človeka.

   http://www.zupnija-zetale.si/oznanila/2394TEMELJITA-%C5%BDIVLJENJSKA-SPOVED.pdf

   Odgovori
10. Miro says:

    5. septembra, 2021 at 9:02

    Nedelja je dan SVETE EVHARISTIJE. Je dan, ko se lahko vprašamo za kom v življenju tekamo, za čim se poganjamo … Na žalost se v življenju pogostokrat vrtimo “v krogu”, vrtimo se okoli vabljivih, mnogo obetajočih “studencev”, ki pa ne prinašajo notranjega veselja, sreče, zadovoljstva, še manj večno srečo v Bogu. Pa vendar, GOSPOD JEZUS je tukaj, v tem trenutku – zate in zame, za nas! Nehehno nas vabi k resničnemu STUDENCU ODREŠENJA, ki resnične človekove vere, izvirajoče iz Boga, iz globine srca, nikoli ne razočara. Gospod, pomnoži nam vero v sveto Evharistijo!

    SVETO OBHAJILO

    Dober dan, prijatelj!
    V svetem obhajilu
    sem tvoj sodobnik, človek tvojega časa,
    tvoj sopotnik v vsakdanjem življenju.
    Tam sem, pri tebi sem, tako resničen in tako živ
    kakor tvoji domači, tvoji otroci, tvoji sorodniki.

    Pomisli malo … Nisem neka mrtva stvar,
    niti neka sveta, častitljiva stvar,
    nekaj, kar je treba v svetem strahu spoštovati.
    Če bi bil v evharistiji samo kaj takega,
    bi imel do neke mere prav,
    da hodiš brezbrižno mimo mene.

    Poživi nekoliko svojo vero. Tukaj te čakam jaz.
    Jaz, ki sem Mir, Moč, Svoboda, Življenje.
    Jaz, ki sem človek kakor ti,
    s telesom in s srcem, ki zna ljubiti.

    Oseba sem in ne stvar. Jaz sem dejal Tomažu:
    »Potipaj moje roke in mojo stran, poglej moje rane!«
    Si me prišel pogledat, si prišel potipat mojo stran?
    Si prišel, da prisluhneš bitju mojega srca?
    Si prišel, da mi poveš, kaj te skrbi?

    Prišel si k obhajilu, praviš,
    prišel si, ker je »bila prilika«,
    prišel si, da me prejmeš kakor vsi …
    Mislim, da si prejel samo neko stvar!
    Si pomislil, si razmišljal, da si prejel svojega Boga,
    svojega Brata, Prijatelja in Odrešenika?

    Nikar ne reci: »Ne čutim potrebe … Morda kasneje …
    To je samo za duhovnike in nune …
    K obhajilu grem za veliko noč, to je zame dovolj!«

    »Če ne boš jedel mesa Sinu človekovega,
    če ne boš pil njegove krvi,
    ne boš imel življenja v sebi.«
    Kako hočeš potem živeti?
    Kako hočeš biti srečen,
    kako hočeš upati v večno življenje?

    Pridi o tem razmišljat k meni.
    Pozdravljen! Tvoj Gospod.

    (Jean-Bernard Doyon)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori