Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

6.716 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    TIŠINA NI POMANJKANJE GOVORA, MARVEČ JE GLOBINA IN POLNOST, V KATERO SE ZJEDRI ŽIVLJENJE (Anton Trstenjak)

    – Noben dan ne sme biti tako dolgočasen, da se ne bi v njem in v nas dogajalo nekaj čudovitega, recimo kar čudežnega.

    – Z živo besedo je človek mejno bitje v svetu tudi zato, ker je zmožen z njo uveljavljati obenem svojo voljo in njeno svobodnost: z besedo lahko človek Stvarnika priznava ali zanika, more stvari blagoslavljati in preklinjati, more slediti glasu “od zgoraj” ali se mu upirati.

    – Živeti docela dobrohotno, živeti v čistih mislih, ne da bi koga obsojali, tako da je vselej vse opravičeno, to se pravi res živeti v čudežih, ki se godijo v nas samih.

    – Tišina ni pomanjkanje govora, marveč je globina in polnost, v katero se zjedri življenje. Vse resnično raste v tišini.

    – Življenje v luči evangelija pomeni za človeka pravo spremenjenje, v katerem spontano vzklika: Dobro je, da sem tukaj!

    Misli Antona Trstenjaka, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    VSAKO DRAGOCENO STVAR JE TREBA PLAČATI IN KAJ JE DRAGOCENEJŠE KOT SREČNA DRUŽINA? PLAČATI JO MORAMO Z ODPOVEDJO SEBIČNOSTI IN PREMAGOVANJEM.
    (Franc Bole)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  3. Hvala says:

    BOG UREJA VSE DOGODKE, DOBRE ALI SLABE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne nič se ne dogodi v vesolju, če BOG NOČE, ČE NE DOVOLI.
    In to velja za prav vse reči razen za greh. BOG POSEŽE V VSE. “JAZ SEM GOSPOD, “pravi sam skozi usta Izaija, JAZ SEM GOSPO IN DRUGEGA NI. DELAM SVETLOBO IN USTVARJAM TEMO, NAREJAM MIR IN USTVARJAM GORJE; JAZ, GOSPOD, DELAM VSE TO. ”

    Pred tem pa po Mojzesu pravi:” JAZ USMRČUJEM IN OŽIVLJAM, ZADAJAM RANE IN OZDRAVLJAM.”

    V hvalnici Samuelove matere Ane pa je rečeno: “GOSPOD JEMLJE IN DAJE ŽIVLJENJE, VODI V PODZEMLJE IN DVIGUJE IZ NJEGA. GOSPOD DELI UBOŠTVO IN BOGASTVO, PONIŽUJE, PA TUDI POVIŠUJE.”

    ČE SE V MESTU DOGODI KAJ HUDEGA, MAR TEGA NE STORI GOSPOD? se sprašuje prerok Amos.

    “DA”, OZNANJA MODREC, “DOBRO IN HUDO, ŽIVLJENJE IN SMRT, UBOŠTVO IN BOGASTVO JE OD GOSPODA.”

    KAKO MORE BOG ŽELETI ALI DOVOLITI SLABE DOGODKE ?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ČE VAS KDO UDARI ALI SLABO GOVORI O VAS, TO DEJANJE ROKE ALI JEZIKA NI GREH, KER JE NJEGOV AVTOR ČISTO LAHKO IN DEJANSKO TUDI JE BOG, KAJTI ČLOVEK TAKO KOT VSAKA DRUGA KREATURA OBSTAJA IN SE GIBLJE NE SAM OD SEBE, AMPAK OD BOGA, KI DELUJE V NJEM IN PO NJEM. “KAJTI V BOGU ŽIVIMO, SE GIBLJEMO IN SMO,”PRAVI SVETI PAVEL.

    KAR PA ZADEVA HUDOBNOST NAMENA, PA JE VSA OD ČLOVEKA, IN EDINO V TEM JE GREH, PRI KATEREM BOG NI UDELEŽEN , A GA VSEENO DOVOLJUJE, DA NE BI OMEJEVAL SVOBODNE VOLJE.

    In ko Bog sodeluje s tistim, ki vas muči ali vam jemlje lastnino, vam s tem gotovo hoče odvzeti zdravje ali imetje, KI JU ZLORABLJATE IN KI BI POVZROČILI PROPAD VAŠE DUŠE; vendar nikakor noče , da bi vam ju prek greha vzela surovež ali tat. To ni božji namen, to je samo človekova hudobija.

    BOG NA NOBEN NAČIN NE SODELUJE PRI HUDOBIJI ČLOVEKA, KI VAS JE UDARIL ALI OKRADEL; HUDOBIJA JE OSEBNA ZNAČILNOST TEGA ČLOVEKA.

    BOG VAS HOČE, SMO REKLI, TELESNO KAZNOVATI, PONIŽATI ALI VAM ODVZETI IMETJE, DA BI VAS OSVOBODIL PREGREHE IN VAS PRIPELJAL H KREPOSTI; VENDAR TA NAMEN DOBROTE IN USMILJENJA, KI BI GA LAHKO IZPOLNIL S TISOČI DRUGIH SREDSTEV, KJER NE BI BILO NOBENEGA GREHA, NIMA NIČ SKUPNEGA Z GREHOM ČLOVEKA, KI JE NJEGOVO ORODJE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    In resnično, prizadeva, ponižuje ali siromaši vas ne njegov slabi namen oziroma greh, temveč izguba vašega imetja časti ali svetnih dobrin.

    GREH ŠKODUJE SAMO TISTEMU, KI GA JE ZAKRIVIL. Tako moramo pri tovrstnih dogodkih ločevati dobro od slabega in videti razliko med tem, kaj DELA BOG PO LJUDEH, IN TEM, KAR LJUDJE PRI TEM DODAJO PO SVOJI VOLJI ( Iz knjige _BOŽJA PREVIDNOST, napisala Jean -Baptiste Saint-Jure, Claude La Colombiere).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mi smo grešniki, greh zmeraj udari nazaj človeka. ZATO PONAVLJAM IN SVETUJEM:- IZROČITE SE GOSPODU V ROKE, DELAJTE KAR ZAHTEVA, PROSITE, DA VAS OBVARUJE GREHA IN VSEGA HUDEGA, GOSPOD JE ALFA IN OMEGA VSEGA.

  4. Miro says:

    DANES GODUJE SVETI LUKA – KOT ZDRAVNIK JE IMEL GLOBOKO RAZVIT ČUT ZA BOLNIKE, ZATO JEZUSA PREDSTAVI PREDVSEM S TE PLATI: KOT TELESNEGA IN DUŠNEGA ZDRAVNIKA!

    Sv. Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini ěĺ÷ŕ [Luka], v grščini Ëďőęᾶň [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež, ki izvira iz grščine.

    Luka je bil doma iz Antiohije, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec), po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati, da Luka ni bil priča dogodkom, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine, iz česar lahko sklepamo, da je te dogodke pisec res sam doživel.

    V pripovedi o dveh mladeničih, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, Luka z imenom omenja samo enega, Kleofa, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja, da zato, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati.

    Luka je bil visoko izobražen Grk, zdravnik po poklicu, zato ni čudno, da je evangelij, ki ga je napisal, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika.

    Z Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Poljskem, Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi ter Milostna Mati Božja na Trsatu. Kakorkoli že, gotov pa je res, da je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo prav v svojem evangeliju.

    Njegov razpoznavni znak na slikah je vol. Takšnega najdemo na steni poslopja v Žički kartuziji. Luka velja za zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev, vezilcev (čipkaric), stekloslikarjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov, notarjev, pa tudi živine, mesarjev. Kot vremenski zaščitnik je povezan z mnogimi vremenskimi reki.

    Povzeto po: druzina.si, donbosko.si

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Luka, prosi za nas!

  5. Miro says:

    PAPEŽ RAZMIŠLJAL O DVEH GLAGOLIH: POTOPITI (DRUGE) IN POTOPITI SE ZA SLUŽENJE

    »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja (Mr 10,35-45) pripoveduje, kako sta dva učenca Jakob in Janez vprašala Gospoda, da bi nekega dne sedela ob Njem v slavi, da bi bila kot prva ministra, nekaj takšnega.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor pred molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 29. nedeljo med letom.

    Drugi učenci so ju slišali in bili ogorčeni. Na tej točki jim Jezus s potrpežljivostjo ponudi velik nauk. To je ta (nauk), da se prave slave ne doseže s tem, da se povzdigne nad druge, temveč da se živi isti krst, ki ga bo On, Jezus prejel malo za tem v Jeruzalemu, to je križ. Kaj se želi s tem reči? Beseda krst pomeni potopitev. S svojim trpljenjem se je Jezus potopil v smrt in daroval svoje življenje, da bi nas rešil. Njegova slava, Božja slava je torej ljubezen, ki postane služenje in ne oblast, ki hlepi po nadvladi. Zato je Jezus to sklenil rekoč svojim kakor tudi nam: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik« (Mr 10,43). Da bi postali veliki, morate hoditi po poti služenja, služiti drugim.

    Več o današnjem papeževem nagovoru (zapis p. Ivana Hercega DJ) na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-razmisljal-o-dvema-glagoloma-potopiti-druge-in-potopiti.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    SREČA, KI NE TEMELJI NA RESNICI, PRAV TAKO NE MORE BITI TRAJNA, KAKOR NERESNICA NI TRAJNA (sv. Maksimiljan Kolbe)

    – Vsi življenjski cilji imajo le tolikšno vrednost, kolikor vodijo k poslednjemu cilju. Če vodijo od tega cilja proč, bi bili škodljivi, zato bi se jim morali odreči, pa naj bi bili še tako privlačni.

    – Sreča, ki ne temelji na resnici, prav tako ne more biti trajna, kakor neresnica ni trajna.

    – Vsak hip moramo postajati sveti, saj ne vemo, kaj pride kasneje. Sedaj, to uro, se moramo posvečevati, ker ne vemo, če bo večer še naš.

    – Razum hoče spoznati vzrok vseh reči. Čim prodornejši je, tem bolj bo stremel po tem spoznanju. Toda če razum zamegli nemoralno življenje ali napuh, bo obtičal že takoj na začetku.

    – Zakaj je toliko ljudi, ki so celo bistri in na drugih področjih podkovani, ki se niti malo ne potrudijo spoznati, kaj je njihov življenjski cilj in kakšen je njihov odnos do Boga?

    Misli sv. Maksimiljana Kolbeja, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    SPREJETI BOŽJO VOLJO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DANAŠNJI ČLOVEK GOVORI -NI BOŽJA VOLJA, DA SO VOJNE ipd…”NE, BOŽJA VOLJA ,
    DA SO VOJNE ipd. NE, NI BOŽJA VOLJA, DA SE LJUDJE BORIJO DRUG PROTI DRUGEMU.
    BOG ŽELI, DA SE MEDSEBOJNO LJUBIMO. KER PA OBSTAJAJO TUDI HUDOBNI LJUDJE,
    KI KLJUB BOŽJI VOLJI SOVRAŽIJO IN UBIJAJO SVOJE BLJIŽNJE , BOG DOVOLJUJE, DA JE TUDI TO
    V NJEGOVEM NAČRTU Z LJUDMI

    BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI

    KAKO SO MOŽNI AUSCHWITZ, MUČILNICE, GRAOŽNJA IN NEVARNOST STRAŠNE JEDRSKE VOJNE?
    Ali Bog sploh skrbi za nas? Ta vprašanja nas
    mučijo in ni lahko odgovoriti nanje. V naslednjem poglavju se bomo vrnili k tej temi in skušali pokazati,
    zakaj je Bog človeka obdaroval s svobodo, čeprav je
    vedel, da ta svoboda utira pot k strahotnim katastrofam.

    https://www.salve.si/wp-content/uploads/2021/03/Stinissen_Moje_zivljenje_je_v_tvojih_rokah_PREDSTAVITVENE-STRANI.pdf

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne veruje več v Previdnost, ki prinaša vse dobro tistim, ki
    ljubijo Boga (prim. Rim 8,28).

    Današnji človek pogosto govori: »Ni Božja volja,
    da ljudje stradajo ali so preganjani. Ni Božja volja, da
    so vojne ipd.« Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo
    drug proti drugemu. Bog želi, da se medsebojno ljubimo.
    Ker pa obstajajo tudi hudobni ljudje, ki kljub Božji volji sovražijo in ubijajo svoje bližnje,
    Bog dovoljuje, da je tudi to v njegovem načrtu z ljudmi. Potrebno
    je razlikovati sámo dejanje nekoga, ki te npr. obrekuje
    in tako dela proti Božji volji, od situacije, ki nastane
    kot posledica tega delovanja in ki je Bog ne želi. Bog
    ne želi teh posledic, a je že od nekdaj računal z njimi
    v tvojem življenju. Bog želi, da ti rasteš ravno preko
    teh težkih in groznih razmer, ki jih povzročajo drugi.

  8. Hvala says:

    O DRUŽINI i

    Če gre dobro družini, bo šlo dobro tudi narodu in svetu, v katerem živimo. In obratno: če razpada družina, bo to povzročilo razpad naroda in sveta (Sveti Janez Pavel II).

  9. Hvala says:

    MISEL SVETE BERNARDKE O TRPLJENJU!

    Nenehno moram umirati v sebi in brez pritoževanja sprejemati preizkušnje. Pri svojem delu, trpljenju in ljubezni nimam druge priče kakor njegovo srce. Kdor koli ni pripravljen vsega pretrpeti za Ljubljenega in v vseh stvareh izpolnjevati njegove volje, ni vreden sladkega imena Prijatelja, kajti tu spodaj Ljubezen brez trpljenja ne obstaja.

  10. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: »VSAKEMU, KI IZGOVORI BESEDO ZOPER SINA ČLOVEKOVEGA, BO ODPUŠČENO; TISTEMU PA, KDOR IZGOVORI KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA, NE BO ODPUŠČENO« – NE ZATO, KER GOSPOD NE BI HOTEL ODPUSTITI VSEGA, AMPAK KER JE ČLOVEK TAKO ZELO ZAPRT, DA NE DOPUSTI, DA BI MU BILO ODPUŠČENO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,8-12)

    »Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno. Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C8-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Pismo Hebrejcem govori o Kristusu, srédniku nove zaveze, katero Bog sklene z ljudmi. Jezus je véliki duhovnik. In njegovo duhovništvo je čudovito, je najčudovitejše delo.

    Kristusovo duhovništvo se odvije v treh trenutkih. Prvi je odrešenje: medtem ko so morali duhovniki stare zaveze vsako leto darovati žrtve, je Kristus daroval samega sebe, in sicer enkrat za vselej, za odpuščanje grehov. S tem čudovitim delom nas je pripeljal k Očetu, v stvarstvu je ponovno ustvaril harmonijo. Drugo čudovito delo je tisto, ki ga Gospod dela sedaj: to je, da moli za nas. Medtem, ko mi molimo tukaj, On moli za nas, za vsakogar med nami, sedaj posreduje pri Očetu, da nam ne bi zmanjkalo vere. Kolikokrat so duhovniki naprošeni, da bi molili, saj vemo, da ima molitev duhovnika določeno moč, in sicer ravno v darovanju med mašo. Še tretje čudovito delo pa bo, ko se bo Kristus vrnil. A takrat ne bo več povezano z grehom, ampak se bo vrnil, da bi vzpostavil dokončno Kraljestvo, ko nas bo vse pripeljal k Očetu.

    Kristusovo duhovništvo v teh treh stopnjah je veliko, čudovito delo: odpusti grehe, enkrat za vselej; sedaj posreduje za nas; in enkrat se bo vrnil. Obstaja pa tudi nasprotje temu delu: ‘kletev, ki ne bo odpuščena‘. Težko je slišati Jezusa reči te stvari, toda On to reče in če to reče On, je resnično: ‘Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno – in mi vemo, da Gospod vse odpusti, če le nekoliko odpremo srce, vse! – grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli – tudi kletve bodo odpuščene – kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuščanja.’

    Duhovniki so med obredom posvečenja maziljeni z oljem. Tudi Jezus je kot véliki duhovnik prejel to maziljenje. In katero je bilo prvo maziljenje? Marijino meso preko dela Svetega Duha. In nekdo, ki preklinja zoper to, preklinja temelj Božje ljubezni, ki je odrešenje, ponovno stvarjenje; preklinja zoper Kristusovo duhovništvo. Gospod odpusti vse. Ni hudoben. Toda kdor pravi te stvari, se za odpuščanje zapre. Ne želi, da bi mu bilo odpuščeno! Ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno! To je tisto, kar je pri kletvi zoper Svetega Duha tako grdo: ne dopustiti, da bi ti bilo odpuščeno, ker zatajiš Jezusovo duhovniško maziljenje, katerega je storil Sveti Duh.

    Tista kletev ne bo odpuščena, ne ker Gospod ne bi hotel odpustiti vsega, ampak ker je človek tako zelo zaprt, da ne dopusti, da bi mu bilo odpuščeno. To je kletev zoper Jezusovo čudovito delo. Povabim vas, da bi se med sveto mašo zavedali, da je na oltarju živ spomin, kajti prisoten je On: živ spomin Jezusovega prvega duhovništva, ko daruje svoje življenje za nas; živ spomin drugega duhovništva, ko moli za nas; in živ spomin Jezusovega tretjega duhovništva, ko se bo vrnil. Med mašo se spomnimo na te lepe stvari in prosimo Gospoda za milost, da se naše srce ne bi nikoli zaprlo za to čudovito delo, za to veliko zastonjskost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  11. Miro says:

    SV. HEDVIKA JE V ŽIVLJENJU Z BOŽJO POMOČJO PRESTALA VRSTO HUDIH ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠENJ – SAMO SEBE IN DEŽELO JE ZAUPALA BOŽJEMU VARSTVU!

    Odlomek iz priloženega zapisa: Hedviki je bilo pet let, ko sta jo oče in mati z rodnega gradu Andechs na Bavarskem, kjer je zagledala luč sveta okoli leta 1174, pripeljala v samostan benediktink v Kitzirigen, da bi dobila tedanjemu času ustrezno vzgojo in izobrazbo bodoče kneginje. Mala Hedvika je lepo napredovala v znanju, predvsem pa v duhovnem življenju in prav rada bi ostala v samostanu kot redovnica. Toda ko ji je bilo komaj dvanajst let, so jo prišli snubit odposlanci …

    Več o življenju sv. Hedvike na:
    https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/1301-sv-hedvika-jadviga

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Hedvika, prosi za nas!

  12. Hvala says:

    JOSIP LONČAR: NAJNEVARNEJŠA STVAR, KI SE LAHKO ZGODI KRISTJANOM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V UREDNIŠTVU SMO GLEDE VPRAŠANJA CEPLJENJA LOČENI

    ŽELIM, DA SE VSAK OD VAS ODLOČI PO RAZSVETLJENJU SVETEGA DUHA, V TRENUTKU, KO SE BO POTREBNO ODLOČITI

    V UREDNIŠTVU SMO GLEDE VPRAŠANJA CEPLJENJA LOČENI vendar smo enotni v stališču, da bi morali spoštovati različna mnenja in slediti varni poti za nas kristjane.

    Želim, da se vsak od vas odloči po razsvetljenju
    Svetega Duha, v trenutku, ko se bo resnično potrebno
    odločiti. Do tega trenutka, t.j. ko čakamo, da pridemo
    na vrsto za cepljenje, raje porabimo več časa v mo-
    litvi in manj na družbenih omrežjih, zlasti tistih, ki
    svoje argumente gradijo na tem, da obsojajo drugačne
    poglede ( V celoti članek preberete lahko Prenova -mare 2021).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    https://drive.google.com/file/d/1WDRDrgYqSa4RBR0ayhsI7_v6L33t11d3/view

    PREMAGOVANJE COVIDA -19 Z VERO IN MOLITVIJO

    Vprašal sem se, kaj me varuje, da
    se nisem okužil z novim virusom,
    in kako naj se še naprej varujem.
    Ko se je virus pojavil, sem v
    strahu pred neznanim natančno
    razkuževal kljuke v župnišču
    in spremljal vse novice, kako se
    virus nepredvidljivo prenaša celo
    v zraku in okrog tri dni preživi na

    površinah. Po molitvi sem kasne-
    je dobil navdih, naj se virusa ne

    bojim, naj se okužbe ne bojim.
    Hkrati sem bil osvobojen vsakega
    strahu pred virusom in okužbo.
    Po molitvi sem kasneje spoznal,
    da so cepiva precej povezana z
    zaslužkom. Drugih spoznanj
    nisem prejel. Čeprav sem bil v
    stiku z mnogimi ljudmi in se
    nisem skrupulozno držal vseh
    natančnosti pri uporabi razkužil

    in menjavi mask ter drugih pra-
    vil, se virusa nisem nalezel. Kljub

    temu da sem bil v stiku z mnogi-
    mi, ki so bili v stiku z okuženim

    in so zboleli.

    Slišal sem tudi pričevanja kristja-
    nov, ki redno molijo in se spove-
    dujejo, da so v njihovih delovnih

    kolektivih mnogi zboleli, oni pa
    ne. Dobil sem tudi skušnjavo,
    da bi se cepil – od tega so me
    odvrnili ljudje, ki so okrog mene.
    Tu sem spoznal, kako dobro je
    imeti ob sebi ljudi, ki se držijo

    prave poti: ko si v stiski, ti poma-
    gajo. Mnogo ljudi je pričevalo o

    velikih zdravstvenih težavah in
    celo smrti konkretnih ljudi po
    cepljenju, čeprav prej niso imeli
    zdravstvenih težav. Nekateri so
    tudi bolezen preboleli in se cepili,
    pa so kljub temu spet zboleli.
    Končno sem iz vsega spoznal,
    da je najboljša zaščita, cepivo
    in zdravilo, da redno moliš in si
    v posvečujoči milosti, s srcem
    povezan z Bogom. To je glavni

    nasvet Cerkve za duhovno življe-
    nje kristjana. To je moje osebno

    pričevanje in osebno izkustvo.
    Oporekanje cerkvenemu vodstvu
    ni prava pot. Niti ne odločitvam
    oblasti. Če ukrepov ne bi bilo, bi

    se v naši župnijski cerkvi ogrom-
    no ljudi okužilo. Med birmansko

    devetdnevnico v oktobru 2020 je
    tiho ostalo doma pet kandidatov
    za birmo, vsak dan je še kdo
    manjkal, potem pa so ukrepi
    prekinili pripravo in birmo. Torej
    rešitev vedno sproti kaže Bog, ko
    se Njega držimo. Zelo nadležna
    pa so tudi razna ustrahovanja z
    lažnimi novicami po spletu. V
    cepivu ne morejo biti čipi, ki bi
    lahko povezovali prek omrežja
    5G. Prav tako ne more biti v telo
    vnesena genska zasnova, ki bi nas
    po cepljenju spremenila. Glavni

    problem cepiv je lahko le v mo-
    ralni oporečnosti in oporečnosti

    zaradi kvalitete. Prepričan sem,
    da cepljenje za rizične skupine in
    za tiste, ki so ses pred Bogom za
    to odločili z dobrim namenom,
    ni napačna odločitev. Tudi trditev
    stroke o odstotku precepljenosti
    drži.
    Končno nas vodi Bog vsakega
    osebno kot Abrahama in druge
    svete svetopisemske osebe in

    svetnike. Če smo z Njim pove-
    zani, bo to pot modrosti, blagos-
    lova in odrešenja. Gospod “nas

    osvobaja na poti”, ne podležimo

    ne laži ne strahu ne jezi ne upor-
    nosti. Če tako hodimo, lahko

    opogumljamo druge in širimo
    veselje, vero.

    Peter Nastran

    Peter Nastran (Članek v reviji Prenova-Julij 2021)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    Čudovito napisana članka iz katerih je razvidno , da sta napisana z MOČNO VERO V GOSPODA-VEROVANJE GOSPODOVIM BESEDAM, KI TEMELJI NA SPOŠTOVANJU IN DRUGAČNOSTI VSAKEGA ČLOVEKA.

    Najprej mora vsak pri sebi zopet postaviti vprašanje-KAJ IN ZAKAJ DELAM NEKAJ V ŽIVLJENJU!? ALI DELAM IZ PRAVILNEGA NAMENA ALI IZ KORISTI, itd….VSAK ČLOVEK JE UNIKAT, USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI. SVETI DUH JE DIAGNOSTIK, KI POZNA TELO ČLOVEKA, PREDNIKE IN DOGODKE, KI SE BODO ZGODILI. ČE JE NEKDO IZROČIL SVOJO POT BOGU, POTEM JE TREBA Z NJIM SODELOVATI, NE PA DELATI PO SVOJE. Če se peljete s šoferjem tudi ne vlečete volana iz njegovih rok in vi vozite avto, če ga vozi nekdo drug.

    ČE SE SPOMNIMO JEZUSOVIH BESED, KO JE VPRAŠAL ČLOVEKA PREDEN GA JE OZDRAVIL- VPRAŠAL GA JE: “KAJ ŽELIŠ, DA TI STORIM?” KAKO LEPO, ČUDOVITO IN SOČUTNO- SPOŠTOVANJE DO ČLOVEKA.

    Če se človek ves izroči Bogu, Ga drži za roke da skupaj hodita vsak dan, ne pomeni, da ni trpljenja, ampak da se gre skozi trpljenje z Gospodom v roki.

    Človek, ki redno prejema zakramente (Sveto spoved, evharistijo, itd..), moli in živi po zapovedih Boga, postaja njegova vest čista, dobiva sporočila preko svoje vesti.

  13. Miro says:

    JEZUS: »NAJVEČ MILOSTI PODELJUJEM TISTIM, KI POBOŽNO PREMIŠLJUJEJO MOJE TRPLJENJE« (Dn 737)

    BESEDE ŽIVLJENJA, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo tudi nas:

    – V mojem trpljenju išči moči in razsvetljenja (654).

    – Malo je ljudi, ki s pristnimi čustvi premišljujejo moje trpljenje. Največ milosti podeljujem tistim, ki pobožno premišljujejo moje trpljenje (737).

    – Moja hči, želim se odpočiti v tvojem srcu; ker me je danes veliko ljudi vrglo iz svojih src, sem izkusil smrtno žalost (866).

    – Duše propadajo kljub mojemu bridkemu trpljenju (965).

    – Nasloni svojo glavo na moje prsi in si odpočij. Dajem ti delček svojega trpljenja, vendar se ne boj in bodi pogumna, ne išči olajšanja, ampak vse sprejmi s predanostjo moji volji (1053).

    – Ljubljena hči mojega Srca, ti si mi olajšanje sredi strašnih muk (1058).

    – Ne jokaj, ne trpim več. Toda za zvestobo, s kakršno si me spremljala in mi delala družbo v trpljenju in smrti (na veliki petek), bo tvoja smrt praznična in jaz te bom spremljal v poslednji uri. Ti ljubljeni biser mojega Srca, vidim tvojo ljubezen, čistejšo od angelske, in sicer zato, ker se bojuješ. Zaradi tebe bom blagoslovil svet. Vidim tvoje napore zame, ki navdušujejo moje Srce. (1061)

    Jezusove besede iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske (izbor iz knjižice: Besede življenja)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    • Miro says:

      POSLUŠAJMO, KAJ NAM SPOROČA USMILJENI JEZUS. ODPIRAJMO SRCE BOŽJEMU USMILJENJU IN PREJETO USMILJENJE TUDI SAMI PODARJAJMO BLIŽNJIM. POLEG SVETIH ZAKRAMENTOV SO NAM V IZJEMNO POMOČ TUDI:

      – DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA
      – ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA
      – IN VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU

      Več o tem na:
      http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

      »BOŽJA LJUBEZEN JE CVET, USMILJENJE PA SAD TEGA CVETA. ČE KDO DVOMI, NAJ BERE TE VZKLIKE BOŽJEMU USMILJENJU IN NAŠEL BO ZAUPANJE!«

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

      • Miro says:

        Navedene besede “BOŽJA LJUBEZEN JE CVET …” izražajo veliko moč vzklikov Božjemu usmiljenju, kar je JEZUS razodel sv. Favstini Kowalski. Najboljše je, da se ob premišljevanju teh vzklikov vsak sam prepriča, da so te besede še kako resnične. Na tej poti potrebujemo predvsem: živo vero, trdno zaupanje in vztrajnost, kljub še tako velikim oviram. Vse v moči Božjega usmiljenja!

  14. Hvala says:

    KAKO ŽIVETI BOLEČINO IN TRPLJENJE?

    OBSTAJAJO NAMREČ PRAVILNI IN NAPAČNI NAČINI , KAKO SE ŽIVI BOLEČINO IN TRPLJENJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo
    »’Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo’ (Mt 5,4). Jezus s temi besedami govori o stanju človeškega življenja, za katerega ni nihče prikrajšan. Nekdo joče, ker ni zdrav, nekdo joče, ker je sam ali nerazumljen… Razlogi za trpljenje so številni. Jezus je na tem svetu doživel žalost in ponižanje. Nabral je človeške bolečine, jih sprejel v svoje meso, jih eno za drugo živel vse do konca. Poznal je vsako vrsto bridkosti, moralne in fizične: izkusil je lakoto in napor, grenkobo nerazumevanja, bil je izdan in zavržen, bičan in križan.

    Jezus uči, kako trpljenje živeti na pravilen način
    A ko pravi ‘blagor žalostnim’, Jezus s tem ne trdi, da je neprijetno in težko življenjsko stanje nekaj veselega. Trpljenje samo po sebi ni vrednota, ampak je stvarnost, ki nas jo Jezus uči živeti na pravilen način. Obstajajo namreč pravilni in napačni načini, kako se živi bolečino in trpljenje. Napačen način je takrat, ko oseba bolečino živi pasivno, se preda lenobi in se vda. Tudi odnos upiranja in zavračanja ni pravilna drža. Jezus nas uči živeti bolečino tako, da sprejmemo realnost življenja z zaupanjem in upanjem, pri tem pa postavimo ljubezen do Boga in bližnjega tudi v trpljenje. Ljubezen spreminja vsako stvar.

    Bolniki – aktivni subjekti odrešenjskega dela in evangelizacije
    Ravno to je učil tudi bl. Luigi Novarese. Bolnike in invalide je učil, kako naj ovrednotijo svoje trpljenje v okviru apostolskega delovanja, ki ga uresničujejo z vero in ljubeznijo do drugih. Vedno je govoril: ‘Bolniki se morajo čutiti avtorji lastnega apostolata. Bolna, invalidna oseba lahko postane podpora in luč za druge trpeče ter tako spremeni okolje, v katerem živi. S to karizmo ste dar za Cerkev. Tako kot Jezusove rane je vaše trpljenje po eni strani pohujšanje za vero, a po drugi je preizkus vere, znamenje, da je Bog ljubezen, da je zvest, usmiljen, tolažeč. Združeni z vstalim Kristusom ste aktivni subjekti odrešenjskega dela in evangelizacije. Bodite blizu trpečim v vaših župnijah kot pričevalci vstajenja. Na ta način namreč bogatite Cerkev in sodelujete v poslanstvu pastirjev, ko molite in darujete svoje trpljenje za njih, za kar se vam zahvaljujem.

    Dragi prijatelji, Marija naj vam pomaga biti pravi ‘delavci križa’ in pravi ‘prostovoljci trpljenja’, da boste živeli križe in bolečine z vero in ljubeznijo, skupaj s Kristusom. Vabim vas, da skupaj molimo k Materi Mariji, ki pozna trpljenje in nam vedno pomaga v težkih trenutkih.« (Papež Frančišek bolnikom, invalidom in članom združenja ‘Tihi delavci svetega križa’ in centra ‘Prostovoljci trpljenja’, v Vatikanu, 17.5.2014)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/kako-ziveti-bolecino-trpljenje

  15. Miro says:

    TEMELJ KRŠČANSKEGA VESELJA JE V TEM, DA S KRISTUSOM IN V KRISTUSU BOGU LAHKO REČEMO OČE. TU JE VIR NEPREMAGLJIVEGA VESELJA! (kardinal Franc Rode)

    – Kristjan že sedaj živi v večnosti, zanj se je že začel dan brez večera. Njegovo življenje je že ožarjeno s svetlobo vstajenja.

    – Brez Marijine navzočnosti pri odrešenju naša pot ne bi bila mogoča. Ona je prva, ki je šla po poti vere. S tem nam je odprla pot.

    – Solze so znamenje, da človek ni ustvarjen za neizogibno. Solze so prošnja. Prošnja za življenje, ki je močnejše od smrti.

    – Temelj krščanskega veselja je v tem, da s Kristusom in v Kristusu Bogu lahko rečemo Oče. Tu je vir nepremagljivega veselja.

    – Samo veselje, ki se je prečistilo v trpljenju, je resnično in globoko. Samo v trpljenju klije spoznanje, da je Kristusova smrt eno z njegovim vstajenjem.

    – Za nova spoznanja je potrebna ponižnost pred neizčrpnim bogastvom resnice, ponižnost pred vsak dan novim utripom življenja in sveta.

    – Vabilo k odpovedi je v resnici klic h globokemu in bolj resničnemu življenju, k svobodi srca in darovanosti za druge.

    Misli kardinala Rodeta, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  16. Miro says:

    KAJ JE SINODA IN KAKO LAHKO PRI NJEJ SODELUJEMO VSI VERNIKI

    PRETEKLO NEDELJO JE PAPEŽ FRANČIŠEK OB ZAČETKU SINODALNE POTI, KI SE JO BO SKLENILO S SINODO O SINODALNOSTI, DAROVAL SLOVESNO SVETO MAŠO V BAZILIKI SVETEGA PETRA V RIMU. TO NEDELJO PA BODO PO NAŠIH ŠKOFIJAH ŠKOFJE OBHAJALI SVETE MAŠE, S KATERIMI BO TUDI POSAMEZNA ŠKOFIJA ZAČELA SVOJO SINODALNO POT. KAJ TO POMENI? KAKŠEN VPLIV IMA TO NA NAS?

    O tem več na:
    https://si.aleteia.org/2021/10/15/kaj-je-sinoda-in-kako-lahko-pri-njej-sodelujemo-vsi-verniki/

  17. Hvala says:

    NOSIMO KRIŽ SKUPAJ S KRISTUSOM

    Hudo trpljenje brez Kristusa JE PEKEL NA ZEMLJI . Zato nikoli v trpljenju ne bodimo brez Kristusa. Sv. Tomaž Akvinski nas poučuje: Kdor išče zgled potrpežljivosti, bo odličnega našel na križu. Potrpežljivost je velika v dveh primerih: če kdo PRENAŠA VELIKA NASPROTOVANJA, kadar se jim ne more izogniti, ali pa če se tem ne izogne, čeprav bi se jim mogel. Zgled obojne potrpežljivosti nam je dal Kristus na križu.

    Tomaž Kempčan nas spodbuja: V križu je zveličanje, v križu življenje, v križu obramba pred sovražniki; v križu je vir nebeških sladkosti; v križu moč uma, v križu veselje duha; v križu je vsa krepost, v križu popolna svetost. Ni zveličanja duši, ne upa večnega življenja razen v križu. Zato zadeni svoj križ in hodi za Jezusom, in šel boš v večno življenje. On je šel pred teboj in nosil križ in umrl zate na križu, da bi tudi ti nosil svoj križ in želel umreti na križu. Zakaj če z njim umrješ, boš z njim tudi živel. In če si mu tovariš v trpljenju, mu boš tudi tovariš v slavi.

    Treba je gledati onstran trpljenja, na večno veliko noč, na večno Življenje. Ob takšnem pogledu trpljenje in smrt zgubita svoje želo.

    V trpljenju je nekaj svetega, nekaj pozitivnega, če je povezano z ljubeznijo. Velja, kar je zapisal apostol Pavel: Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu (Rim 8,28), tudi trpljenje, da le ne nehamo zaradi njega ljubiti Boga. Poglobljen kristjan bo skušal odkriti pozitivno ‘sporočilo’ križa. Križ bo objel, mu rekel svoj ‘da’ in se bo zanj Bogu celo zahvaljeval. Tako bo vsako trpljenje najbolje premagal. S križem bo objel Kristusa samega. Vnaprej bo deležen Kristusovega poveličanja. Prek Kalvarije namreč vodi pot k vstajenju.

    Tisto, kar je po božji volji, je za nas najboljše. Bog najbolje ve, kaj je za nas dobro. Ker nas ljubi, nam hoče to dobro tudi preskrbeti. Mi v svoji kratkovidnosti pogosto ne opazimo, da gre za nekaj dobrega. To je takrat, ko se srečamo s križem.

    Svetniki menijo, da je trpljenje poseben način razodevanja božje ljubezni do nas. Sv. Terezija Avilska je zapisala: Gotovo je, da Bog po potih trpljenja vodi tiste, ki jih zelo ljubi, in čim večja je njegova ljubezen do njih, tem hujša trpljenja jim nalaga.”

    Trpljenje je kakor zdravilo. Večkrat najboljše in edino učinkovito zdravilo za dušo. Dobra zdravila so običajno grenka, sicer ne delujejo tako dobro. Ko nam jih zdravnik predpiše, nam hoče dobro.

    Sveti ljudje vseh časov so zdravilno moč trpljenja dobro doumeli in upoštevali. Bog je sv. Katarini Sienski pojasnjeval, da ljudem pošilja križe iz ljubezni do njih, da bi jih obvaroval pred večnimi mukami in jim priskrbel večno življenje. Kar dopuščam in pošiljam, se zgodi le zato, da pridete do cilja, za katerega sem vas ustvaril (V šoli najsvetejših src 2-BODITE SVETI-Anton Nadrah)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Križ v življenju težko sprejmemo. Po naravi se ga branimo. SAMO, DA NE BI TRPELI GOVORIMO. ČE JEZUSA RESNIČNO LJUBIMO, SMO PRIPRAVLJENI ZANJ TUDI TRPETI IN ITI PO ISTI POTI, KAKOR JE ŠEL ON, Z NJEGOVO POMOČJO.

    SVETI JANEZ OD KRIŽA JE ZAPISAL: “KDOR HOČE IMETI DOSTOP DO BOGASTVA KRISTUSOVE MODROSTI, MORA SKOZ OZKA VRATA, KI SE IMENUJEJO KRIŽ. IN MALO JIH JE, KI ŽELIJO VSTOPITI. DOSTI PA JE TAKIH, KI SI ŽELIJO (BREZ KRIŽA) TISTIH RADOSTI, DO KATERIH PRIDE ČLOVEK SAMO PO KRIŽU.”
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  18. Hvala says:

    5 RAZLOGOV, ZAKAJ IMA SATAN RAD PORNOGRAFIJO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Zgodovina bo naše obdobje poleg splava najbolj obsojala zato, ker nismo bili pripravljeni zaščititi svojih otrok pred pornografijo. Vzrok za naš neuspeh je očiten: odrasli si želijo preprost in anonimen dostop do pornografije. Več nam je do zaščite tega dostopa kot do zaščite naših otrok.

    https://si.aleteia.org/2018/04/18/5-razlogov-zakaj-ima-satan-rad-pornografijo/

  19. Hvala says:

    3 ZNAMENJA, KI KAŽEJO NA DUHOVNI NAPAD NA NAŠO DUŠO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. Skušnjava, da bi kršili Božje zapovedi
    ——————————————————-
    Podobno kot Adama in Evo v rajskem vrtu hudič tudi nas nenehno odvrača od Božjih zapovedi. Skušal nas bo prepričati, da nam ni treba hoditi k maši, ali da pornografija pravzaprav niti ni tako slaba, ali pa da obrekovanje v resnici nikogar ne prizadene.

    Zato moramo svojo vest oblikovati natančno v skladu z desetimi Božjimi zapovedmi in se ne smemo ustaviti zgolj pri “Ne ubijaj”. Božje zapovedi so veliko več kot le prepoved, da drugemu vzamemo življenje.

    Če čutimo, da nas nekaj odvrača od Božjih zapovedi, smo zagotovo žrtve duhovnega napada.

    2. Nepojasnljivo naraščanje občutkov tesnobe
    …………………………………………………………………..

    Hudič si prizadeva, da bi delil in vladal in svoj cilj pogosto doseže tako, da nas navda z občutki tesnobe.
    V praksi je ena najobičajnejših hudičevih strategij v njegovih prizadevanjih, da nas oddalji od Boga in upočasni naš duhovni napredek, poskus, da bi izgubili svoj notranji mir. Oče Lorenzo Scupoli, ki ga je visoko cenil tudi sv. Frančišek Saleški, je dejal: “Hudič si na vse kriplje prizadeva, da bi iz našega srca pregnal mir, saj se zaveda, da Bog biva v miru in v miru dosega velike stvari.”
    (oče Jacques Philippe v svojem delu Iskanje in ohranjanje miru: kratka razprava o srčnem miru)

    Ključnega pomena je, da vedno preverjamo svoj glas/odločitve in poskušamo ugotoviti, ali nam v srcu vzbujajo mir ali tesnobo. To je nujno potrebno pri vsakdanjem razločevanju Božje volje, posebej takrat, ko moramo razločiti svoje življenjsko poslanstvo. Bog je Bog miru.

    Obenem pa so občutki tesnobe lahko biološkega izvora ali pa naš odziv na tragične stvari, ki se dogajajo v svetu. Za pomoč pri tovrstni obliki tesnobnosti vedno poiščimo zdravniško pomoč, saj jo je s pravilno obravnavo običajno mogoče odpraviti.

    Toda če nas tesnobnost objame kot strela z jasnega in je pretežno duhovne narave, je jasno, kdo najverjetneje želi vplivati na nas.

    3. Naraščajoči občutki ničvrednosti
    ———————————————-
    Ključna lastnost Božjega glasu je, da si vedno prizadeva za našo potrditev in nam pripoveduje o naši lepoti, ker smo Božji otroci. Hudič pa nas po drugi strani poskuša prepričati, da smo grozna, strašljiva, obupna človeška bitja. Na vse kriplje nam prigovarja, da smo ničvredni, grešni, bedni možje in žene. Potem ko smo grešili, nam hudič vedno zagotavlja, da nas Bog ne ljubi in da si ne zaslužimo, da bi prišli v nebesa. Satan je tožnik.

    Hudič prav posebej sovraži zakrament svete spovedi v vsej njegovi mogočnosti in nam bo izrecno prigovarjal, kako ničvredni smo in kako nikoli ne bomo deležni Božjega usmiljenja.
    Po drugi strani pa nam Bog vedno znova prigovarja, kako čudoviti smo v Njegovih očeh in kako nas nikoli ne sme biti strah priti k Njemu. On je Oče izgubljenega sina, vedno pripravljen, da nas objame in pobere, potem ko smo padli. Bog nam želi pripraviti gostijo in za nas zaklati pitano tele. Bog je naš Zagovornik.

    Če se počutimo prav posebej ničvredni, je to jasno znamenje duhovnega napada.

    Duhovni boj naše duše ni preprosta stvar, toda če bomo prepoznali ta tri znamenja, bomo vedeli, da moramo okrepiti svoja prizadevanja in uporabiti vse svoje moči, da se bomo z Božjo milostjo lahko uprli napadu.

    https://si.aleteia.org/2021/06/10/3-znamenja-ki-kazejo-na-duhovni-napad-na-naso-duso/

  20. Miro says:

    VAROVATI SE SLABEGA KVASA – IZPRAŠAJMO SI VEST, DA BI RAZUMELI ALI RASTEMO Z DOBRIM KVASOM ALI S SLABIM KVASOM. VPRAŠAJMO SE: S KAKŠNIM DUHOM DELAM STVAR? S KAKŠNIM DUHOM MOLIM? S KAKŠNIM DUHOM SE OBRAČAM NA DRUGE? Z DUHOM, KI GRADI? ALI Z DUHOM, KI POSTANE ZRAK? POMEMBNO JE, DA SE NE VARAMO, DA SI NE GOVORIMO LAŽI, AMPAK RESNICO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,1-7)

    Medtem se je zbralo na tisoče ljudi, tako da so hodili drug po drugem. Jezus je najprej začel govoriti svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«

    Koga se je treba bati

    »Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte! Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C1-7&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Jezus nas v današnjem evangeliju svari pred ‘farizejskim kvasom’. Obstajata dober kvas in slab kvas: kvas, ki povzroča rast Božjega kraljestva, in kvas, ki ustvarja samo videz Božjega kraljestva. Kvas vedno spodbuja rast. In kadar je dober, stvari rastejo na obstojen in hranljiv način in tako nastane dober kruh, dobro testo. Slab kvas pa ne daje pravilne rasti.

    Spomnim se, da nam je za pust, ko smo bili še otroci, stara mama delala flancate. Testo, ki ga je pripravljala, je bilo zelo tanko, tanko, tanko. Zatem ga je dala v olje in tisto testo se je napihnilo … A ko smo ga potem začeli jesti, je znotraj bilo prazno. In stara mama nam je govorila: ‘Tile so kakor laži. Zdijo se veliki, a notri nimajo ničesar, ničesar resničnega ni v njih, ničesar bistvenega ni.’ Jezus nam pravi: ‘Varujte se slabega kvasu, farizejskega’. In kaj je to? To je hinavščina. Dobro se varujte farizejskega kvasu, ki je hinavščina.

    Hinavščina pomeni klicati Gospoda z ustnicami, a srce je daleč stran od njega. To je notranja razdelitev, hinavščina. Pove se ena stvar, naredi pa se druga. To je neke vrste duhovna shizofrenija. Hinavščina je hlinjenje: zdi se dobra, ljubezniva, a znotraj sebe ima bodalo. Pomislimo na Heroda: s kolikšno ljubeznivostjo je sprejel modre! Potem pa ob slovesu pravi: ‘Pojdite in se vrnite nazaj in mi povejte, kje je tisti otrok, da ga bom tudi jaz šel počastit.’ Da bi ga ubil. To je hinavščina, ki ima dvojni obraz. Je hlinjenje. Ko Jezus govori o teh učiteljih postave, pravi: ‘Tile govorijo, a ne delajo.’

    Hinavščina je prav tako nezmožna obsoditi samo sebe: v sebi nikoli ne najde nobenega madeža, druge obtožuje. Pomislimo na iver in bruno. In tako lahko tudi opišemo ta kvas, ki je hinavščina.

    Izprašajmo si vest, da bi razumeli ali rastemo z dobrim kvasom ali s slabim kvasom. Vprašajmo se: S kakšnim duhom delam stvar? S kakšnim duhom molim? S kakšnim duhom se obračam na druge? Z duhom, ki gradi? Ali z duhom, ki postane zrak? Pomembno je, da se ne varamo, da si ne govorimo laži, ampak resnico.

    Gospod naj tudi vsem nam dá Svetega Duha in milost jasnosti, da si bomo rekli, s katerim kvasom rastem, s katerim kvasom delujem. Sem vdan in transparenten ali pa sem hinavec?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  21. Miro says:

    PAPEŽ JANEZ PAVEL I. BO RAZGLAŠEN ZA BLAŽENEGA

    Sveti oče je v sredo, 13. oktobra 2021, sprejel v avdienco kardinala Marcella Semerara, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov in odobril izdajo šestih dekretov. Z dvema sta priznana čudeža, z enim mučeništvo s štirimi pa junaške kreposti. Čudež je bil priznan tudi na priprošnjo papeža Janeza Pavla I., ki bo tako razglašen za blaženega.

    https://katoliska-cerkev.si/papez-janez-pavel-i-bo-razglasen-za-blazenega

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  22. Miro says:

    MARTINA ZBADAJO, DA Z MARIJO TEKMUJE, KDO SE VEČKRAT PRIKAŽE V MEDŽUGORJU

    Župnik Martin Golob vedno poskrbi, da njegov način pričevanja za Gospoda Jezusa in našo nebeško mamico Marijo (tokrat ponovno iz Medžugorja) ni dolgočasen, ampak pritegne pozornost. Ob Martinovem razmišljanju poslušalec, gledalec, bralec ne more zaspati, saj je njegov način izražanja neposreden, življenjski, brez dolgoveznega nakladanja, z jasnimi zaključki, ki so vedno uporabni tudi v našem konkretnem duhovnem življenju. V vsakem Martinovem vlogu je izražena »pika na i«, namenjena pristnemu evangeljskemu življenju.

    V uvodu k novemu vlogu (št. 72) je Martin takole zapisal: »Spet sem v Medžugorju. Že drugič v približno mesecu dni. Zato me je prijatelj šaljivo vprašal, ali z Marijo tekmujem, kdo se bo v Medžugorju večkrat prikazal – jaz ali ona. 🙂

    Brez šale: moliti je zelo lepo. V teh svetih krajih še posebej. Človek se lahko ustavi, zazre vase in “poštima” svoj odnos z Bogom. Marija je naša mama, pri njej se počutiš otroško lepo. Sprejetega natančno takega, kot si. Še več mojih globokih vtisov pa najdete v vlogu.«

    https://si.aleteia.org/2021/10/08/martina-zbadajo-da-z-marijo-tekmuje-kdo-se-veckrat-prikaze-v-medzugorju/

  23. Hvala says:

    SIMBOLI ZLA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Nekrščanski okultni simboli
    V prejšnji številki Prenove smo govorili
    o moči Zla. Govorili smo o tem, da je
    Zlo osebno bitje, ki je sposobno, poleg
    ustvarjanja čudežev, nastopati v podobi
    Angela Luči. Zlo je običajno prikrito,
    ga ne opazimo, če nismo tankovestni,
    pazljivi in naravnani na Gospoda Jezusa
    Kristusa. Zlo je popolno nasprotje od
    Boga Svetega Duha, slednji pa nam daje
    sposobnosti, da Zlo prepoznamo tudi
    skrito.
    Simból (starogrško: sý mb olon
    – znamenje) je predmet ali slika, ki se
    razkriva kot nosilec globlje vsebine.

    Simboli so vidni znaki nečesa nevidlji-
    vega. V človeški zgodovini je nastalo

    veliko znamenj in znakov, tudi za Zlo
    oziroma za njegove vrste. Oglejmo si

    najpogostejše izmed njih, da razkrinka-
    mo obraze zla, jih prepoznamo in se jim

    upremo. Okultne simbole se velikokrat
    skuša prikazati kot krščanske simbole,

    kot primer pentagram, ki naj bi pred-
    stavljal pet Kristusovih ran ali trikotnik,

    ki naj bi bil simbol Svete Trojice.
    Jing-Jang simbol

    Jin predstavlja večnost, temo, žensko,
    levo stran telesa. Jang je njegovo

    nasprotje in predstavlja svetlobo, mo-
    ško, desno stran telesa.

    Simbol izhaja iz IV. stoletja pred
    Kristusom in prihaja iz vzhodnih religij.

    Na Zapadu se koristi v magiji, astrologi-
    ji in čarovništvu.

    Njegovo skrivno sporočilo je nasled-
    nje: vse nasprotnosti se dopolnjujejo

    – izenačenje načela dobrega in zla. Nič
    ni popolnoma dobro niti popolnoma
    zlo!
    Krog

    Simbol kroga predstavlja sonce in
    izhaja iz egiptovske religije. Označuva
    RA – boga sunca in OZIRISA – boga
    podzemlja in mrtvih. V Indiji točka v
    krogu predstavlja ŠIVO (hinduistično
    božanstvo uničenja).
    Točka v krogu ima tudi skrit seksualni
    pomen: po indijskem tolmačenju je
    točka moški princip, krog pa je ženski.
    Druidi (keltski svečeniki, ki so se
    ukvarjali z astrologijo in žrtvovali ljudi)
    so koristili točko v krogu kot emblem
    njihovega najvišega boga ODINA.

    Krog, orisan okoli kateregakoli okultne-
    ga simbola, ga naredi še močnejšega

    (na primer pentagram v krogu je znak
    Luciferja – hudiča!):

    Trikotnik

    Trikotnik z enim od vrhov, obrnjenih

    navzgor, se imenuje “zemeljski triko-
    tnik” ali “ognjeni trikotnik” in simbo-
    lizira popolnega oziroma božanskega

    človeka. S tem simbolom okultne
    skupine želijo sporočiti: “Daleč važneje
    je, da ljudje postanejo Kristusi, kot da

    Simboli zla
    PriPraVil: Andrej Justinek

    verujejo, da je bil Jezus resnično Kristus
    (Odrešenik)!
    Trikotnik z vrhom, obrnjenim navzgor,
    je simbol SETA ( egiptovsko božanstvo

    teme in zla) in ŠIVE (indijsko božan-
    stvo uničenja). Obe imeni SET in ŠIVA

    sta v Satanovi bibliji navedeni kot eno
    ime za Satana.
    Trikotnik je zelo važen simbol za
    masone (pripadnike tajnoga filozofsko
    -religioznega združenja). Pripadniki
    izvajajo obrede okoli trikotnega oltarja.
    Lezbijke in homoseksualci koristijo
    simboliko trikotnika, da izrazijo svojo

    identiteto in ne priznajo vrednote he-
    teroseksualnosti. Trikotnik, usmerjen

    navzgor, predstavlja moški princip,
    usmerjen navzdol pa ženski princip.
    Heksagram

    Kadar se spojita dva trikotnika, dobimo
    heksagram. Ne smemo ga zamenjavati s
    tako imenovano Davidovo zvezdo, ki jo

    sestavljata dva enakostranična trikotni-
    ka in ki je simbol modernega židovstva.

    Heksagram je poznan kot šesterokraka
    zvezda ali Salomonov pečat. Vrači
    verujejo, da heksagram predstavlja
    odtisek stopala demona, satanisti pa ga

    uporabljajo v ceremonijah klicanja de-
    monov. Koristi se tudi v komuniciranju

    z mrtvimi.
    Heksagram vsebuje tri šestice (kadar
    štejemo njegove stranice) – 666 je znak
    zveri (hudiča), opisane v Bibliji.
    Pentagram

    stran | 7 | junij | 2021

    Uporaba pentagrama je zelo razširjena
    v črni magiji. Velja za najmočnejše
    sredstvo za klicanje duhov. Kadar je
    pentagram obrnjen navzgor s katero
    od svojih konic, ta peterokraka zvezda
    simbolizira čarovniške moči. Narobe

    obrnjen pentagram uporabljajo sata-
    nisti in ima samo eno uporabo: klicati

    moč Satana in predstavljati njegovo
    kraljestvo na zemlji:

    Spodnji krak označuje padec zvezde
    Danice ali padec Satana, opisanega v
    preroku Izaiji (Iz 14, 12-17).
    Znak z roko – hudičeva triada
    V svetopisemski Knjigi modrosti
    piše: Nevreden in slab človek hodi z
    lažnivimi usti; namiguje z očmi, trese
    z nogami, kaže s prsti (Izr, 6, 12-13).
    Znaki z roko se koristijo v magiji. Vsak
    od prstov se nanaša na specifičen planet
    oziroma na z njim povezano božanstvo.
    Palec označuje Venero, kazalec jupitra,
    sredinec Saturna, prstanec apolona in
    mezinec Merkurja.

    Hudičeva triada je razpoznavni znak

    med satanisti in čarovniki. Znak se nap-
    ravi s prsti tako, da spominja na rogove

    (spomnimo se pentagrama!). Mnogi
    državniki, bančniki, svetovni mogotci,
    filmske zvezde, rock zvezde koristijo
    znak hudičeve triade! Ali ne vedo, za
    kakšen znak gre?

    Naslovnica heavy-metal albuma roker-
    ja, ki sebe imenuje “Dio”. Poglejte znak

    roke zveri, ki drže duhovnika v okovih!

    Nekatere bolj poznane svetovne
    osebnosti: Bill Clinton, George Bush,
    Berlusconi, Elisabeth Taylor, Paul Mac
    Cartney:

    Popularni animirani lik SPIDERMAN
    prikazuje znak hudičeve triade!
    “Iztegnenje jezika”

    Skupina KISS in naslovnica singl-albu-
    ma skupine ROLLING STONES, ki ima

    naslov “SIMPATHY FOR THE DEVIL”!
    Znana je izjava pevca MICK JAGGER-ja,
    kako je za uspeh in slavo prodal svojo
    dušo hudiču.
    “Satanska črka S”

    Predstavlja strelo, to je Luciferjevo
    moč, ki je, kot kaže Evangelij, odpadla
    od Boga in padla na zemljo (Lk 10,
    18). Številne rock skupine koristijo ta
    znak: Black Sabbath, aC-DC, raven,
    Metallica, Krokus, judas Priest, Keel,
    Bowie….
    “Sekira z dvema reziloma”

    labris – obrnjeno sekiro z dvema
    reziloma uporabljajo satanisti, da bi
    predstavili svojo proti-pravico.

    Žene, ki se ukvarjajo z magijo boginje
    Diane nosijo amulet labrisa za zaščito in
    dobivanje moči.

    Tak znak prikazuje mesto, kjer je bila
    opravljena ali se bo opravljala „črna

    maša“, na kateri so zlorabljene sve-
    tinje krščanske vere (sveta hostija in

    podobno).
    Simbol anarhije

    V satanizmu se tudi koristi znak, ki
    predstavlja veliko črko A znotraj kroga.
    Predstavlja “anarhijo” (brezvladje) to je
    ukinitev vseh zakonov (kot Satan, ki se

    je uprl Bogu!). Najprej so ga nosili obo-
    ževalci punk glasbe, a danes ga nosijo

    tudi tisti, ki poslušajo heavy metal.
    “Drugi satanski znaki”

    Včasih se koristi znak 999 (obrnjene
    šestice), včasih FFF (šesta črka angleške

    abecede). Tu in tam koristijo tudi tri po-
    vezane kroge, ki predstavljaju žig zveri.

    Dva sredinska znaka v spodnji vrsti
    označujeta mesti, kjer se izvajajo rituali
    žrtvovanja oziroma seksualni obredi.
    “Oko, ki vse vidi”

    Simbol piramide s Luciferjevim očesom

    na vrhu je simbol tajnih društev (ma-
    soni, iluminati), ki želijo zagospodariti

    celemu svetu in svetovnim financam. To
    je osnova Novega svetovnega napredka.

    “Italijanski rog”

    Uporabljali so ga keltski Druidi, ki so se
    ukvarjali z magijo. Satanski svečeniki ga
    nosijo kot amulet za blagostanje.
    Neronov križ

    Ta znak je bil v 60-tih letih prejšnjega
    stoletja popularen kot “znak miru”

    (peace) in katerega mladi po svetu upo-
    rabljajo v neznanju, kaj ta znak pomeni.

    Cesar Neron, preganjalec kristjanov, je
    razpel apostola Petra na obrnjeni križ.
    Od tedaj je poznan kot NERONOV
    KRIŽ! Imenuje se še: “PRELOMLJENI
    KRIŽ”, “ČAROVNIČINO STOPALO”,
    “ZNAK ZLOMLJENIH ŽIDOV”,
    “SIMBOL ANTIKRISTA” in “SMRT
    ČLOVEKA”!
    “Obrnjeni križ”

    Simbolizira roganje in odmetavanje
    Jezusa Kristusa. Mnogi satanisti ga
    nosijo kot ogrlico, rock glasbeniki pa
    postavljajo na ovitke albumov!
    Amuleti

    Amuleti iz starejših časov so danes

    postali popularen nakit. Amulat je “ok-
    ras”, ki ima pogosto napis z magičnim

    izrekom in zato okultno moč. Primeri:
    POTKEV, LIST DETELJE, ZAJČJA
    ŠAPA….

    “Ank – Hermesov križ”

    Egiptovski znak ank simbolizira rituale
    plodnosti in vpliva na pojavo seksualne
    želje.
    “Skarabej”

    Skarabej je sveti insekt v egipčanski

    religiji. Vladalo je mišljenje, da se ob-
    navlja in ima v sebi moč ustvarjanja.

    Simbolizira reinkarnacijo! Anton La
    Vey – ustanovitelj Satanistične cerkve
    pravi: “Feničani so se klanjali bogu
    muh (Baal). Tako Baal kot Beelzebul so
    identični z egipčanskim skarebejem, ki
    oderešuje samega sebe!”
    Sodobni “teletubbies”

    Antena, ki jo na glavi nosi PO je v
    obliki KROGA – univerzalni simbol

    enotnosti, celote in božanstva plodno-
    sti. Prikazuje feministični duh in moč

    matere zemlje. Za sodobne feministke
    je eden od osnovnih znakov, v nasprotju
    s falusno linijo, ki predstavlja simbol
    moškosti.
    Antena, ki jo na glavi nosi DIPSI je

    STEBER. Mnoge poganske kulture čas-
    tijo falusno palico ali steber kot simbol

    moške moči, ki s svojim semenom pri-
    naša življenje. V hinduizmu se imenuje

    “lingam”. V Egiptu pa obelisk. V Bibliji

    se v Knjigi kraljev govori o grehu naro-
    da: “ Postavljali so stebre in in izazivali

    gnev Jahvejev…” Danes se oživljajo stari
    rituali.

    Antena, katero na glavi nosi LA LA
    je SPIRALA. Rečeno je, da je spirala
    stari simbol boginje prirode, plodnosti,
    prikazane v obliki kače. Predstavlja
    evolucijo vesolja.
    Antena, katero nosi TINKY-WINKY je
    navzdol usmereni trikotnih, o katerem

    smo že govorili. Skupnosti homoseksu-
    alcev obrnjeni trikotnih smatraju za svoj

    simbol, vijolično barvo pa za znak, po
    katerem se jih razpozna!
    ZAKLJUČEK:
    Vsi ti simboli niso slučajno nastali. Cilj
    svetovnih mogočnežev je nova globalna

    duhovnost in promoviranje anti-kr-
    ščanske etike že od otroštva!

    Komentar neke žene, ki se je ukvarjala z
    magijo: “ Tako imenovani “znak miru”
    predstavlja močan simbol Antikrista.
    Pri uvajanju novih članov se nariše

    magični krog in novi član dobi križ, ka-
    terega potem dvigne in obrne naokoli!

    Zatem se odreče krščanstva v vseh treh

    časovnih dimenzijah (preteklost,seda-
    njost, bodočnost) in lomi horizontalne

    dele križa navzdol. Nositi ali kazati ta

    simbol pomeni objaviti, vede ali neve-
    de, DA STE ODVRGLI KRISTUSA!“

    Ne pozabimo: “Simbolizem je jezik
    slike, a slika je vredna kot tisoč besed!

    KRIŽ – EDINI NAŠ ZNAK!

    “MENI PA BOG NE DAJ, DA BI SE
    HVALIL, RAZEN S KRIŽEM NAŠEGA
    GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, PO
    KATEREM JE BIL SVET KRIŽAN
    ZAME, JAZ PA SVETU.” (Gal 6, 14)

    https://drive.google.com/file/d/1DwYLk7McmqIxHhro05qmr1EzTSkpgm8j/view

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    NERONOV KRIŽ

    Ta znak je bil v 60-tih letih prejšnjega
    stoletja popularen kot “znak miru”

    (peace) in katerega mladi po svetu upo-
    rabljajo v neznanju, kaj ta znak pomeni.

    Cesar Neron, preganjalec kristjanov, je
    razpel apostola Petra na obrnjeni križ.
    Od tedaj je poznan kot NERONOV
    KRIŽ! Imenuje se še: “PRELOMLJENI
    KRIŽ”, “ČAROVNIČINO STOPALO”,
    “ZNAK ZLOMLJENIH ŽIDOV”,
    “SIMBOL ANTIKRISTA” in “SMRT
    ČLOVEKA”!

    O simbolih zla sem že pisala, vendar še enkrat opozarjam na PREVIDNOST!

    Zakaj sem posebej omenila Neronov križ.

    Nekega dne sem šla v trgovino, da bi si kupila poletno majico. Takoj, ko sem vstopila skozi vrata trgovine sem zagledala na obešalniku majico, ki je imela z drobnimi pikami ponazorjen celoten Neronov križ.

    Bila sem zelo šokirana in sem odšla iz trgovine. Ljudje, ki ne vejo in ne poznajo simbolov zla, nosijo predmete ali slike ali na sebi, pri sebi . STRAN S TEM! SAMO JEZUS KRISTUS JE TISTI, KI TE LAHKO REŠI, NJEGOV KRIŽ !!!

    Vse simbole si lahko ogledate narisane v Reviji Prenova v duhu- JUNIJ 2021-PRILOGA

  24. Hvala says:

    POGANSKE KORENINE HALLOWEENA

    OD KOD TEMU LJUDSTVU ZAMISEL O ČAROVNICAH, STRAHOVIH IN POŠASTIH? KER NISO POZNALI PRAVEGA BOGA, SO ŽIVELI V STRAHU PRED NARAVNIMI POJAVI, TRPLJENJEM IN SMRTJO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne moremo prezreti, da so prazniki odsev naše osebnosti in da vplivajo na naše vrednote. Na žalost je veliko kristjanov pozabilo na pričevanje svetnikov in na pomen molitve za rajne in je prevzelo poganske navade praznovanja s čarovnicami in duhovi.

    “Halloween” izhaja iz stare angleščine in pomeni all hallow’s eve ali predvečer vseh svetih, saj se nanaša na 31. oktober, predvečer praznika vseh svetih. Anglosaška fantazija je prazniku odvzela verski pomen in na ta dan praznuje noč strahov, čarovnic in duhov. Halloween, na žalost, predstavlja vrnitev v pogansko življenje, miselnost, ki se širi tudi med mnogimi drugimi narodi.

    Poganske korenine Halloweena
    Že v VI. st.pr.Kr. so se v severni Evropi Kelti poslavljali od starega leta s praznikom Samhein (ali La Samon-a) – s praznikom sonca, ki se je začel na večer 31. oktobra. Praznik je naznanjal konec poletja in žetve. Pisana polja in toplo sonce so se umaknili mrzlim in temnim dnevom.

    Ljudje so verjeli, da je v tej noči bog smrti dovolil rajnim vrnitev na zemljo, da bi jo napolnili s smrtjo in strahom. Na tisto noč se je ločnica med živimi in mrtvimi zabrisala in vsi so se pomešali med seboj. Po keltskem verovanju so duše nekaterih rajnih bile ujete v telesih divjih živali in so se lahko osvobodile le z darovanjem žrtev, celo človeških, bogovom. Nedvomno Samhein ni nihče drug kot sam zli duh, ki se v vseh obdobjih trudi širiti kulturo smrti.

    Pripadniki tega ljudstva so tudi verjeli, da so tisto noč hudobni duhovi in druge pošasti prišle na dan, da bi ustrahovali ljudi. Da bi jih umirili in se obvarovali pred njihovim vplivom, so ljudje pripravljali velike grmade, ki imajo svoj izvor v svetih obredih ob prazniku sonca. Da bi preprečili napade teh pošasti, so jim ljudje darovali tudi hrano, uprizarjali strah zbujajoče prizore, in se šemili, da bi jim bili čim bolj podobni in se neopazno izmuznili njihovim grozečim pogledom.

    Od kod temu ljudstvu zamisel o čarovnicah, strahovih in pošastih? Ker niso poznali pravega Boga, so živeli v strahu pred naravnimi pojavi, trpljenjem in smrtjo. Skušali so se osvoboditi svojih strahov na tak način, da so jih izražali v najrazličnejših fantazijah. Vse, kar je grdega, zverinskega in grozljivega v živalskih in človeških podobah, pripravlja prosto pot strahotni domišljiji.

    Vpliv krščanstva
    Ko so keltska ljudstva bila pokristjanjena, se niso v celoti odrekla poganskim običajem. Spreobrnjenje ni bilo popolno. Časovno sovpadanje poganskega in krščanskega praznika vseh svetih in vseh vernih duš, ki se praznuje naslednji dan, je povzročilo nič koliko zmede. Namesto da bi se spominjali vzornega življenja svetih in molili za njihove prednike, so postali ujetniki starodavnih strahov pred smrtjo in pokojnimi.

    Irski priseljenci so prinesli Halloween v Ameriko, kjer je postal del ljudske folklore. Praznovanju so dodali razne poganske prvine, ki so jih hranile različne skupine priseljencev, in vključili celo verovanje v čarovnice, duhove, škrate, vampirje in najrazličnejše pošasti. Iz ZDA se je Halloween razširil po vsem svetu.

    Nekateri običaji Halloweena
    Urok ali darilo (“Trick or Treat”, v ZDA op. ur.)
    Otroci in tudi odrasli se našemijo (gre za pravo tekmovanje za najbolj grozljiv in drzen kostim), gredo od hiše do hiše in dajejo na izbiro “trick or treat” (urok ali darilo). V primeru, da hišni gospodar ne postreže s sladicami, ga šeme uročijo. Za nekatere je tako početje le otroška igra. V zadnjih časih je ta praksa postala precej nevarna tako za gostitelje (ki jih lahko preseneti tudi tolpa), kot za obiskovalce (nekateri gospodarji se odzovejo z nasiljem ali celo ponudijo zastrupljene sladice).

    BUČA

    Po stari irski legendi je živel mož, po imenu Jack, ki je bil zelo hudoben in ni mogel priti v nebesa. Tudi v peklu ga niso hoteli sprejeti, ker je mnogokrat opeharil hudiča. Zaradi tega je ostal na zemlji in taval sem ter tja s svetilko v roki. Svetilka je bila zelo preprosta – izdolben gomolj, kamor je postavil žareče oglje. Zato so Jacka imenovali »Jack s svetilko« (Jack of the Lantern). Da bi ga napodili, so vraževerni ljudje postavljali podobne svetilke na okenske police ali pred hišni prag. Ko se je tradicija uveljavila v ZDA, so za izdelovanje svetilke začeli uporabljati bučo, ki je danes eden izmed simbolov Halloweena. Da bi dosegli temačen efekt, se bučo oblikuje v čarovničino glavo, skozi odprtine pa sveti luč.

    Praznik maškar
    Praznik maškar sam po sebi ni nekaj slabega. Toda previdnost ni odveč, kadar taka praznovanja postanejo del nebrzdane kulture, kot je naša. Skriti za maškaro lahko brez pomislekov storimo marsikaj, ne da bi nas mogli kaznovati. Pogosto je to samo izgovor, da lahko izkoristimo ponujeno priložnost. Te maškare imajo svoj izvor v poganski miselnosti in običajno uprizarjajo strah in smrt. Dandanes se maškare pogosto norčujejo iz svetih stvari (npr. noseče redovnice, duhovnice, itd.). Nič od tega ni smešno, temveč vse žali Boga.

    S širjenjem satanskega kulta in kulta teme, je Halloween postal prava priložnost za darovanje temačnih obredov, od magije do črnih maš in umorov. Na žalost se marsikateri kristjan z izgovorom, da gre za radovednost ali le za kratek čas, igra s silami hudobnega duha.

    Jezus Kristus je premagal zlo
    Sodobna kultura, ki se ponaša s pragmatičnostjo in z znanstvenim pristopom, je zavrnila Boga, ker ga pojmuje kot zastareli mit. Istočasno pa, da bi zapolnil duhovno praznino, se današnji človek vse bolj zateka k absurdni vraževernosti in poganstvu. Boga je zamenjal za hudega duha. Zaradi tega ne moremo biti začudeni nad današnjo kulturo smrti, kjer se vsako leto splavi na milijone otrok, še več pa jih umre zaradi lakote in zapuščenosti.

    Lažje se je prepustiti tokovom sodobne kulture in se vrniti v svet strahu, smrti in onostranstva brez Boga, saj ima brez vere človek strahotno potrebo, da bi se obvaroval pred neobvladljivih silami. Na nek način poskuša z obredi ukrotiti višje sile.

    Katoličani verujemo, da nas samo Jezus Kristus lahko odreši smrti. Samo On je luč, ki sveti v temi dolgih duhovnih noči človeštva. Samo On nas lahko brani pred grozotami Satana in drugih demonov. Samo On s svojim križem daje smisel trpljenju. Samo On je premagal strah in smrt. Kdor je prejel milost in živi kot Kristusov apostol, potrebuje samo Boga. Pred Kristusom se kultura smrti umakne ljubezni in življenju.

    Praznujemo lahko tudi drugače
    Kristjani smo dolžni ne samo razorožiti zlo, temveč biti tudi luč v temi. Moramo se zavzeti za ponovno ovrednotenje praznika vseh svetih in poudariti pomen praznika vseh vernih duš. Spominu na vse svete se lahko poklonimo na mnogo načinov.

    Otroci se lahko oblečejo v najljubšega svetnika in se seznanijo z njegovim življenjem, da bi posnemali njegove kreposti. Odrasli lahko prebirajo življenje svetnikov, pripravijo praznovanje v spomin priljubljenemu svetniku v družinskem krogu ali v širšem občestvu.

    V nekaterih krščanskih skupnostih je v navadi, da se hodi od vrat do vrat, se poje v skupini, igra glasbo in se zbira denar za dobre namene.

    Če živimo po nauku vere, nam praznik vseh svetih pomeni klic k svetosti. To je priložnost, da spoznamo življenje in delo svetnikov, ki nam bodo pomagali živeti po evangeliju in bodo naši zavezniki na poti odrešenja.

    https://sevnica.donbosko.si/ali-naj-kristjan-praznuje-halloween/

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KRISTJANI SMO DOLŽNI NE SAMO RAZOROŽITI ZLO, TEMVEČ BITI TUDI LUČ V TEMI. SAMO JEZUS NAS LAHKO BRANI PRED GROZOTAMI SATANA, NIHČE DRUG!

    NA ŽALOST SE MARSKATERI KRISTJAN IGRA S SILAMI HUDOBNEGA DUHA.

    SAMO JEZUS KRISTUS JE TISTI, KI POMAGA ČLOVEKU, GA REŠUJE IN OSVOBAJA TER OZDRAVLJA.

  25. Miro says:

    SV. TEREZIJA AVILSKA, UČITELJICA MOLITVE

    Danes goduje sveta Terezija Avilska, ki je živela v 16. stoletju. Znana še zlasti po globokem duhovnem življenju in duhovnih spisih. Veliko je trpela, a je vse trpljenje vdano prenašala po svojem geslu: »Trpeti ali umreti, umreti ali trpeti!« Umrla je 15. oktobra 1582. Razen svetniške časti ji je sveta Cerkev priznala tudi čast cerkvene učiteljice. Po njenem zgledu bodimo tudi mi vedno samo z Gospodom in ljubimo njegovo sveto voljo, saj Sveto pismo pravi: »Svet preide in njegovo poželenje, kdor pa izpolnjuje voljo Božjo, ostane vekomaj.« (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju in delu sv. Terezije Avilske na:

    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/3052-sv-terezija-avilska-uciteljica-
    molitve

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

  26. Miro says:

    PISMOUKI IN FARIZEJI SO SE IMELI ZA PRAVIČNE IN JEZUS SE JIH JE TAKO REKOČ DOTAKNIL Z ROKO S TEM, KO JE DEJAL, DA JE SAMO BOG PRAVIČEN. UČITELJI POSTAVE SO NAMREČ ‘VZELI KLJUČ SPOZNANJA’ IN POSLEDIČNO NISO VSTOPILI V KRALJESTVO NE ONI, NITI NISO PUSTILI VSTOPITI DRUGIM – FARIZEJI, UČITELJI POSTAVE NISO BILI SAMO V TISTIH ČASIH, TUDI DANES JIH JE VELIKO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,47-54)

    »Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Pismouki in farizeji so se imeli za pravične in Jezus se jih je tako rekoč dotaknil z roko s tem, ko je dejal, da je samo Bog pravičen. Učitelji postave so namreč ‘vzeli ključ spoznanja’ in posledično niso vstopili v Kraljestvo ne oni, niti niso pustili vstopiti drugim.

    To, da se odvzame sposobnost razumeti Božje razodetje, razumeti Božje srce, razumeti Božje zveličanje, torej ključ spoznanja, lahko rečemo, da je to velika pozaba. Pozabi se na zastonjskost zveličanja, pozabi se na bližino Boga, pozabi se na usmiljenje Boga. In ti, ki so pozabili na zastonjskost zveličanja, na bližino Boga, na usmiljenje Boga, so vzeli ključ spoznanja.

    Pozabilo se je torej na zastonjskost. Božja pobuda je, da nas rešuje, a oni so se postavili na stran postave in so pri tem prišli tako daleč, da je kup predpisov postal zveličaven. S tem pa ne dobijo moči Božje pravičnosti. Postava je namreč vedno odgovor na zastonjsko ljubezen Boga, ki se je odločil rešiti nas. Ko se pozabi na zastonjskost zveličanja, se pade in izgubi ključ spoznanja zgodovine zveličanja in tudi čut za Božjo bližino.

    Za njih je Bog tisti, ki je dal postavo. Vendar to ni Bog razodetja. Bog razodetja je Bog, ki je začel hoditi z Abrahamom pa vse do Jezusa Kristusa. Bog hodi s svojim ljudstvom. In ko se izgubi ta bližnji odnos z Gospodom, se pade v topoumnost, ki verjame v samozadostnost zveličanja s spolnjevanjem postave.

    Ko dejansko ni Božje bližine, ko ni molitve, se ne more poučevati nauka, niti teologije, še manj pa moralne teologije. Teologijo se lahko gremo le na kolenih, vedno blizu Boga. In Božja bližina pride do najvišje točke v križanem Jezusu Kristusu, saj smo bili ‘opravičeni’ po Kristusovi krvi, kakor to pravi sv. Pavel. Zato so dela usmiljenja preizkusni kamen izpolnitve postave, saj se s tem dotaknemo Kristusovega mesa, Kristusa, ki trpi v človeku tako telesno kot duhovno. To pa tudi obvaruje pred tem, da bi se izgubil ključ spoznanja in bi prišli do pokvarjenosti. Pomislite na odgovornost pastirjev v Cerkvi danes, ko izgubijo ali odnesejo stran ‘ključ spoznanja’ in s tem zaprejo vrata sebi in drugim.

    Večkrat slišim o župnikih, ki niso krstili otrok, ker se niso rodili znotraj cerkvenega zakona. Zakaj so zaprli vrata in s tem pohujšali Božje ljudstvo? Ker je srce teh župnikov izgubilo ključ spoznanja. Farizeji, učitelji postave niso bili samo v tistih časih, tudi danes jih je veliko. Zaradi tega je potrebno moliti za nas pastirje, moliti, da ne izgubimo ključa spoznanja in ne zaklenemo vrat nam in ljudem, ki hočejo vstopiti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  27. Hvala says:

    ODLOČITVE ZA ŽIVLJENJE ALI SMRT
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Velikokrat jokamo in stokamo in ne razumemo trpljenja, ki na nas pritiska na tej zemeljski poti. NAŠI GREHI SO NAJVEČJA KATASTROFA, KI SI JO LAHKO ZAMISLIMO.

    V Svetem Pismu je odlomek, ki sem ga priložila zadnjič, kako je Bog kaznoval Davidov greh, trpelo je ljudstvo. Greh ni individualna zadeva posameznika, greh prizadene celotno skupnost, CELOTNO KRISTUSOVO OBČESTVO.

    IZBRATI ŽIVLJENJE, NE SMRT!

    Zadnjič sem priložila žalostne zgodbe žena, ki so izbrale splav!. GOSPOD ŽE VE ZAKAJ , KAJ VSE JE BILO VMES, KAJ ČLOVEKA IZTIRI, DA SE ODLOČI ZA SMRT.

    ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE SVET IN NEDOTAKLJIV DAR

    Naslednji veliki problem je EVTANAZIJA! EVATANAZIJA JE ZLOČIN PROTI ŽIVLJENJU!

    Da se nam človek smili, ko trpi in bi se mu skrajšalo to trpljenje! NEZASLIŠNO! KAKO LAHKO ČLOVEK ODLOČA IN SI PRILAŠČA PRAVICO, KI JE SAMO V BOŽJIH ROKAH!

    ČE BO LJUDSTVO SEJALO SMRT, KAJ BO ŽELO TAKO LJUDSTVO?

    Priloga:https://katoliska-cerkev.si/evtanazija-je-zlocin-proti-zivljenju-pismo-kongregacije-za-nauk-vere-z-naslovom-usmiljeni-samarijan

  28. Miro says:

    MOLITEV, KI BO POMAGALA RAZREŠITI SPORE V DRUŽINI

    S spodnjo molitvijo je mati Terezija iz Kalkute prosila za mir v svoji družini. Če tudi vašo družino pretresajo konflikti med družinskimi člani in vas oddaljujejo drug od drugega, molite z naslednjimi besedami:

    BOG, OČE VSEH LJUDI, NAJ S TVOJO POMOČJO PONESEMO LJUBEZEN MED REVNE IN PONIŽANE, RADOST, KJER JE CERKEV PODRTA, IN SPRAVO, KJER SO LJUDJE LOČENI. POMAGAJ NAM SPRAVITI OČETA S SINOM, MATER S HČERJO, MOŽA Z ŽENO, VERUJOČEGA Z NEVERUJOČIM, KRISTJANA Z BRATOM, KI NE LJUBI … ODPIRAJ NAM TO POT, DA RANJENO TELO JEZUSA KRISTUSA, TVOJE CERKVE, POSTANE KVAS ENOTNOSTI ZA REVEŽE TE ZEMLJE IN VSO ČLOVEŠKO DRUŽINO. AMEN.

    https://si.aleteia.org/2019/11/29/molitev-ki-bo-pomagala-razresiti-spore-v-druzini/

    Ob tem najlepša hvala molivcem, ki molite po namenih prosilcev milosti na spletni strani molitev.net, posebej za boljše odnose v družinah – po vzoru Svete družine, v moči Svetega Duha.

    Usmiljeni Jezus, hvala Ti za številne milosti, katere nenehno podarjaš zakoncem, družinam, staršem, otrokom, na priprošnjo Presvete Device Marije in sv. Jožefa!

  29. Miro says:

    KATEHEZA: KRŠČANSKA SVOBODA POMENI ODPRTOST ZA VSA LJUDSTVA IN KULTURE

    Sveti oče nadaljuje cikel katehez o Pismu Galačanom. Tako kot pred enim tednom, je tudi med včerajšnjo splošno avdienco govoril o krščanski svobodi. Spomnil je, da smo kristjani bili osvobojeni po Kristusovi smrti in vstajenju, ter poudaril, da nas ta novost življenja odpira za sprejemanje vseh ljudstev in kultur, hkrati pa tudi ljudstva in kulture odpira za večjo svobodo.

    Kot je dejal papež Frančišek, svoboda, ki smo jo dosegli po Gospodovi smrti in vstajenju, ni v nasprotju s kulturami, tradicijami, ki smo jih prejeli, ampak vanje vnaša novo svobodo, novost evangelija. Osvoboditev, pridobljena s krstom, nam namreč omogoča, da pridobimo polno dostojanstvo Božjih otrok, tako da ostajamo dobro ukoreninjeno v svojih kulturah, hkrati pa se odpiramo univerzalizmu vere, ki vstopa v vsako kulturo in v njej prepoznava klice resnice, jih razvija in v polnosti uresničuje.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Gal 5,1.13

    »Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti. […] Vi, bratje, ste namreč poklicani k svobodi.«

    Več o katehezi svetega očeta o krščanski svobodi na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/kateheza-krscanska-svoboda-pomeni-odprtost-do-kultur.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  30. Hvala says:

    MEDSEBOJNI ODNOSI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že pisala, da se vse začne v osnovni celici vsake družbe, to je v družini. Medsebojni odnosi v državi, v svetu ; izhajajo iz osnovne celice -to je družine.

    Vse prevečkrat se starši vtikajo v odnose svojih odraslih otrok, pa naj si bodo poročeni ali pa ne. Nekako imam stalno občutek, da od tukaj izhaja največ nesoglasij, trpljenja, vsiljevanje volje nekomu drugemu itd…,

    Če ima človek nekoga rad, ga spoštuje, mu prisluhne, pa tudi pove svoje mnenje in ga zagovarja. Vse ravnovesje , ki izhaja iz odnosov v družini, pa je pogojeno z ljubeznijo do Boga.

    Evangelist Janez pravi: »Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl?« Če nisi zmožen ljubiti ljudi, od tistih, ki živijo blizu, do tistih, ki so najbolj daleč, ne moreš reči, da ljubiš Boga, si lažnivec.

    Ne moremo samo zahtevat, da se bodo drugi lepo obnašali in nam vse ugodili, NAJPREJ MORA VSAK PRI SEBI RAZČISTITI-POGLEDATI VASE, SVOJO SEBIČNOST, ZAHTEVE IN EGOIZEM IZROČITI GOSPODU IN SE TRUDITI IN MOLITI. NE SMEMO S PRISTOM KAZATI NA DRUGE, ČEŠ KAKI SO IN KAJ POČENJAJO, VSAK NAJ ZAČNE PRI SEBI, PA BO BOLJŠE V SVETU!

    Priloženo lahko preberete mišljenja in razprave o medsebojnih odnosih:
    ———————————————————————————————————————————————————
    Evangelij pripoveduje o tem, kako je skupaj s sorodniki nekoč obiskala odraslega sina, ki je poučeval skupino ljudi. Sporočili so mu, da bi radi z njim govorili. Jezus pa izjavi: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« Marija molči. Ne sili v ospredje in ne terja, da bi bila kot mati pomembna ali vsaj prepoznavna. Čeprav si želi videti sina in biti vsaj za nekaj trenutkov z njim kot tista, ki jo njen otrok potrebuje, se umakne. To gotovo ni lahka odpoved, a Jezus daje odgovor: »Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.« Marija zdaj ve, da ima bolečina zatajevanja svoj smisel, ker jo nosi v zaupanju, da Bog usmerja njeno življenje. Njeno poslanstvo in cena sta v tem, da uresničuje Božjo voljo in ne lastnega hotenja.

    Učiti se moramo tega, da je družina ustanova usposabljanja otrok za življenje, ko pa ti odrastejo, morajo najti svojo pot, družina na nek način razpade, da se lahko rodijo nove. Ko je potrebno, Jezus svojo mamo zavrne, kljub temu da ve, da jo bo bolelo. Naloga nas staršev je, da se tako kot Marija umaknemo in odraslim otrokom pustimo, da uresničujejo to, k čemur jih kliče Bog. Ne zahtevamo jih torej zase, prav tako kot ne zahtevamo zase svojih vnukov.

    (Adrijana): Da novopečena starša ohranita svojo samostojnost in primerno razdaljo v odnosu do svojih staršev, je kar težko, a potrebno izpeljati.

    Vidva sta starša in vidva sta odgovorna za otrokovo vzgojo.

    Če vajini starši podpirajo vajin način vzgoje, so lahko stiki pogostejši, vendar v dogovoru z vama.

    V kolikor pa vajini starši bolj ali manj prikrito podirajo način vajine vzgoje, ki je običajno v tem, da na razne načine kupujejo vnukovo pozornost, pa je potrebno stike zmanjšati. Iz odnosa z njimi bosta začutila ali sta enakovreden sogovornik, ali pa nekdo, ki še ne ve dovolj, ker sta še premalo dolgo na svetu.

    Najpogosteje se to kupovanje izraža na naslednje načine:

    · dajejo priboljške tik pred obroki, kar vidva, kot starša ne dovolita

    · pospravljajo namesto otroka, ker je pač še premajhen in tega ne zmore

    · dovolijo dejanja, ki so slaba, češ, da otrok še ne ve, kaj dela

    · za vnuka bi šla na konec sveta, da bi mu izpolnila njegovo željo, itd.

    Da se stara starša prilepita na vnuke, je razlog v tem, da je odnos med njima ohlapen in oddaljen in si nimata več kaj dosti povedati, zato postanejo vnuki tisto sredstvo, ki ju zopet povezuje in preko katerega komunicirata.

    Želim vama veliko moči pri postavljanju in dogovarjanju vaših odnosov, saj bo le spoštovanje dogovorjenega, tisti temelj, ki bo gradil ali pa podiral vaše odnose.

    Moj odnos s starši oz. mamo je bil zelo podoben tvojemu, Eva. Tudi jaz sem bila zelo navezana nanjo in sem ji kot otrok in mladostnica veliko zaupala. Za razliko od tebe sem jaz ugotovila, da ta navezanost za moj zakon in družino ni dobra šele nekaj let po poroki (sedaj sem poročena 13 let). Zgodilo se je to, kar si ti predvidevala, da se lahko zgodi pri vama, mož je izvisel. Mama je bila veliko pri nas, jedli smo pri babici, ni mi bilo potrebno kuhati, pomagala je skrbeti za otroke, pa tudi mene je imela še vedno za otroka, za katerega mora skrbet… Moram reči, da tega mama ni počela namerno, verjamem, da je bilo dobrohotno in niti najmanj ni želela izločiti mojega moža. A prav to je storila in jaz sem dovolila. Ko pa sem spoznala, da to škodi najinemu zakonu in družini, sem začela mamo izločati. Z njene strani so padali očitki, obsojanje, užaljenost, želela je, da bi se naše »sobivanje« nadaljevalo. Mene ni videla, moje odločitve ni sprejemala in spoštovala. V meni se je zbudil prezir do nje in tako sva se zaradi vse pogostejših konfliktov samo še oddaljevali. Jaz sem vztrajala pri svojem: da morava z možem bit samostojna, da mora v družini imeti vsak svoje mesto in da v to družino ne spada nihče drug kot midva in otroci. To zame ni pomenilo, da se ne poznamo več, da ne sme povedati svojega mnenja in da so stiki prekinjeni, ampak, da ji ne dovolim posegati v moje odločitve in me pohodit, pa tudi če se zmotim.

    Odnosi med nama so se začeli urejati, ko mama ni zahtevala več ničesar zase, ko je sprejela mojo odločitev, da sem se umaknila. Zanjo je bil to boleč proces, a sprejela je dejstvo, da morajo otroci zapustiti starše in se pridružiti možu/ženi. Danes sama verjame, da je tako prav. Prizna tudi, da sama tega odmika v odnosu do njenih staršev ni naredila.

    Imam tri otroke. Moja naloga je, da jih vzgajam, da jih učim za življenje. Prav kmalu bo prišel čas, ko jih bom morala spodbujat k samostojnemu življenju, ko se bom morala umakniti, pustit, da se odločajo in spoštovat njihove odločitve v odnosu do mene in moža, kakršne koli že bodo. Če bodo prosili za pomoč, pa po svojih močeh pomagat. Torej služit, sedaj na en način, ko bodo odrasli na drug, brez zahtevat karkoli zase.

    Gospod prosim te, da pomagaš nam staršem spoznati in dojeti lepoto tega poslanstva, lepoto služenja (Tamara)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/odnosi-s-starsi-ko-tudi-sami-postanemo-starsi

  31. Miro says:

    PROBLEM FARIZEJEV IN PISMOUKOV JE, DA SE NA ZUNAJ KAŽEJO LJUDEM PRAVIČNE, ZNOTRAJ PA SO POLNI HINAVŠČINE IN NEPOSTAVNOSTI – ZUNANJA POPOLNOST POGOSTO USPAVA IN VODI K NAPUHU TER HINAVŠČINI – TRUDIL SE BOM ŽIVETI PONIŽNO IN SI PRIZADEVAL ZA RESNICO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,42-46)

    »Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«

    Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete!

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C42-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ni težava v tem, kar je na zunaj, težava je na tem, kar kaže zunanjost. Zato Jezus pravi: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, … Kar sedemkrat je navedeno gorje v tem kratkem odlomku. Problem farizejev in pismoukov je, da se na zunaj kažejo ljudem pravične, znotraj pa so polni hinavščine in nepostavnosti.

    V gorečnosti za božjo postavo skrivajo svojo pokvarjenost. Kljub pokvarjenosti verskih voditeljev, pa Jezus jasno loči med vrednostjo verskega izročila in njimi samimi. Zato pravi: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.«

    Ob vsem lahko rečemo, da Jezus pogled ves čas usmerja v notranjost. Nas same pa zanaša, da bi se sklicevali na zunanjost ali pa se za njo skrivali. Kaj v tej luči pomeni, kar je zunanjega in kaj to, kar je božjega? Lahko bi rekli, da je vse, kar je zunanje na nek način nepopolno, a hkrati potrebno. Še tako dobra ureditev, bo tudi nepopolna. Za zunanje je potrebno poskrbeti tako ali drugače. Božje pa je tisto, kar je notranje, to je naše srce. Na to pa se Bog še posebej ozira. Zdi se, da Jezus v današnjem evangeliju poudarja, obrača pogled farizejev od kritike na ureditev h kritiki njihove notranje pokvarjenosti. Ve, da ga hočejo ujeti. Njihovo srce je pokvarjeno. Še tako dobra zunanjost, še tako dobra politična ureditev, ne more ozdraviti pokvarjenega srca.

    Takole pravi Jezus o ločitvi med zunanjim in notranjim: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« … Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (prim. Mt 7,17-25)

    Zunanja popolnost pogosto uspava in vodi k napuhu ter hinavščini. Trudil se bom živeti ponižno in si prizadeval za resnico.

    Molimo danes: Gospod, pomagaj mi sprejemati križ resnice, da bom iskreno posnemal tebe, ki nisi imel dveh obrazov in zunanje vzvišenosti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  32. Hvala says:

    V PRVI KRONIŠKI KNJIGI V SVETEM PISMU LAHKO BEREMO IN PREMIŠLJUJEMO, KAKO JE DAVID ZELO GREŠIL IN JE BOG KAZNOVAL DAVIDOV GREH, KER JE BILA V BOŽJIH OČEH STVAR HUDA, ZATO JE GOSPOD UDARIL IZRAELA-LJUDSTVO .
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Davidovo ljudsko štetje
    (2 Sam 24,1–9)
    21
    1 Tedaj je Satan vstal proti Izraelcem in spodbodel Davida, naj prešteje Izraela. 2 In David je rekel Joábu in vojskovodjem: »Pojdite in preštejte Izraelce od Beeršébe do Dana in mi sporočite, da bom vedel njihovo število!« 3 Joáb pa je rekel: »Gospod naj pomnoži svoje ljudstvo, da jih bo stokrat toliko, kolikor jih je! Ali niso, moj gospod in kralj, vsi ti služabniki mojega gospoda? Čemu to zahteva moj gospod? Zakaj naj si Izrael nakopava krivdo?« 4 Toda kraljeva beseda je Joába primorala. Joáb je torej odšel, obhodil ves Izrael in se vrnil v Jeruzalem. 5 Izročil je Davidu število preštetega ljudstva; v vsem Izraelu je bilo milijon sto tisoč z mečem oboroženih mož, v Judu pa štiristo sedemdeset tisoč z mečem oboroženih mož. 6 Levija in Benjamina pa ni prištel mednje, kajti kraljevo povelje se je Joábu upiralo (1Krn , 21-1-6).

    BOG KAZNUJE DAVIDOV GREH
    ………………………………………………………….

    Tudi v Božjih očeh je bila ta stvar huda, zato je udaril Izraela. 8 David je rekel Bogu: »Zelo sem grešil, da sem napravil to stvar. A zdaj odpusti, prosim, krivdo svojemu služabniku, saj sem ravnal zelo neumno!« 9 In Gospod je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, in rekel: 10 »Pojdi in Davidu povej: Tako govori Gospod: ›Tri stvari ti predlagam; izberi si eno izmed njih, da ti jo storim!‹« 11 Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Tako govori Gospod: Izberi si 12 ali tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, dokler te ne doseže meč tvojih sovražnikov, ali da bo tri dni Gospodov meč, kuga, v deželi in bo Gospodov angel pokončeval po vsem Izraelovem ozemlju. Zdaj se torej odloči, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!« 13 David je rekel Gadu: »V veliki stiski sem. Naj padem Gospodu v roke, ker je njegovo usmiljenje zelo veliko; v človekove roke pa ne bi rad padel.«
    14
    Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela in umrlo je izmed Izraela sedemdeset tisoč mož. 15 Tudi nad Jeruzalem je Bog poslal angela, da bi ga pokončal. Ko pa ga je pokončeval, se je Gospod ozrl in mu je bilo žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončeval: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je tedaj stal pri mlatišču Jebusejca Arávna. 16 Ko je David povzdignil oči, je videl Gospodovega angela stati med zemljo in nebom z golim mečem v roki, ki je bil iztegnjen proti Jeruzalemu. Tedaj so padli David in starešine, oblečeni v raševino, na obraz. 17 David pa je rekel Bogu: »Ali nisem jaz ukazal prešteti ljudstva? Jaz sem se pregrešil in zakrivil to gorje; ti pa, ovce, kaj so storili? Gospod, moj Bog, tvoja roka bodi, prosim, proti meni in proti hiši mojega očeta, ne pa v pogubo tvojemu ljudstvu!«

  33. Hvala says:

    BŽJA BESEDA REČE:

    SPREOBRNJENJE IN POGUBLJENJE Lk 13

    1 Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 2 Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? 3 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4 Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«

  34. Hvala says:

    NAJBOLJ TRAGIČEN IN GROZLHIV
    TRENUTEK V CELOTNI STARI ZAVEZI

    ČE BOG NE BI POKAZAL JEZE V SVETU GREHA IN
    UPORA PROTI NJEMU, BI BILO TO NERESNIČNO OD NJEGA IN
    NELJUBEČE DO NJEGOVEGA NARODA (Prenova januar 2020)

    Prerok Jeremija je jokal za usmiljenjem
    V generacijah po Davidu je
    Izrael padel v spiralo moralnega
    nazadovanja. Sčasoma je prišel
    mračni trenutek, ki ga je že Mojzes
    predvidel kot neizogiben, zaradi
    trdih in blodečih src ljudi. Leta 587
    pred našim štetjem so Babilonci
    oblegali, osvojili in razdejali
    Jeruzalem. To je najbolj tragičen
    in grozljiv trenutek v celotni Stari
    zavezi. Mesto je bilo tako zdelano
    in obupano, da so ženske kuhale in
    jedle svoje dojenčke. (Žalostinke
    4:10).

    Roke nežno čutečih žena
    so kuhale svoje otroke;
    bili so jim za okrepčilo
    ob polomu hčere mojega ljudstva.(Žal 4,10)

  35. Hvala says:

    Huda kazen bo zadela tega, ki zapusti pravo pot,
    kdor sovraži opomin, bo umrl Prg 15,10).

  36. Miro says:

    PRIČEVANJE NEKDANJE VEDEŽEVALKE O TEM, KAKŠNO ZLO LAHKO PRINESE VEDEŽEVANJE!

    »Jaz vedeževanja nisem imela za greh. Mislila sem, da Bogu s tem nisem izražala nezvestobe. Priznati moram, da nisem imela neke osebne vere, čeprav sem priznavala, da obstaja in sem tudi celo molila. Bila sem prepričana, da je v mojem življenju na prvem mestu Bog, na drugem pa karte. Ker sem najprej molila, kasneje pa vzela v roke karte in iskala odgovore, tega nisem smatrala za greh. Nekega dne pa je moja hči vseeno izrazila svoje prepričanje, da nanjo zelo slabo vpliva moje vedeževanje … Ko se je moja hči vrnila iz porodnišnice, se je počutila zelo slabo. Tudi z novorojencem so se začele pojavljati zdravstvene težave … (iz pričevanja nekdanje vedeževalke).

    Več o tem na https://blagovest.si/aktualno/vedezevanje-2-del-pricevanje-nekdanje-vedezevalke-o-tem-kaksno-zlo-lahko-to-prinese/

    Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se nas!

  37. Miro says:

    GODUJE SV. KOLOMAN – SVETOST JE IZPRIČAL ŽE S TEM, KO JE Z VELIKO POTRPEŽLJIVOSTJO IN BREZ UPIRANJA PRENAŠAL KRIVIČNO TRPLJENJE IN OBSODBO, ŠE BOLJ PA SE JE TO POKAZALO OB ČUDEŽIH, KI SO SE DOGAJALI OB NJEGOVEM TRUPLU

    O sv. Kolomanu vemo le to, da je bil kraljevega rodu in po rodu Irec. Vse drugo je plod domišljije in legend: ne vemo ali je bil duhovnik, menih … tudi ne, s čim se je ukvarjal. Na začetku 11. stol. je bil na poti v Sveto deželo, pa so ga zaradi tuje obleke obsodili kot češkega vohuna in ga linčali (obesili). To se je zgodilo 17. julija 1012 v Stockerauu pri Dunaju. Svojo svetost je Koloman izpričal že s tem, ko je z veliko potrpežljivostjo in brez upiranja prenašal krivično trpljenje in obsodbo, še bolj pa se je to pokazalo ob čudežih, ki so se dogajali ob njegovem truplu. To naj bi poldrugo leto dolgo viselo nepoškodovano, brez znaka trohnenja oziroma razpadanja. Les drevesa, na katerem je visel, je po čudežu ozelenel, ko pa je neki mož po dolgem času s svetnikovega trupla odrezal kos mesa (da bi to pomagalo njegovemu bolnemu sinu), je takoj pritekla iz njega sveža kri, kot da je umrl šele tisti dan.

    Več o tem svetniku na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1295-sv-koloman

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Koloman, prosi za nas!

    • Miro says:

      PAPEŽ FRANČIŠEK O MUČENCIH – PRIŠLI SO IZ VELIKE STISKE IN SO OPRALI SVOJA OBLAČILA!

      Odlomek iz homilije papeža Frančiška: »Mučenci so tisti – kakor nas spominja knjiga Razodetja – ki »so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo« (Raz 7,14). Imeli so milost, da so vero v Jezusa izpovedovali vse do konca, vse do smrti. Oni trpijo in podarijo življenje, mi pa zaradi njihovega pričevanja prejmemo Božji blagoslov. Obstajajo pa tudi številni skriti mučenci, tisti moški in tiste ženske, zvesti krotki moči ljubezni, glasu Svetega Duha, ki si v vsakodnevnem življenju prizadevajo pomagati bratom in ljubiti Boga brez zadržkov.« (vir: RV, 22. april 2017)

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Raz+7%2C14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
      Sveti mučenci, prosite za nas!

  38. Miro says:

    ZAKAJ MORAJO NEDOLŽNI TRPETI – BOG NI HOTEL IMETI LE POPOLNEGA SVETA, KI SE NEIZOGIBNO RAVNA PO NJEGOVIH ZAKONIH, TO JE ŽE IMEL, KO JE USTVARIL MATERIALNI SVET Z VSEMI NJEGOVIMI ČUDOVITIMI ZAKONI, HOTEL JE NEKAJ VEČ: USTVARIL JE ČLOVEKA IN MU VDIHNIL NEUMRLJIVO DUŠO TER MU DAL SPOSOBNOSTI, DA BI USTVARJENI SVET ŠE IZPOPOLNJEVAL. DAL MU JE NADVSE DRAGOCEN DAR – SVOBODO. SAM SE LAHKO ODLOČA, KAJ BO STORIL. DAR SVOBODE PA SE LAHKO UPORABI ZA DOBRO ALI ZA SLABO!

    VPRAŠANJE (bralka, Pismo meseca, Ognjišče, 2007)

    Vsakokrat, ko gledam slike pohabljenih, lačnih, me pretrese in sprašujem se, le zakaj morajo tako trpeti. Zakaj mora ubogi otročiček, ki ni nikomur nič naredil, stradati in zaman prositi za kos kruha. Zakaj se morajo mnogi že roditi prizadeti ali pohabljeni. Čeprav je trpljenje Kristusov poljub (mati Terezija), se vseeno ne morem sprijazniti s tem dejstvom, ne morem razumeti te neenakosti. Nekdo se rodi zdrav in živi srečno celo življenje, drugemu pa ni z ničemer prizaneseno. Zakaj mora za grehe staršev (mati je jemala kontracepcijske tablete) trpeti otrok? Poznam več takih primerov.

    Prav tako tudi ne bom nikoli razumela, zakaj nimamo vsi vsaj približno enakih pogojev, da spoznamo Kristusa, da spoznamo naš cilj. Veliko jih je, ki se rodijo v ateističnih družinah in žive v takem okolju, ki vero zavrača. Kako naj ti ljudje verujejo, ko so z rojstvom pogojeni, in ves čas, ko oblikujejo svojo osebnost, ne slišijo nič v prid vere? Ne vem, kje, ampak slišala sem že, da imamo vsi enake pogoje, da spoznamo Kristusovo pot in hodimo po njej, praksa pa mi govori drugače. Sprašujem se, kakšna je krivda moje sošolke, ki so jo starši ves čas uvajali v primarnost materije, da ne veruje in je srečna na svoji krožnici, ki ne vodi nikamor? Zakaj tudi njej niso dani pogoji, tako kot meni?

    Zakaj je meni dano, da imam verno mamo, zakaj so bila meni dana znamenja, ki so me vodila v Stržišče, ona (in še mnogi) pa bodo leta ali kar celo življenje hodili po krožnici, namesto da bi se vzpenjali k svojemu cilju in, nenazadnje, kaj bo s temi ljudmi po smrti? Saj vendar za svojo nevero sami niso nič krivi? Morda boste rekli, da bi se lahko vključili k mladinskemu verouku, šli v cerkev, toda premagati bi morali ovire, ki so za marsikoga nepremagljive (sprememba navad, odpor staršev…)

    ODGOVOR (Franc Bole, Pismo meseca, Ognjišče, 2007)

    Pri vprašanjih zakaj zlo, zakaj trpljenje, čemu krivice, neenakost, lakota, bolezni, invalidnost in smrt na tem našem svetu, morda pomislimo, da je Bog naredil vse narobe. Zakaj naš svet ni popoln? Kriminalci in hudobni ljudje so zdravi, dobri ljudje pa trpijo. Zakaj Bog dovoli, da umre mati mladoletnih otrok, ničvrednež, ki dela slabo in ogroža bližnjega, pa je zdrav. Mi bi takemu poslali infarkt ali raka, materi pa zdravje! Toda Bog ni hotel imeti le popolnega sveta, ki se neizogibno ravna po njegovih zakonih, to je že imel, ko je ustvaril materialni svet z vsemi njegovimi čudovitimi zakoni, hotel je nekaj več: ustvaril je človeka in mu vdihnil neumrljivo dušo ter mu dal sposobnosti, da bi ustvarjeni svet še izpopolnjeval. Dal mu je nadvse dragocen dar – svobodo. Sam se lahko odloča, kaj bo storil. Dar svobode pa se lahko uporabi za dobro ali za slabo. Vemo, da sta prva človeka, ki ju Sveto pismo imenuje Adam in Eva, na tem izpitu padla. Bolj sta verjela hudobnemu duhu (kači), kot pa Bogu. To je bil greh napuha (»bosta kakor Bog«) in nezaupanja do Boga. Nekaj se je v človeški naravi prelomilo, temu pravimo izvirni greh.

    To niso pravljice za otroke. V nas je neka dvojnost, kot pravi sv. Pavel: »V sebi odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih« (Rim 7, 21-23). Če ne bi vedeli za izvirni greh, si ne bi mogli razložiti, kako to: vemo, kaj je prav, pa vendar nas strasti in poželenje silita, da delamo narobe.

    Večino trpljenja in gorja povzroči prav greh. Če bi obvladali svoje strasti in bi živeli v miru in slogi, bi ne bilo lačnih otrok, ločenih družin, zapuščenih starčkov, brezposelnih in lačnih. Naš pesnik Simon Gregorčič je lepo zapisal: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat…« Za vse hudo in za vse krivice Bog ni nič kriv, krivi smo sami.

    So bolezni, pohabljenost, invalidnost, smrt »enake možnosti za vse«?. Tu pa je Bog kriv? Ljudje bi s pravilno uporabo razuma, lahko premagali mnoge bolezni. Če bi farmacevtska industrija ne temeljila na pohlepu velikih multinacionalk po dobičku, bi bilo tudi marsikaj drugače. Glavni krivec za trpljenje je človek sam. Res je, vsi nimamo enakih možnosti na vseh področjih. Vendar za srečo to ni bistveno. Naši predniki so imeli veliko manj materialnih dobrin, manj udobnosti, malo šol, pa so bili najbrž bolj srečni, kot smo mi sedaj, ker so imeli veliko več vere. Tudi danes ni rečeno, da je tisti, ki ima veliko, bodisi intelektualnih zmožnosti ali zdravja in lepote (športniki, pevci, filmski igralci), premoženja, tudi bolj srečen. Poglejmo te afriške otroke na sliki, nimajo skoraj ničesar, kar imajo otroci pri nas, pa kar prekipevajo od veselja.

    Glede vere Bog seveda upošteva to, da nekdo ni imel možnosti verske vzgoje. Od nas vseh zahteva plemenitost srca. Vsi imamo vest, ki nam govori, kaj je prav in kaj ne, po njej se moramo ravnati. To je potrebno za zveličanje. Mislim, da bomo v nebesih zelo začudeni, ko bom med zveličanimi našli tudi take, ki smo jih imeli za »ateiste«. Bog se razodeva po svojih delih in nemogoče je reči: vse to je nastalo samo od sebe, slučajno. In mnogi teologi so prepričani, da bo ob smrti mnogim postalo jasno, česar prej niso razumeli, in se bodo odločili za Boga.

    https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/79-pismo-meseca/13272-zakaj-morajo-nedolzni-trpeti

  39. Hvala says:

    MISLI SVETE MATERE TEREZIJE

    PRIPROŠNJA IN NEDOLŽNO TRŠLJENJE
    ——————————————————
    Pogosto se sprašujem, kaj bi se zgodilo s svetom, če nedolžni ljudje ne bi toliko trpeli? Oni so tisti, ki ves čas prosijo za nas. Njihova nedolžnost Bogu ugaja. Ko sprejemajo trpljenje, posredujejo za nas.

    ŽIVE ŽGALNE DARITVE
    ————————————-
    Izročitev je resnična ljubezen. Čim bolj se izročamo, tem bolj lju­bimo Boga in duše. Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni prevzeti njihovo mesto, prevzeti nase njihove grehe in se zanje spo­koriti. Biti moramo žive žgalne daritve, kajti takšne nas duše potrebujejo.

    Božja ljubezen nima meja. Je brezmejna in njene globine so nepredirne. »Ne bom vas zapustil, sirote

    SOVRAŠTVO SVETA DOLETI TISTE, KI HODIJO ZA KRISTUSOM
    ……………………………………………………………………………………………………..
    Hoja za Kristusom je neločljivo povezana s križem Kalvarije. »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak razdor« (Mt 10,34). Tiste, ki popolnoma hodijo za Kristusom, doleti sovraštvo sveta, ker predstavljajo izziv njegovemu duhu. Prav tako je bil tudi Kristus sam najprej osovra­žen. Ponižan, brez priznanja, zavrnjen… Spomnimo se, da so se ljudje, ki jih je on ozdravil ali jim odpustil, obrnili proč od njega in ga križali.

    ZAKAJ SO MORALI LJUDJE UMIRATI OD SESTRADANOSTI ?
    —————————————————————————–
    Če so ubogi morali kdaj umreti zaradi lakote, niso umrli zato, ker Bog ni poskrbel zanje, pač pa zato, ker jim vi in jaz nismo dali, ker nismo bili orodje ljubezni v božjih rokah, da bi jim dali kruha, da bi jim dali obleko; ker ga nismo prepoznali, ko je Kristus spet prišel v bedni preobleki — v lačnem človeku, v osamljenem človeku, v brezdomnem otroku in iskal zavetja… Trpljenja enih more biti kriv pohlep drugih.

    TRPLJENJE ZARADI POMANJKANJA MIRU DRUŽINI
    ………………………………………………………………………………….

    Danes je po svetu toliko trpljenja in mislim, da se velik del le-tega začenja doma. Svet tako trpi, ker ni miru. Miru pa ni, ker ga ni v dru­žini in imamo na tisoče in tisoče razbitih domov. Iz naših domov moramo narediti središča sočutja, neprenehoma moramo odpuš­čati in tako prinašati mir.

    .
    PUSTITE, DA VAS BOG UPORABI, NE DA BI SE POSVETOVAL Z VAMI
    ——————————————————————————————
    Pustite, da vas Bog uporabi brez posvetovanja z vami. Pustite, da vas Bog ujame… Pustite se mu ujeti, potem pa mu pustite, da popolnoma razpolaga z vami. Nismo niti veliki, niti majhni, pač pa takšni, kot smo v božjih očeh. Samo če se popolnoma predajamo, nas Bog lahko uporabi, ne da bi se posvetoval z nami.

    JEZUS ZAHTEVA POPOLNO IZROČITEV
    …………………………………………………………….
    Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popol­noma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0?page=29

  40. Hvala says:

    ZAKAJ BOG NE PREPREČI TRPLJENJA?

    TRPLJENJU SE NE DA IZOGNITI

    Trpljenje se prej ali slej dotakne vsakega izmed nas. Ločitev, rak, prometna nesreča, smrt otroka ali starša, izguba dela – vse to je vpisano v naše življenje. Tudi otroci trpijo, ko doživljajo ponižanje in nadlegovanje v šoli, doma pa ne najdejo opore.

    Smo tarča ogovarjanja, morda se spopadamo s težavami v zvezi ali pa smo pravkar preživeli silovito neurje. Vprašanje torej ni, ali bom trpel, temveč, kar je še pomembneje, kako?
    Nekaj Jezusovih najbližjih učencev ni razumelo pomena njegovega obstoja, ker so pričakovali nekaj drugačnega. Predvidevali so, da bo Jezus mogočen kralj, ne pa nekdo, ki bo križan kot navaden zločinec. Tudi mi imamo določena pričakovanja v zvezi z življenjem.

    Sanjarimo o hiši na morju, dveh avtomobilih in treh otrocih. Nismo pripravljeni na izgubo dela, usodno diagnozo ali zlom noge po padcu s kolesom. Na poročni dan takšne prihodnosti verjetno ne načrtujemo.

    https://si.aleteia.org/2021/09/16/zakaj-bog-ne-prepreci-nasega-trpljenja/

  41. Hvala says:

    SMISEL TRPLJENJA

    Tema današnjega dne je vedno zelo jasna: trpljenje. Ko nas doleti, verjetno največkrat protestiramo: Zakaj ravno jaz? Ko je zares hudo, se sprašujemo: Čemu? Kakšen smisel ima trpljenje? Ob grozljivem trpljenju nedolžnih pogosto slišimo: Kako to, da Bog to dopušča! Drugi spet rečejo: Če bi Bog resnično obstajal, potem bi se to ne zgodilo. Verniki pa v najboljšem primeru najbrž rečemo: Trpljenje ostaja skrivnost. Bog ve čemu, mi tega ne razumemo.

    Ko skušam vedno znova najti pravi odgovor, me je letos prešinilo: Saj ni res, da je trpljenje kaj večja skrivnost kot življenje, ljubezen, rojstvo, smrt ali karkoli drugega. Mar ni naše kolovratenje okrog odgovora na vprašanje, čemu trpljenje, le izmikanje dejstvu, da je trpljenje del našega življenja in da se mu ni mogoče izogniti. Trpljenje je prav toliko skrivnost, kot vse ostalo. Zakaj npr. za rojstvo pogosto ne rečemo, je skrivnost, ali zakaj prav tako ne rečemo za ljubezen in sovraštvo? Vse je skrivnost, hkrati pa ima vse zelo jasen smisel, ki nam ga daje Bog posebno po svojem sinu Jezusu Kristusu. Z Jezusovim pričevanjem nam postaja trpljenje zelo podrobno razloženo in utemeljeno.

    Poglejmo, kako nam Jezus pojasni trpljenje. Najprej mi pride na misel njegova trditev: Kdor hoče iti za menoj, mora vzeti vsak dan svoj križ in hoditi za menoj. Križ, tj. trpljenje, je jasen sopotnik vsakega, ki želi hoditi za Jezusom. Zakaj?

    – Trpljenje je najprej šola ljubezni.

    Jezus pravi, da je največja ljubezen v tem, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Umreti za drugega, je višek trpljenja. Brez darovanja ni ljubezni. Zakaj se sprenevedamo, čemu trpljenje, saj je jasno: Če hočeš ljubiti, moraš trpeti. Ljubezni brez odpovedi, žrtve, umiranja, torej brez trpljenja, preprosto ni. Trpljenje je torej šola ljubezni!

    – Trpljenje je šola krotkosti in ponižnosti.

    Jezus pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Jezus pokaže pot do te krotkosti in ponižnosti. Sam sprejema nase križ zasramovanja in ponižanja. Čeprav bi se lahko izognil trpljenju, saj je imel božjo moč, v ponižnosti sprejme vse ponižanje in nosi križ. Zakaj? Da bi se tudi mi ne sprenevedali, čemu trpljenje. Brez sprejetega ponižanja, se ne bomo naučili ponižnosti, brez tihega prenašanja trpljenja, ne bomo postali krotki. A prav v ponižnosti in krotkosti je prostor za sočloveka. Trpljenje je torej šola krotkosti in ponižnosti, da bi lahko živeli v ljubezni z drugimi.

    – Trpljenje je šola sočutja.

    Zakaj je Jezus premogel toliko sočutja do najbolj ubogih? Ker je ves čas sprejemal nase trpljenje: zavrženost ob rojstvu, skušnjave v puščavi, nerazumevanje in odrinjenost pri oznanjevanju, prezir in poniževanje na križu. Trpljenje, ki je sprejeto iz ljubezni do sočloveka, je šola sočutja, zato ga potrebujemo.

    – In ne nazadnje: Trpljenje je cena odrešenja.

    Jezus trpi, da nas, če se ga oklenemo, opere naših grehov, da uniči smrt, ki smo ji po grehu zapisani. Jezusovo trpljenje je cena za naše odrešenje. In zakaj naše trpljenje? Da zadostimo za svoje grehe in če nam uspe še kaj več, da s svojim trpljenjem sodelujemo pri Jezusovi žrtvi. Tako so veliki verniki, kot npr. Frančišek Asiški in Pater Pij nosili celo Kristusove rane in dopolnjevali s svojim trpljenjem Jezusovo žrtev.

    Ko tako pomislimo, si moramo priznati, da je naše ugankarstvo okrog iskanja smisla trpljenja predvsem izmikanje trpljenju samemu. Jezus je odgovoril na vprašanje čemu trpljenje! Vzemimo nase svoj križ in stopimo v šolo ljubezni, krotkosti in ponižnosti ter sočutja. Bodimo pogumni in s Kristusom brez upora sodelujmo pri odrešenju. Naj bo tvoj križ sodelovanje pri odrešenju tebe in bližnjih.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/veliki-petek-smisel-trpljenja

  42. Miro says:

    JEZUS SVETUJE, NAJ NE GLEDAMO ZUNANJOSTI, AMPAK NAJ SE NAPOTIMO NARAVNOST K RESNICI. GOSPODOVA POT JE: »ČASTITI BOGA, LJUBITI BOGA NAD VSE IN LJUBITI BLIŽNJEGA. JE ZELO PREPROSTO IN ZELO TEŽKO. TO LAHKO STORIMO SAMO Z MILOSTJO – BISTVO KRŠČANSTVA NISO ZUNANJA DEJANJA. NE GRE ZA OPRAVLJANJE »DOBRIH« IN »DOVOLJ DOBRIH« DEL, MARVEČ ZA SPREMINJANJE ŽIVLJENJA V MOČI SVETEGA DUHA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,37-41)

    Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sedel. Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C37-41&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Jezus sprejme povabilo nekega farizeja na obed. Najverjetneje gre za vabilo na kosilo, ne za vabilo na večerjo. Pred jedjo si farizeji obredno umivajo roke vse do komolcev. Jezus pa tega ne stori. Umivanje rok do komolcev sicer ni v nasprotju z Božjo postavo, ni pa nekaj, kar Bog pričakuje.

    Farizej je presenečen, da se Jezus ne ravna po tem izročilu. Jezus to zasluti in reče: »Vi farizeji čistite kozarec in skledo od zunaj, znotraj pa ste polni plena in hudobnosti. Nespametneži! Mar ni ta, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti?«

    Problem ni v umivanju rok pred jedjo, ampak v verski hinavščini. Farizeji in drugi, ki si obredno umivajo roke, pa po drugi strani svojega srca niso očistili hudobije. Zato jim Jezus svetuje: »Dajte pa v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse drugo v zvezi z vami bo čisto.« To je še kako res! Dajanje bi moralo izhajati iz ljubečega srca, ne iz želje, da bi s hlinjeno pravičnostjo na druge naredili vtis.

    Jezus svetuje, naj ne gledamo zunanjosti, ampak naj se napotimo naravnost k resnici. Gospodova pot je: »Častiti Boga, ljubiti Boga nad vse in ljubiti bližnjega. Je zelo preprosto in zelo težko. To lahko storimo samo z milostjo. Prosimo za milost.

    Dajanje miloščine je brez dvoma dobro. Toda ali se s tem resnično lahko očistimo? Veliko je načinov za darovanje denarja: v nabiralnik v cerkvi spustimo bankovec, na spletni strani kliknemo na gumb ali pa v trgovini darujemo dodaten evro za uboge. A ne glede na to, koliko damo ali koliko ljudem, še vedno si ne moremo kupiti mesta v nebesih. Vemo, da je edino, kar nas lahko resnično očisti, Jezusova kri. Brez njegove ljubezni, ki se pretaka skozi nas, so celo naša najbolj pozorna dejanja premalo. Lahko razdamo vse, kar imamo, ali celo darujemo življenje kot mučenci, toda če Bog ne živi v nas, nam manjka nekaj bistvenega (prim. 1 Kor 13,3). Prav to Jezus sprašuje te farizeje: »Od kod izvirajo vaša dobra dela? Iz vašega ali iz mojega duha?«

    Bodimo pozorni na to, kaj Jezus reče pred nasvetom o dajanju miloščine: »To, kar je znotraj …« Z drugimi besedami: »Dajajte miloščino iz svoje notranjosti.« Ne gre le za denar, ampak tudi za stanje srca. Iskreno dajanje miloščine vključuje tudi odvračanje od sebičnih nazorov, da lahko darujemo z velikodušnim srcem. Če se bomo po najboljših močeh potrudili te nazore izročiti Gospodu, nas bo naš dar neizmerno blagoslovil, da bomo postali odsev njegove dobrote in usmiljenja. Seveda je vedno dobro darovati denar ubogim in pomoči potrebnim – ne glede na to, kaj nosimo v srcu. Na svetu je veliko velikodušnih ateistov. Toda bistvo krščanstva niso zunanja dejanja. Ne gre za opravljanje »dobrih« in »dovolj dobrih« del, marveč za spreminjanje življenja v moči Svetega Duha. Gre za ljudi, ki so vzljubili Jezusa in ki hočejo posnemati njegovo velikodušnost in ljubezen. Zato danes ravnajmo po veri in darujmo z velikodušnim srcem. Če nas kaj ovira, zaupajmo, da bo Jezus poskrbel za to. Dovolj velikodušen in mogočen je, da lahko spreobrne vsako srce. Pridi, Gospod, in mi očisti srce.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  43. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: ŽELIŠ POŽIVITI SVOJO UTRUJENO VERO? IŠČI BOŽJI POGLED, ZAČNI Z ADORACIJO … – NA KATERI TOČKI SE NAHAJA MOJA VERA?

    ODLOMEK IZ PAPEŽEVEGA NAGOVORA (nedelja, 10. oktober 2021): Vera brez darovanja in vera brez zastonjskosti je nepopolna, šibka vera, bolna vera. Lahko jo primerjamo z bogato obloženim hranljivim krožnikom, a brez okusa, ali pa dobro odigrani tekmi brez golov. To ne gre, ker manjka malo soli. Vera brez daru, brez zastonjskosti, brez del dejavne ljubezni nas konec koncev napravlja žalostne, kakor tisti, ki se je, čeprav ga je Jezus osebno pogledal z ljubeznijo, vrnil domov z žalostnim in potrtim obrazom (prim. Mr 10, 22). Danes se lahko vprašamo: »Na kateri točki se nahaja moja vera? Jo živim iz navade, kot odnos iz dolžnosti ali iz koristi z Bogom? Se spomnim nahraniti jo tako, da se pustim pogledati in vzljubiti Jezusu? Pustiti, da nas Jezus pogleda, ljubi. In od Njega pritegnjen odgovorim z zastonjskostjo, z velikodušnostjo, z vsem srcem?

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-zelis-poziviti-svojo-utrujeno-vero-isci-bozji-pogled-za.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  44. Miro says:

    ŽIVETI V SKLADU Z IMENOM – SPOZNAJ, O KRISTJAN, SVOJE DOSTOJANSTVO!

    Pred sodišče Aleksandra Velikega so privedli vojaka. Ko je slavni vojskovodja poslušal obtožbe, se je obrnil k vojaku in ga vprašal: »Kako se imenuješ?« »Aleksander,« je odgovoril. Veliki zavojevalec ga je še enkrat vprašal: »Kako se imenuješ?« In vojak je v drugo odgovoril. »Aleksander.«

    Sedaj je vojskovodja postal besen: »Kako se imenuješ?« In ko je vojak v tretje povedal, da Aleksander, je veliki vojskovodja jezno odvrnil: »Praviš, da se imenuješ Aleksander? Spoznan si za krivega in boš kaznovan. V prihodnje pa spremeni ali svoje življenje ali pa svoje ime, kajti nihče ne more nositi imena Aleksander, kakor je moje, in se vesti tako, kakor se vedeš ti.«

    »Spoznaj, o kristjan, svoje dostojanstvo. Ker si postal deležen božje narave, se nikar z nevrednim vedenjem ne vračaj v prejšnjo nizkost. Pomni, kakšne glave in kakšnega telesa si ud. Ne pozabi, da si bil iztrgan iz oblasti teme in prestavljen v svetlobo in božje kraljestvo.« (sv. Leon Veliki)

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  45. Miro says:

    GOD SV. PAPEŽA JANEZA XXIII. SE OBHAJA 11. OKTOBRA, NA OBLETNICO ZAČETKA DRUGEGA VATIKANSKEGA KONCILA

    Leta 2000 je končan postopek za razglasitev Janeza XXIII. za blaženega, ki se je začel junija 1966. Papež Janez Pavel II. uradno prizna čudež na priprošnjo Janeza XXIII. 3. septembra papež Janez Pavel II. razglasi Janeza XXIII. za blaženega. Njegov god se od takrat takrat obhaja 11. oktobra, na obletnico začetka drugega vatikanskega koncila. 27. aprila 2014 papež Frančišek razglasi blaženega Janeza XXIII. za svetnika, glasnika evangeljske preprostosti in dobrote.

    “Občutek majhnosti, ki me vedno spremlja in mi pomaga, da se ne prevzamem, je velika milost božja. Ohranjuje me preprostega in me varuje, da se ne osmešim.” Tako je v svojem Dnevniku duše 15. junija 1956 zapisal kardinal Angelo Giuseppe Roncalli, beneški patriarh, ki je leta 1958 postal papež Janez XXIII. Ta znameniti dnevnik, ki ga je dovolil objaviti šele po svoji smrti, je začel pisati kot petnajstletni dijak. “Bil sem dober in nedolžen, le nekoliko boječ dečko. Želel sem Boga ljubiti za vsako ceno in sem mislil samo na to, da bom postal duhovnik in služil pre­prostim dušam, takim, ki potrebujejo mnogo potrpežljive skrbi.”

    Več o življenju in delu sv. papeža Janeza XXIII. na:
    https://katoliska-cerkev.si/god-sv-papeza-janeza-xxiii

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Janez XXIII., prosi za nas!

  46. Hvala says:

    BOG OBTOŽUJE IZRAELA (Amos 5, 10-20)

    10 Sovražijo tistega, ki brani pravico pri vratih,
    in mrzijo tistega, ki govori brezgrajno.
    11 Zato, ker teptate siromaka
    in jemljete od njega davek na žito,
    ste zidali hiše iz rezanega kamna,
    a ne boste prebivali v njih,
    ste sadili žlahtne trte,
    a ne boste pili vina z njih.
    12 Kajti vem, da so vaša hudodelstva številna
    in vaši grehi veliki,
    ko stiskate pravičnega, jemljete odkupnino
    in odrivate ubožce pri vratih.
    13 Zato v tem času molči, kdor je razumen,
    kajti ta čas je hud.

    14 Iščite dobro in ne húdo,
    da boste živeli
    in bo Gospod, Bog nad vojskami, z vami,
    kakor pravite.
    15 Sovražite húdo in ljubite dobro,
    vzpostavite pravico pri vratih:
    morda bo Gospod, Bog nad vojskami,
    izkazal milost Jožefovemu ostanku.

    16 Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami, Gospod:
    Po vseh trgih bo žalovanje,
    po vseh ulicah bodo pravili: »Gorje, gorje!«
    Poljedelca bodo klicali k tarnanju
    in izurjene objokovalce k žalovanju.
    17 Po vseh vinogradih bo žalovanje,
    ker bom šel skozi sredi tebe,
    govori Gospod.

    18 Gorje vam, ki hrepenite po dnevu Gospodovem!
    Čemu vam bo dan Gospodov?
    Tema bo in ne luč:
    19 Kakor človek, ki beži pred levom,
    pa ga naskoči medved,
    pride domov in se z roko nasloni na steno,
    pa ga piči kača.
    20 Mar ni dan Gospodov tema in ne luč,
    mrak brez svetlobe v njem.
    ———————————————————————————————————————————————————

    Sveto Pismo je napisano za vse čase, za vse ljudi, v vsakem obdobju lahko poiščemo in razmislimo-KAJ ŽELI GOSPOD POVEDATI, KAJ ŽELI POVEDATI TUDI DANES NAM PO PREROKU AMOSU?

  47. Hvala says:

    DUHOVNI VIDIK KORONAVIRUSA

    Čas, ki ga živimo že od 13.
    marca letos, je zares edinstven
    čas v zgodovini človeštva. Čas,
    kakršnega še ni bilo. Čas, ki ga
    nihče ni pričakoval. Čas, ki je
    vse presenetil. Čas, ki ne odstira
    ničesar površinskega. Čas, ki
    ima v sebi globoko sporočilo. In
    sporočila ne razloži en trenutek
    ali dogodek.

    Piše: Niko Rupnik

    Zopet bo čas tisti, ki bo
    postopoma razlagal pomen
    sedanjega dogajanja tistemu, ki
    bo odprt za sporočilo resnice, tistemu,
    ki bo sprejemljiv za Božje razodevanje
    pomena vsega (tudi) tega dogajanja,
    kajti le v Bogu je resnica in Bog je
    Resnica. Zato mi ne pade niti na kraj
    pameti, da bi vam želel razsvetliti
    pomen vsega tega, lahko pa to pisanje
    sprejmete, če hočete, v razmislek.
    Pojav koronavirusa je brez dvoma
    pošast, ki je objela ves svet. Vsaj mesec
    in pol se ljudje po vsem svetu polnimo
    z informacijami in dezinformacijami

    o tem zlu, ki je zajelo svet. In težko si
    je ustvariti dokončno mnenje, saj smo
    vsak trenutek dobesedno bombardirani
    z novimi spoznanji, dejstvi in učinki
    tega dogajanja. Te informacije
    vsebujejo navodila, kako ravnati in
    se obvarovati okužbe, kaj se sme in
    česa se ne sme, kaj smemo in česa ne
    smemo, da ne bomo kaznovani …
    Drugo so stalna prilagajanja zahtevam
    družbe v teh izrednih razmerah in nov
    način življenja (vzemimo samo pouk
    na daljavo in v zvezi s tem zahtevno
    življenje v družinah s šoloobveznimi
    otroki). Med verujočimi je na
    dnevnem redu pogovor o ravnanju
    Cerkve v času pandemije in
    spraševanje, kdaj se bomo lahko spet
    udeležili svete maše, šli k spovedi. Prav
    tako je veliko razgovorov na temo
    izvora te pandemije in iskanje krivcev
    itd., itd. Vedno o isti temi. Enotni smo
    si v tem, da gre za pojav kuge našega
    časa.
    Ker smo kristjani, pa trdno
    verujemo, da Bog vodi zgodovino
    človeka in človeštva. Bog je Gospodar
    sveta, zgodovine in kateregakoli pojava.
    Verujemo in vemo, da ima edino Bog

    pravi načrt za vsakega človeka, kako
    ga bo vodil in usmerjal skozi njegovo
    osebno življenje in zgodovino, da ga
    pripelje v večno življenje. Edino tam
    človek ne bo več ogrožen, tam ne
    bo katastrof, epidemij in pandemij,
    bolezni, nevarnosti, ogroženosti,
    trpljenja.
    Prav zato, ker to vemo in verujemo,
    se sprašujemo, kakšno mesto ima
    to dogajanje v Božjih načrtih, ne
    le za posameznika, ampak za vse
    človeštvo. Prva resnica, ki jo moramo
    poudariti, je, da Bog ni niti ne more biti
    povzročitelj tega trpljenja. Kajti Bog je
    Vsemogočen, Dobrota, Oče. Vendar
    pa Bog dopušča to trpljenje zaradi
    določenih, nam morda še neznanih
    ali deloma znanih namenov. In mi, ki
    imamo omejeno spoznanje in razum,
    tega ne moremo razumeti, kot pravi
    Katekizem katoliške Cerkve, da ljudje
    običajno ne poznamo poti našega
    Gospoda. Šele ko bomo, kakor upamo,
    lahko nekega dne gledali Boga iz obličja
    v obličje, tedaj nam bo vse jasno.
    Spoznali bomo poti, po katerih je Bog
    vodil svoje stvarstvo, četudi so te vodile
    skozi zlo in greh.

    itd…..v celoti lahko preberete v Reviji PRENOVA MAJ 2020

  48. Hvala says:

    PRIZNANI EVANGELIZATOR RAZGALIL KORONAVIRUS:

    POGLEJTE, KDAJ GA JE ŽE BOG NAPOVEDAL

    KORONAVIRUS JE ZVER, KI JE IN JE NI

    Zapis Dražena Bušića
    prevedel: Niko Rupnik

    Priznani hrvaški katoliški
    evangelizator Dražen Bušić je
    na svoji spletni strani objavil
    sestavek o koronavirusu, ki drži v
    strahu ves svet, vse ljudi. Koronavirus
    prepoznava v zveri, ki je opisana v knjigi
    Razodetja. Objavljamo celotno besedilo.
    Kaj se pravzaprav dogaja v svetu? Ali
    je mogoče, da vse človeštvo pada pred
    nekim virusom, ki niti ni živ organizem?
    Biologi pravijo, da je virus nekje na meji
    med živim in neživim organizmom.
    Vemo, da sploh ne vsebuje vseh celičnih
    elementov; obstaja in se razvija lahko
    samo v organizmu, ki ga napade. Torej
    ta stvarnost hkrati obstaja in ne obstaja.
    Lahko jo primerjamo z Zverjo, ki jo
    opisuje 17. poglavje knjige Razodetja v
    Novi zavezi.
    Osebno popolnoma verujem Božji
    besedi, kjer lahko jasno spoznamo, da
    Bog ne stori ničesar, česar ne bi razodel
    že prej vsaj deloma in v prispodobi
    svojim služabnikom – prerokom (prim.
    Amos 3,7). Bog je govoril našim očetom
    po prerokih. Bog govori tudi danes.
    Živimo v času, ki po mnogih znamenjih
    kaže na poslednje čase, ko bo prišel
    Jezus Kristus v vsej svoji slavi. Tudi za
    današnji čas nam govori po prerokih
    in oni Njegovo sporočilo oznanjajo
    naprej. Danes se dogaja podobno
    kot v času preroka Jeremija. Sami
    lahko doživljamo, da prerokov nihče
    ne posluša ali pa le malokdo. Zato je
    apostol Pavel, učitelj in obenem prerok,

    spodbudil: „Preroštev ne zaničujte!“ (1
    Tes 5,20)
    Tisti, ki zaničuje dar preroštva in
    preroško sporočilo, lahko zamudi kairos
    – milostni trenutek Božjega obiskanja.
    Si lahko zamislite, kaj bi se zgodilo, če
    bi očak Jožef preslišal milostno Božje
    sporočilo, ko mu je Bog rekel, naj zgradi
    žitnice? Če bi ga preslišal, ne bi rešil
    svoje družine, ampak bi tudi sam umrl
    od lakote. Ko nam Bog spregovori, mi,
    žal, ne vidimo širšega pomena sporočila,
    ampak prejmemo le določene osnove,
    kot pove pri preroku Amosu. Pogosto je
    tudi to dovolj, da se znamo orientirati.
    Vprašanje je samo, ali smo pripravljeni
    poslušati to sporočilo. Treba je prejeti
    še bolj poglobljeno informacijo in videti
    širše. Tega spet ne zmoremo sami,
    ampak je treba prositi Boga za točnejši
    pomen in razlago za našo generacijo
    in naš čas. Tako je treba ravnati
    tudi v primeru koronavirusa. Nekaj
    pomembnega se dogaja. Če pa hočemo
    natančneje vedeti, kaj se dogaja, je treba
    dogajanje razumeti globlje.
    Za začetek poglejmo v svetopisemsko
    knjigo preroka Daniela v 7,23–25.
    Tam nam Bog govori tako: »Četrta
    zver pomeni: Četrto kraljestvo bo na
    zemlji, ki se bo razlikovalo od vseh
    drugih kraljestev. Požrlo bo vso zemljo, jo
    pomendralo in zdrobilo. Deset rogov pa
    pomeni: Iz tega kraljestva bo vstalo deset
    kraljev, za njimi vstane še nekdo drug. Ta
    se bo razlikoval od prejšnjih in bo ponižal
    tri kralje. Drzne besede bo govoril zoper
    Najvišjega, uničeval bo svete Najvišjega;
    in prizadeval si bo spremeniti čase in
    postavo. Ti bodo izročeni v njegove roke
    za čas, dva časa in polovico časa.“

    Različna kraljestva so doslej vladala
    na zemlji. Toda to, četrto, se bistveno
    razlikuje od vseh kraljestev. Prepričan
    sem, da je to kraljestvo mogočnikov,
    ki vladajo svetu iz ozadja. In kakšne
    so posledice? Prav takšne, kot jih
    omenja Daniel v navedenem preroštvu:
    zaničevanje Boga in Božjega s pomočjo
    sredstev družbenega obveščanja,
    snovanje nove kulture in zakonodaje,
    Bogu zvesti so preganjani v mnogih
    deželah sveta, teptajo se Božje zapovedi
    in končno: sedaj smo morali sprejeti
    javno prepoved bogoslužja. Ko
    upoštevamo vsa ta dejstva, lahko le
    ugotovimo, da se je čas dopolnil.
    O tem nam govori tudi knjiga
    Razodetja: »Angel pa mi je rekel: ‚Zakaj
    si se začudil? Razložil ti bom skrivnost
    ženske in zveri, ki jo nosi in ima sedem
    glav in deset rogov. Zver, ki si jo videl, je
    bila, a je ni, vzdignila se bo iz brezna, a
    pojde v pogubo. Prebivalci zemlje, katerih
    ime vse od začetka sveta ni vpisano v
    knjigo življenja, se bodo začudili, ko bodo
    videli, da je zver bila, pa je ni, in da bo
    prišla. Tukaj je um, ki ima modrost.‘«
    (Raz 17,7–9).
    Posebej si oglejmo del, kjer piše: „Zver,
    ki si jo videl, je bila, a je ni, vzdignila se
    bo iz brezna, a pojde v pogubo.“ Tu je
    sporočilo o zlu, ki se je pojavilo na prvi
    pogled od nikoder in se bo vrnilo tja,
    od koder je izšlo. Nesreča pa je v tem,
    da bo v času svojega delovanja naredilo
    veliko škode. V teh dneh pogosto
    poslušamo namigovanja o izvoru
    tega virusa. Nekateri ga povezujejo
    s testiranjem mreže 5G v Wuhanu
    na Kitajskem nekaj mesecev pred
    izbruhom pandemije; takrat so bile……………

    itd…v celoti lahko preberete v REVIJI PRENOVA APRIL 2020

  49. Miro says:

    MLADENIČ NI PUSTIL, DA BI GA OSVOJIL JEZUSOV LJUBEČI POGLED IN TAKO MU GA NI MOGEL VRNITI. SAMO ČE S PONIŽNO HVALEŽNOSTJO SPREJMEMO GOSPODOVO LJUBEZEN, SE REŠIMO ZAPELJEVANJA MALIKOV IN SLEPOTE NAŠIH UTVAR. DENAR, UŽITEK, USPEH OČARAJO, A ZATEM RAZOČARAJO. OBLJUBLJAJO ŽIVLJENJE, A POVZROČIJO SMRT. JEZUS OD NAS ZAHTEVA, DA SE ODTRGAMO OD TEGA LAŽNEGA BOGASTVA IN VSTOPIMO V RESNIČNO, POLNO PRISTNO IN SVETLO ŽIVLJENJE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,17-30)

    Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

    Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.« Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C17-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji evangelij je sestavljen iz treh prizorov, ki jim dajejo ton trije Jezusovi pogledi.

    Prvi prizor predstavlja srečanje med Učiteljem in ‘mladeničem’. Ta je pritekel k Jezusu, pokleknil pred njim in ga imenoval ‘Dobri učitelj’. Vprašal ga je: ‘Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?’, torej sreče. Večno življenje ni samo življenje ‘onkraj’, temveč je polno, izpolnjeno, brezmejno življenje. Kaj moramo torej storiti, da ga dosežemo? Jezusov odgovor povzame zapovedi, ki se nanašajo na ljubezen do bližnjega. Glede tega se temu mladeniču ni moglo nič očitati. Očitno pa je, da mu izpolnjevanje zapovedi ni zadostovalo, ni mu potešilo njegove želje po polnosti, po sreči. Jezus je zaznal to željo, ki jo je mladenič nosil v srcu, zato se je njegov odgovor spremenil v ljubeč pogled, poln nežnosti in naklonjenosti. Tako pravi evangelij: ‘ozrl se je vanj, ga vzljubil’. Zavedal se je, da je dober fant. Jezus pa je tudi razumel, kje je šibka točka njegovega sogovornika, in mu je podal konkreten predlog, torej dati vse, kar ima, ubogim in iti za njim. Ta mladenič pa je imel razdeljeno srce med dva gospodarja, med Boga in denar, in je žalosten odšel. To razodeva, da ne moreta živeti skupaj vera in navezanost na bogastvo. Tako je na koncu začetno mladeničevo navdušenje ugasnilo v nesreči propadle hoje za Jezusom.

    V drugem prizoru evangelist usmeri pozornost na Jezusove oči. Tokrat gre za zamišljen pogled, za opozorilo. Tako pravi: ‘Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!’ Začudenim učencem, ki so se spraševali: ‘Kdo se potem more zveličati?’, je Jezus odgovoril s opogumljajočim pogledom, torej s tretjim pogledom, in rekel, da je zveličanje ‘nemogoče ljudem, ne pa Bogu!’Če se zaupamo Gospodu, lahko gremo preko vseh preprek, ki nas ovirajo pri hoji za njim po poti vere. Zaupati se Gospodu. On nam bo dal moč, On nas odrešuje, On nas spremlja na poti.

    Tako smo prišli do tretjega prizora, do tiste slovesne Jezusove izjave: ‘Resnično, povem vam, kdor pusti vse zato, da bo hodil za menoj, bo imel v prihodnjem veku večno življenje, in stokratno povrnjeno že tukaj.’ V tem ‘stokratno’ so stvari, ki jih je nekdo prej imel in jih je zapustil, ki pa jih je našel neskončno pomnožene. Kdor se reši dobrin, prejme v zamenjavo uživanje resnične dobrine, kdor se osvobodi sužnosti stvari, pridobi svobodo v služenju za ljubezen, kdor se odpove posedovanju stvari, pride do veselja darovanja. To je to, kar je Jezus dejal: ‘Večje veselje je v dajanju kot v prejemanju.’

    Mladenič ni pustil, da bi ga osvojil Jezusov ljubeči pogled in tako mu ga ni mogel vrniti. Samo če s ponižno hvaležnostjo sprejmemo Gospodovo ljubezen, se rešimo zapeljevanja malikov in slepote naših utvar. Denar, užitek, uspeh očarajo, a zatem razočarajo. Obljubljajo življenje, a povzročijo smrt. Jezus od nas zahteva, da se odtrgamo od tega lažnega bogastva in vstopimo v resnično, polno pristno in svetlo življenje.

    Koliko mladih v srcu čuti podoben klic, da se približa Jezusu. Navdušeni so, ni jih sram poklekniti pred Njim, javno pričevati o svoji veri v Jezusa Kristusa. Želijo mu slediti. A ko imajo srce polno nečesa drugega in niso ravno pogumni, da bi ga izpraznili, se umaknejo. In tisto veselje postane žalost. Tudi danes je veliko mladih, ki imajo poklic, a včasih je tu še nekaj, kar jih zaustavlja. Moramo moliti, da se bo srce teh mladih lahko izpraznilo, izpraznilo drugih interesov in drugih ljubezni, da bo srce postalo svobodno.

    Gospod, pošlji nam redovnice, pošlji nam duhovnike, obvaruj jih malikovalstva, malikovalstva nečimrnosti, malikovalstva napuha, malikovalstva oblasti, malikovalstva denarja! Ta molitev je namenjena pripravi src, da bi zmogla od blizu slediti Jezusa.

    Mladenič v današnjem evangeliju je zelo dober in obenem zelo nesrečen. In danes je mnogo takšnih mladih. In zato je treba k Bogu moliti z gorečo molitvijo: Pomagaj, Gospod, tem mladim, da bodo svobodni in ne sužnji, da bodo imeli srce samo zate! Tako bo Gospodov klic lahko prišel in obrodil sadove. To je molitev za duhovne poklice. In moliti moramo veliko. Duhovni poklici so. Pomagati moramo, da bodo rasli, da bo Gospod lahko vstopil v ta srca in dal to neizrekljivo in častitljivo veselje, ki ga ima vsaka oseba, ki od blizu sledi Jezusa.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  50. Hvala says:

    BOŽJE USMILJENJE V ČLOVEŠKI ZGODOVINI

    NAJBOLJ TRAGIČEN IN GROZLHIV
    TRENUTEK V CELOTNI STARI ZAVEZI

    ČE BOG NE BI POKAZAL JEZE V SVETU GREHA IN
    UPORA PROTI NJEMU, BI BILO TO NERESNIČNO OD NJEGA IN
    NELJUBEČE DO NJEGOVEGA NARODA

    Božje usmiljenje je ena
    najdragocenejših resnic in
    ena najbolj tragično napačno
    razumljenih resnic o Bogu. Če
    želite vedeti, kdo je v resnici
    Bog, če želite pokukati v
    Njegovo srce, vidite, da tam ni
    Njegovega gneva in kozmične
    moči, česar bi se morali bati.
    Namesto tega najdemo Njegovo
    usmiljenje. Sprejmimo torej nov
    pogled na Boga in naše življenje
    v Njem.
    Mnogi od nas smo po naravi
    in vzgoji nagnjeni k temu,
    da gledamo na Božje
    usmiljenje kot na stvar obrobnega ali
    naključnega pomena, da Bog včasih
    morda usmiljen, po naključju ali
    šibkosti. Če pa se poglobimo v Sveto
    pismo, vidimo, da Bog kaže svoje
    usmiljenje v svoji neizmerni dobroti.
    Ne le v mogočnosti, ampak tudi v
    presenetljivi nežnosti.
    Toda Božje usmiljenje nam ne
    samo pokaže, kdo je On, ampak
    zahteva tudi nekaj bistvenega od
    nas. To, da smo se morda mi
    izkazali neusmiljeni do sebe
    ali bližnjega, pomeni ne le,
    da si nismo zaslužili Njegove
    usmiljenosti, temveč da smo si
    zaslužili njegovo pravično jezo.
    Takrat moramo biti po pravici v
    strahu pod Njegovo bližajočo se
    jezo (prim Ef 2.3)

    Jeremija je jokal za usmiljenjem
    V generacijah po Davidu je
    Izrael padel v spiralo moralnega
    nazadovanja. Sčasoma je prišel
    mračni trenutek, ki ga je že Mojzes
    predvidel kot neizogiben, zaradi
    trdih in blodečih src ljudi. Leta 587
    pred našim štetjem so Babilonci
    oblegali, osvojili in razdejali
    Jeruzalem. To je najbolj tragičen
    in grozljiv trenutek v celotni Stari
    zavezi. Mesto je bilo tako zdelano
    in obupano, da so ženske kuhale in
    jedle svoje dojenčke. (Žalostinke
    4:10).

    V tem temnem času je prerok
    Jeremija v joku pisal najtemnejše
    in najbolj obupujoče verze v vsej
    Bibliji: Knjigo žalostink. Tretje
    poglavje je jedro njegovega obupa,
    kjer je bolečina najbolj izpostavljena
    in se upanje zdi skoraj izgubljeno.
    Kljub temu pa tudi tukaj sije vera v
    usmiljenje, ko prerok pogleda v Božje
    srce.

    Zaupajte se milosti

    Brez dvoma, Bog kljub vsemu
    pokaže svojo vsemogočnost. In
    pokaže pravični srd. Če ne bi pokazal
    jeze v svetu greha in upora proti
    Njemu, bi bilo to neresnično od
    Njega in neljubeče do Njegovega
    naroda. Bog je fenomenalno
    močan, zunaj naših človeških
    zmožnosti, da bi ga razumeli.
    In tak vsemogočni Bog
    resnično izkazuje
    jezo ob poteptanju
    svoje slave in
    ob škodovanju
    njegovim
    ljudem. Toda
    srd ni njegovo
    srce. Pravičnost
    v Bogu vedno
    služi Njegovemu
    usmiljenju – da razkrije
    bogastvo svoje slave ljudem,
    ki so plovila Njegovega usmiljenja.
    Naš Bog ni samo suveren, čudovit.
    In ni samo Bog brezkompromisne
    pravičnosti. Je usmiljeni Bog, ki nas
    povabi, da ne samo gledamo njegovo
    strašno avtoriteto in suvereno moč,
    temveč da pogledamo njegovo
    srce in zagledamo v njem Njegovo
    usmiljenje.
    Zaupajte Bogu, ki ima
    usmiljenje!

    Članek je v celoti -Revija Prenova 2020-januar)

  51. Hvala says:

    V priložen članek se poglobimo in razmislimo kako človek v svoji potrebi po človeški hvali in po potrditvah spremeni usodo, ki mu jo Bog nameni in umre v sramoti in propadu

    HODITI PO POTI NAŠE USODE-David Wilkerson (1931-2011) Prenova februar 2020
    …………………………………………………………………………………………..

    Usoda, preprosto povedano, je Božji namen za
    tvoje življenje. To je tvoja določena ali odrejena
    prihodnost. V Svetem pismu beremo o mnogih
    možeh in ženah, ki jih je Bog izbral za vnaprej
    določeno delo ali službo, vendar so zavrnili njegov
    načrt. Začeli so pravilno in nekaj časa vztrajali v
    moči svojega klica, na koncu pa so umrli v sramoti
    in propadu, pogrešali so namreč Božjo usodo za
    svoje življenje.

    Savel je bil tak človek. Bog je izbral Savla, da bi Izrael
    izpeljal iz suženjstva Filistejcev. Ko je prerok Samuel prvič
    videl Savla, mu je Gospod spregovoril: »Glej, to je mož, o
    katerem sem ti rekel: Ta bo vladal mojemu ljudstvu.« (1
    Sam 9, 17) Gospod je govoril: »Poglej, Samuel. To je moja
    izbira, da vodim Izrael.”
    Samuel ni izbral Savla niti ga ni izvolil Izrael, temveč
    je Bog rekel: »Tega človeka sem imenoval!« Sveto pismo
    pravi o Savlu: »In navdal te bo GOSPODOV duh, z
    njimi boš prerokoval in se spremenil v drugega človeka.«
    (1 Sam 10, 6) Zares, Savla je preobrazil Božji dotik v
    njegovem življenju (glej 1 Sam 10, 9).

    Tu je bil človek, ki ga je imenoval Bog, človek, ki ga
    je vodil Sveti Duh in je bil obdarjen z duhom prerokbe;
    bilo mu je usojeno od Boga, da vodi Izrael – in Bog je
    bil z njim. Kaj še bolj čudovitega bi lahko povedali o
    njem? Nekaj časa je živel s svojo usodo, hodil v strahu
    pred Bogom in zmagal v velikih bitkah. Toda, ko je bil
    imenovan za kralja nad Izraelom, je začel razpadati.
    Bog je v celoti namenil Savlu, da bi preživel svoje dni
    z Gospodovim blagoslovom in bi se ga spominjali
    kot človeka, ki je osvobodil Izrael iz suženjstva pred
    Filistejci. Toda Savel je spremenil svojo usodo, ko se je
    začel predajati potrebi po človeški hvali in potrditvah.
    Za dosego teh stvari je sklepal kompromise in ni sledil
    načrtu, ki ga je imel Bog zanj.
    Ljubljeni, če boste hodili po poti svoje usode, je edino,
    kar vas bo ločevalo od drugih, vaša želja, da bi presegli
    vse druge v spoznanju Jezusa. Preživljati čas z Njim in
    zavzeto sprejemati Njegovo čudovito posvojitev vas
    samih, vas bo naredilo mogočne in vam dalo možnost, da
    še naprej hodite po poti svoje usode!

    Prevod: Darja Justinek
    Vir: https://worldchallenge.org/
    devotion/walking-your-destiny

    https://drive.google.com/file/d/1CVKnCaFbqqOukH7PoFbVOELx2tLEFAah/view

  52. Miro says:

    PROTIPOŽARNI BOBNI – JEZUS NAS OPOMINJA, KAKO POMEMBNO JE, DA ZNAMO PRAVILNO PRESOJATI ZNAMENJA ČASOV!

    Preprost človek, ki je odraščal v vaškem okolju, je prvič prišel v mesto in poiskal prenočišče v gostilni. Sredi noči ga je zbudilo glasno udarjanje na bobne. Začuden je spraševal, kaj se je zgodilo in povedali so mu, da je izbruhnil požar in da je bobnanje mestni požarni alarm. Tako pomirjen se je preprosti mož vrnil spat.

    Ko je prišel domov, je povedal starešinam v vasi: »V velikem mestu imajo čudovit sistem: ko izbruhne požar, začnejo ljudje tolči po bobnih in kmalu ogenj ugasne.« Navdušeni starešine so naročili bobne in jih razdelili med ljudi. Ko je izbruhnil prvi požar, so ljudje začeli močno tolči na bobne in čakati, da bodo plameni ugasnili. A požar se je širil in vse več hiš je zgorelo do tal.

    V vas je prišel učen popotnik. Ko so mu razložili, zakaj je vas pogorela, se je ponorčeval iz preprostih domačinov. »Neumneži! Mislite, da je mogoče ogenj ustaviti z bobnanjem? Bobni samo naznanjajo ljudem, naj gredo pogasit ogenj!«

    JEZUS je opominjal, kako pomembno je, da znamo pravilno presojati znamenja časov: »Ko se zvečeri, pravite: ‘Lepo bo, kajti nebo žari, ‘ in zjutraj: ‘Ne bo vremena, nebo zamegljeno žari. ‘ Nebo torej znate presojati, znamenj časa pa ne morete« (Mt 16, 3).

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Ob tem še ključna misel: Različna znamenja časov zahtevajo od kristjanov, da iščejo različne odgovore (Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja).

  53. Miro says:

    Prav je, da se še posebej ob petkih spominjamo Jezusovega prebridkega trpljenja in njegove presvete daritve na križu – za nas in naše odrešenje. Kot je leta 2010 ob pobožnosti križevega pota v rimskem Koloseju poudaril Papež Benedikt XVI., »lahko edino Božja ljubezen na križu spremeni svet, smrt spremeni v življenje, izdajo v prijateljstvo, sovraštvo v ljubezen«.

    Gospodov križ milostno objema in odrešuje vse situacije na naši življenjski poti, vse naše preizkušnje, bridkosti …, tako tudi naše odnose z bližnjimi.

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

    XII. POSTAJA: JEZUS UMRE NA KRIŽU

    Kaj mi pomeni umiranje? V čem in s čim umiram? Zmorem umirati sebi? Na primer takrat, ko mi v ospredje začne udarjati moj ego? Ko se začnem dokazati, da sem nekdo, da sem pomemben, da sem nekaj naredil, ko bi rad bil nekdo? Zmorem takrat ostati v skromnosti in skritosti? Ali pa moj ego zahteva potrditve in da se me opazi? Umiram svojim načrtom in željam in se prepuščam božjemu vodstvu, ali pa se na vso moč oklepam svoje volje, svojih načrtov in vizij? Se zmorem “odpovedati se sebi” – se pravi umreti sebi, ali pa sklepam nekakšne polovičarske kompromise, v smislu: veš, Bog, saj sem še kar v redu kristjan in se trudim približno izpolnjevati tvojo voljo, zdaj pa naj gre še malo po moje.

    Gospod, daj mi moči, da se bom vsak dan znova zmogel in znal odpovedati samemu sebi, svojim željam in interesom, da bom zmogel umreti sebi, zato da se bom lahko res kot kristjan v polnosti odprl tebi.

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  54. Miro says:

    NE SMEMO BITI NAIVNI. GOSPOD NAM DAJE DOLOČENE KRITERIJE, PO KATERIH LAHKO RAZLOČUJEMO PRISOTNOST ZLA IN STOPIMO NA KRŠČANSKO POT, KO PRIDEJO SKUŠNJAVE – DANAŠNJI EVANGELIJ SE ZAČNE S HUDIM DUHOM, KI JE IZGNAN, IN SE KONČA S HUDIM DUHOM, KI SE VRNE. SV. PETER JE DEJAL, DA JE KOT KRVOLOČEN LEV, KI HODI OKOLI NAS!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,15-26)

    Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Bélcebubom, poglavarjem demonov, izganja demone.« Tudi drugi so ga preizkušali in so zahtevali od njega znamenje z neba. On pa je poznal njihove misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če pa je tudi satan razdeljen proti sebi, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam demone? Če namreč jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. Ko močni z orožjem varuje svoj dom, je varno njegovo premoženje. Ko pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj plen. Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«

    Nečisti duh se vrne

    »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ne smemo biti naivni. Gospod nam daje določene kriterije, po katerih lahko razločujemo prisotnost zla in stopimo na krščansko pot, ko pridejo skušnjave.

    Prvi kriterij je dejstvo, da se Jezus bori proti hudiču. Jezus izganja hude duhove in nekdo začne dajati pojasnila, da bi zmanjšal Gospodovo moč. Vedno namreč obstaja skušnjava, da bi Jezusov lik zmanjšali, kot da bi bil nek zdravilec, ki ga ni treba jemati preveč resno. Gre za držo, ki je ostala vse do današnjih dni. Nekateri duhovniki, ko berejo odlomek današnjega evangelija in temu podobne, razlagajo, da je Jezus osebo ozdravil neke psihične bolezni. Res je, da se je v tistem času epilepsijo lahko zamenjalo za obsedenost z demonom, a prav tako je res, da je obstajal tudi hudi duh. Nimamo pravice pretirano posploševati stvari in reči, da so vsi ti bili psihični bolniki. Prisotnost hudega duha je na prvi strani Svetega pisma in Sveto pismo se prav tako konča z navzočnostjo demona, z zmago Boga nad demonom.

    Drugi kriterij je, da Jezusovi zmagi nad zlom ne sledimo samo na pol. Gospod pravi: Ali si z mano ali si proti meni. Jezus je prišel, da bi uničil satana, nas osvobodil izpod oblasti njegovega suženjstva. Ne moremo reči, da gre za pretiravanje. Tukaj ni nobenih vmesnih odtenkov. Gre za boj, kjer je v igri zdravje, večno zdravje, večno zveličanje vseh nas.

    Tretji kriterij je čuječnost: vedno moramo biti čuječni pred prevaro, zapeljevanjem hudiča. Sem čuječ nad sabo, nad svojim srcem, nad svojimi čustvi, nad svojimi mislimi? Varujem zaklad milosti? Varujem prisotnost Svetega Duha v sebi? Ali pa vse puščam kar tako in verjamem, da bo šlo dobro? Če ti ne varuješ, pride močnejši od tebe, in če pride še močnejši od njega in ga premaga, mu iztrga orožje, na katerega se je zanašal, in razdeli vojni plen. Čuječnost je torej pomembna, kajti hudi duh je prebrisan. Nikoli ni za vedno pregnan. To bo šele poslednji dan.

    Ko nečisti duh odide iz človeka, kot beremo v današnjem evangeliju, hodi po zapuščenih krajih in išče pokoja. In ko ga ne najde, pravi: ‘Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.’ Strategija hudega duha je takšna, da najprej kristjana pusti pri miru, naj napreduje v veri. In ko se človek navadi in ni več tako čuječ, ker se čuti varnega, se hudi duh vrne. Današnji evangelij se začne s hudim duhom, ki je izgnan, in se konča s hudim duhom, ki se vrne. Sv. Peter je dejal, da je kot krvoločen lev, ki hodi okoli nas. To ni kup laži, to je Gospodova beseda! Prosimo Gospoda milosti, da bi te reči vedno jemali resno. On je prišel, da bi se boril za naše zveličanje. Premagal je hudega duha. Ne sklepajmo poslov s hudim duhom! Hoče se namreč vrniti, da bi si nas prilastil. Bodimo čuječi! In vedno z Jezusom!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  55. Miro says:

    DREVI NA BREZJAH: ZDRUŽENI V MOLITVI ROŽNEGA VENCA – PRIDRUŽIMO SE MOLILCEM ROŽNEGA VENCA!

    Danes obhajamo praznik Rožnovenske Božje Matere, ki je bil v bogoslužje vpeljan kot spomin na krščansko zmago nad Turki pri Lepantu, 7. oktobra 1571. Molitev rožnega venca je bila skozi mnoga stoletja vir moči in poguma, vir milosti in blagoslova.

    https://radio.ognjisce.si/sl/243/utrip/18408/drevi-na-brezjah-zdruzeni-v-molitvi-roznega-venca.htm

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  56. Hvala says:

    GOLJUFANJE BOGA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    MALAHIJA, zadnji od treh prerokov, združuje obtožbe, ki sta jih njegova predhodnika izrekla Izraelu.

    SVOJE LJUDSTVO OBTOŽUJE NE SAMO NAPAČNE NARAVNANOSTI DO BOGA, TEMVEČ TUDI KRAJE V NJENI NAJRESNEJŠI OBLIKI. NISO KRADLI LE LJUDEM, TEMVEČ CELO SAMEMU BOGU.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    “ALI SME ČLOVEK BOGA GOLJUFATI? VI PA ME GOLJUFATE IN PRAVITE: V ČEM TE GOLJUFAMO?
    PRI DESETINI IN DAROVIH, S PREKLETSTVOM STE PREKLETI, KER ME GOLJUFATE, VSE LJUDSTVO!” (Malahija 3,8-9).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ta odlomek razodeva načelo, ki se ga je BOG DRŽAL V VSAKEM OBDOBJU ČLOVEŠKE ZGODOVINE: da si zapomni , kaj mu njegovo ljudstvo daruje.

    Več kot tisoč let prej je Bog zapovedal Izraelu, naj zanj oddvoji DESETINO CELOTNEGA PRIHODKA TAKO V DENARJU KOT V PRIDELKIH .
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    To je bilo pomembno znamenje njihovega zaveznega odnosa z Bogom . NEPOSLUŠNOST v tem je pomenila kršitev njihove zaveze.

    BOG je zdaj prek Malahije pokazal svoj račun. ZA VSE, KAR JE NJEGOVO LJUDSTVO NEZAKONITO ZADRŽALO, JIH OBTOŽUJE “GOLJUFANJA”.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    OPOZARJA, DA JE TO PRINESLO UNIČUJOČE PREKLETSTVO NA CELOTNO LJUDSTVO IN NA VSA PODROČJA NJIHOVEGA ŽIVLJENJA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Toda Bog ne konča s to negativno izjavo. V naslednji vrstici pouči svoje ljudstvo, kako prestopiti IZ PREKLETSTVA V NJEGOV BLAGOSLOV:

    “PRINESITE VSO DESETINO V SKLADIŠČE, DA BO ZALOGA V MOJI HIŠI, IN PREIZKUSITE ME S TEM, GOVORI GOSPOD NAD VOJSKAMI, ČE VAM TEDAJ NE ODPREM NEBA INNE IZLIJEM NA VAS BLAGOSLOVA DO PREOBILJA!” (Malahija 3,10).
    ;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za prestop iz prekletstva v BLAGOSLOV zahteva Bog od svojega ljudstva SPOKORJENJE IN POVRAČILO. V vsakem primeru kraje sta ti zahtevi nesprejemljivi, ne glede na to, ali je bil OKRADEN BOG ali ČLOVEK.

    V Novi zavezi Bog nikjer ne postavlja specifičnega zakona, kakor je bil ta v Stari zavezi, ki bi od kristjanov zahteval, naj zanj odvojijo desetino skupnega prihodka. Zaveza milosti ne deluje prek od zunaj vsiljenih zakonov, temveč PO ZAKONIH , KI SO PO SVETEM DUHU NAPISANI V SRCIH VERNIKOV.

    V 2. Pismu Korinčanom 9,7 Pavel poučuje kristjane:

    “VSAKDO NAJ DA, KAKOR SE JE V SRCU ODLOČIL, NE Z ŽALOSTJO ALI NA SILO……”

    VENDAR SVETI DUH ZANESLJIVO NE BO POVZROČIL, DA BI BIL VERNIK SKOPUŠKI. V psalmu 51,14 moli David h Gospodu:

    ” ……S SVOJIM VOLJNIM DUHOM ME PODPIRAJ.”
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ENA OD ZNAČILNIH LASTNOSTI SVETEGA DUHA JE VOLJNOST, TO JE PRIPRAVLJENOST , DA DAJE. Bog sam je največji od vseh dajalcev, in ko Božji Duh deluje v srcih svojih ljudi, jih NAPRAVI PODOBNE NJEMU SAMEMU: RADODARNE DAJALCE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V Pismu Hebrejcem 8,6, primerja pisec Staro in Novo zavezo in SPOMINJA KRISTJANE, DA SO VSTOPILI V “BOLJŠO ZAVEZO, KI JE VZPOSTVALJENA NA BOLJŠIH OBLJUBAH “.

    NEPOJMLJIVO JE, DA BI BILI LJUDJE, KI UŽIVAJO BOLJŠO ZAVEZO V DAJANJU BOGU MANJ DAREŽLJIVI OD TISTIH POD SLABŠO ZAVEZO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČE MU JE NJEGOVO LJUDSTVO, KI JE BILO POD POSTAVO, DAJALO DESETINO, KAKO BI LAHKO KRISTJANI POD MILOSTJO OPRAVIČILI, DA DAJEJO MANJ?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    STANDARDI MILOSTI SO VIŠJI IN NE NIŽJI OD STANDARDOV POSTAVE.

    V vseh obdobjih ostaja osnovno načelo nespremenjeno: SKOPOST DO BOGA IZZOVE NJEGOVO PREKLETSTVO, DAREŽLJIVOST PA SPROSTI NJEGOV BLAGOSLOV (Iz knjige -Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete-Prince Derek)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja res je, skopost izzove prekletstvo. Hrvaški karizmatik Bušić je opisal tudi na svojem primeru, ko so bile finačne težave, brezposelnost, otroci majhni, socialna pomoč je dajal Gospodu.

    Zavedati se moramo, da vse kar smo prejeli je DAR OD BOGA. Služba, avto, stanovanje, otroci, finance itd……………….VSE JE GOSPODOVO, NIČESAR NI NAŠE. GOSPOD NAM JE VSE PODARIL.

    Zato tudi brezposelnost ali težka stanja niso izgovor. VSAK LAHKO NEKAH PRISPEVA, v TAKŠNI ALI DRUGAČNI OBLIKI.

    Mislim, da bi se v tem času, s temi problemi , ki so v svetu, morali zamisliti vsak pri sebi tudi O TEJ BOŽJI BESEDI.

  57. Miro says:

    PET TRENUTKOV, V KATERIH SE LAHKO ŠE POSEBEJ OBRNETE NA MARIJO

    MARIJA JE DOŽIVELA VELIKO OKOLIŠČIN, V KATERIH SE LAHKO ZNAJDEMO TUDI MI, ZATO JE NAŠA ODLIČNA PRIPROŠNJICA. NE GLEDE NA TO, KAKO MALENKOSTNI SE NAM ZDIJO PROBLEMI, SO ZANJO POMEMBNI. ALI NI TO ČUDOVITO?

    Pet situacij, v katerih se lahko še posebej obrnemo na Marijo:

    1. V trenutkih dvoma
    2. V trenutkih, ko se bojimo bolečine
    3. Ko mislimo, da smo izgubili svoje otroke
    4. Ko zboli oseba, ki jo imamo radi
    5. Ko se srečujemo s tistimi, ki nas ne razumejo

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/08/16/5-trenutkov-v-katerih-se-lahko-se-posebej-obrnete-na-marijo/

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  58. Hvala says:

    SVETI DUH NAS VODI V SVOBODO

    Papež Frančišek pravi, koliko je ljudi, ki se niso učili, niti ne znajo pisati in brati, a so dobro razumeli Kristusovo sporočilo, imajo modrost, ki jih osvobaja brez učenja. Kristusova modrost je prišla s krstom po Svetem Duhu. Koliko ljudi najdemo, ki živijo Kristusovo življenje bolj od največjih teologov, ki so veliko pričevanje o svobodi evangelija.

    Svetemu Duhu se moramo pustiti voditi k polni svobodi. Jezusu je potrebno izročati SVOJO UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SAMOVOLNJE ODLOČITVE, KAJTI VSE TO ZAPIRA POT DELOVANJA SVETEGA DUHA.

    Mi želimo da bi nas vodil Sveti Duh, vendar ko se pokaže, da so naše poti in želje drugačne od BOŽJEGA NAČRTA , Božjega vodstva, po navadi človek kloni , pade, ne zdrži trpljenja, zato je potrebno RES ZAUPATI V GOSPODA IN PROSITI ZA MILOSTI, DA ČLOVEK VZDRŽI V TRPLJENJU IN NA POTI, KI JE DRUGAČNA OD NJEGOVE ZAMISLI.

    ZATO NI LAHKO OSVOJITI IN OHRANITI TE VRSTE SVOBODO, JE PA MOGOČE, KAJTI PRI BOGU IN Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

    Velikokrat kažemo Svetemu Duhu TIRNICE, po katerih naj bi tekel PO NAŠI VOLJI. To ne gre. Svetemu Duhu je potrebno se pustiti voditi in z Božjo milostjo bomo počasi rastli v POLNI JEZUSOVI SVOBODI.

  59. Miro says:

    PRAZNIK ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE – ROŽNI VENEC JE ČUDOVITA ŠOLA ŽIVLJENJA S KRISTUSOM POD MARIJINIM VODSTVOM!

    Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški Materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz ‘najlepših jesenskih rož’ – častimo jo z molitvijo rožnega venca. Ta pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom.

    Več o tem na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1279-marija-devica-roznovenska-mati-bozja

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  60. Miro says:

    KATEHEZA: KRISTJAN JE SVOBODEN. VIR SVOBODE JE KRISTUSOV KRIŽ

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO NADALJEVAL CIKEL KATEHEZ O PISMU GALAČANOM. V SREDO, 6. OKTOBRA, JE GOVORIL O KRŠČANSKI SVOBODI. SVOBODA JE GOSPODOV DAR, KI IZVIRA IZ NJEGOVEGA KRIŽA. OSTATI SVOBODNI JE NAPORNO, A NI NEMOGOČE.

    Splošna avdienca v sredo, 6. oktobra, je bila namenjena krščanski svobodi, ki je sad Kristusovega križa. Sveti oče je zbranim v vatikanski dvorani Pavla VI. dejal, da je vir človekove svobode ravno tam, kjer se je Jezus pustil pribiti: torej križ. In to nas nikoli ne neha presenečati: da lahko kraj, kjer nam je bila odvzeta vsa svoboda, to je smrt, postane vir svobode. To je skrivnost Božje ljubezni, je poudaril papež Frančišek pri katehezi ter spregovoril o dveh stebrih svobode: prvi je dar, drugi pa resnica.

    Svetopisemski odlomek: Gal 4,4-5; 5,1

    »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. […] Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.«

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/kateheza-kristjan-je-svoboden-vir-svobode-je-kristusov-kriz.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  61. Miro says:

    APOSTOLI PROSIJO JEZUSA, NAJ JIH UČI MOLITI – TUDI MI VEDNO PROSIMO: GOSPOD, NAUČI NAS TAKO MOLITI, KOT SI MOLIL TI!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)

    Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C1-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko so učenci videli, kako je Jezus molil, so ga prosili, naj tudi nje nauči moliti. Zakaj? Prepričan sem, da jih je pogled na Jezusa, ki je v molitvi povezan s svojim Očetom, tako navdušil in privlačil, da so si takšne molitve tudi sami močno želeli. Ob tem lahko rečemo, da je prvo, kar je pomembno za molitev to, da je lepa in da s svojo lepoto pritegne tudi druge. Kaj je bilo tako lepega in privlačnega v Jezusovi molitvi?

    To je bila lepota odnosa. Pa se s to mislijo resnično ukvarjamo, ko razmišljamo o naši molitvi ali o molitvi drugih.

    Poleg tega, je naša civilizacija, civilizacija trgovine, potrošništva in užitka. Zato so pogosto tudi naši osebni odnosi podobni tistim, ki jih ustvarjamo v vsakdanjem življenju, ko predvsem kupujemo in uporabljamo najrazličnejše storitve. Kaj se pri tem dogaja? Pridemo do prodajnega mesta, upamo na čim krajšo vrsto, vzamemo iz žepa denar ali kartico, čim hitreje želimo priti mimo, v najboljšem primeru se prijazno zahvalimo in gremo naprej. A odnos je nekaj kar nas globoko spreminja. Žal nas tudi potrošniški odnos spreminja. Poneumlja nas! Postajamo ljudje roboti, ki se jim mudi doseči svoj cilj, ne glede na žrtve okrog sebe. Ne zanima nas drugi, zanimajo nas le naše potrebe in želje. Bojim se, da je tej logiki podrejena tudi naša molitev.

    Kaj je lep odnos? To je gotovo odnos, ki so ga videli pri Jezusu. Ta se je potopil v skrivnost svojega Očeta. Hotel je vedeti, kje je, kaj od njega pričakuje in zakaj. Za Jezusa je bilo bistveno spoznati Očetovo voljo in jo izpolniti. Sam zase celo pravi: Moja jed je, da izpolnim Očetovo voljo. Naša molitev naj bi torej bila:

    – najprej lepa. Ne na zunaj, ampak zaradi ljubečega odnosa, ki naj bi ga molitev ustvarjala in izražala. To naj bi bil prisrčen odnos z Očetom.

    – Če hočemo, da bo lepa, se moramo več ukvarjati s podobo Očeta, kot svojimi željami. Priti moramo do globokega spoznanja, da je Oče resnično dober, da je vedno dober in da vedno daje le dobro.

    – Naša molitev je najprej veselje nad dobrim Očetom in želja, da ga naše življenje potrjuje in posvečuje.

    – In ker je Jezus najbrž vedel, kako težko je dojeti Očetovo dobroto, je vztrajal, da moramo videti v vsem, kar nam Oče daje, čudovit dar. Mi bi pogosto radi izsilili in dopovedali Očetu, kaj potrebujemo. On ve, kaj potrebujemo!

    – Naša molitev mora biti vztrajna. Vztrajna prav zaradi izgradnje odnosa med nami in Očetom, ne zaradi trmarjenja, naj nam že da tisto, kar prosimo.

    Vedno torej prosimo: Gospod, nauči nas tako moliti, kot si molil ti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  62. Miro says:

    ZGODBA O MOČI ROŽNEGA VENCA IN ČUDEŽIH, KI JIH MARIJA IZPROSI V ŽIVLJENJU SVOJIH OTROK. ROŽNI VENEC JE REŠIL ARTURJEV ZAKON, POLEG TEGA PA JE V NJEGOV VSAKDAN PRINESEL MIR IN VESELJE (Aleteia)

    Artur pravi, da rožni venec vedno nosi s seboj ter da ga skuša redno moliti. Je tudi član poljske molitvene skupine Živi rožni venec. Po spreobrnjenju, ki je trajalo nekaj let, si težko predstavlja življenje brez njega.

    Kot poudarja Artur, Bog prihaja naproti v težkih preizkušnjah in tako je bilo tudi v njegovem primeru. V nekem trenutku sta njegov zakon in obstoj njegove družine visela na nitki.

    Rešila ga je spoved. Zgodilo se je natanko tako, kot je govoril spovednik – ko se spreobrne glava družine, se ponavadi spreobrne cela družina. K temu je pripomogel prav rožni venec.

    O Arturjevi življenjski zgodbi več na:
    https://si.aleteia.org/2021/09/27/bog-nam-prihaja-naproti-v-tezkih-preizkusnjah-tako-je-bilo-tudi-v-arturjevem-primeru/

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  63. Miro says:

    SV. BRUNO, USTANOVITELJ KARTUZIJANSKEGA REDA, KI VELJA ZA NAJSTROŽJEGA

    God sv. Bruna praznujemo 6. oktobra, ko je umrl. Bruno je izhajal iz nemške plemiške družine. Bil je duhovnik in predstojnik visoke šole v Reimsu, kjer je zaslovel kot odličen predavatelj. Zaradi boja proti simoniji je imel veliko nasprotnikov. Ko je razkril simonijo ob dodelitvi nadškofa, je moral zapustiti rodno mesto.

    Bruno ni bil nikoli uradno razglašen za svetega, vendar so mu papeži ta naziv priznali, ker je papež Leon X. leta 1514 kartuzijanom dovolil, da molijo v njegovo čast. Sto let pozneje je papež Gregor XV. razglasil spoštovanje svetega Bruna za celotno Cerkev.

    Kot benediktinec v samostanu Malešem je spoznal, da si želi strožjega reda, zato je ustanovil nov samotarski red, ki zahteva poglobljeno razmišljanje in molitev, samoto, popoln molk, zbranost, obvladovanje samega sebe, delo, brezmesno prehrano …

    Ime kartuzija in kartuzijani izhaja iz kraja Chartrese v Franciji, kjer je sv. Bruno ustanovil Grande Chartrese oz. Veliko kartuzijo.

    Pri nas je edini delujoč kartuzijanski samostan Pleterje. Deluje že od leta 1403, ko ga je ustanovil Herman II. Celjski. Sicer pa je bil prvi kartuzijanski samostan na slovenskih tleh Žička kartuzija in je tudi prvi samostan tega reda na neromanskem ozemlju. Ustanovljen je bil leta 1165, le štiri leta pozneje so se kartuzijani naselili v Jurkloštru, stoletje pozneje pa še v Bistri. Tega in samostan v Žičah so pokopale reforme Jožefa II.

    Povzeto po: družina.si

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Bruno, prosi za nas!

  64. Miro says:

    MARTA JEZUSU STREŽE, MARIJA GA POSLUŠA – MARTA IŠČE UGODJE IN ZADOVOLJSTVO, LAHKO BI REKLI DA IŠČE SAMO SEBE IN SE NE MORE UMIRITI, KER V TEM NE NAJDE PRAVEGA ZADOVOLJSTVA – MARIJA VIDI JEZUSA, POZORNA JE DO NJEGA IN VIDI NJEGOVO ŽELJO, DA BI PRINESEL SVETU ODREŠENJE, VESELO NOVICO. VERJAME VANJ IN V NJEGOVO SPOROČILO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)

    Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V Martini izjavi: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči?« vidim splošno znano krivico, ki jo izražamo tako ali drugače. Ali je Martin položaj res krivičen? Tudi če bi bil, ne vidim rešitve tam, kjer jo išče Marta. Če Marta streže z veseljem, če v tem vidi temeljno držo življenja, ne bo razlike, ali ji sestra pomaga ali ne. Če pa je streči krivica, je potem rešitev potrebno iskati globlje. Kje je rešitev te krivice? Kaj je tisto več, kar je izbrala Marija?

    Marta išče ugodje in zadovoljstvo, lahko bi rekli da išče samo sebe in se ne more umiriti, ker v tem ne najde pravega zadovoljstva. Če se nekoliko ustavimo in pomislimo, lahko ugotovimo, da nas vrtenje okrog samih sebe nikoli ne osreči, ampak pripelje do iste nesreče in krivice. Ali je Marija ob Jezusovih nogah lahko v miru, če išče le samo sebe? Kaj bi to, da išče sebe ob Jezusovih nogah, sploh pomenilo? Če si predstavljamo Marijo, ki išče samo sebe, lahko razumemo, da dela, kar ji paše. To bi pomenilo, da ne vidi, da je Jezus lačen in utrujen od poti, pa se mu vrti pod nogami in ga zaustavlja z neumnimi vprašanji, samo da zavlačuje čas, ki ga bo pridobila zase. Mar ni to zloraba, ki prinaša eno samo praznino? Ob Mariji, ki bi se vrtela okrog sebe, bi Jezus zagotovo ne izgubljal časa.

    Kaj pa dela Marija in kaj Jezus? Marija vidi Jezusa, pozorna je do njega in vidi njegovo željo, da bi prinesel svetu odrešenje, veselo novico. Verjame vanj in v njegovo sporočilo. Vidi, da mu na obisku pomeni največ srečanje, ne hrana, ne počitek. Srečanje ga nahrani in odpočije. V srečanju vidi tudi Marija največ in se ob Jezusu scela ustavi. Tako se v srečanju prepleta ljubezen do Jezusa in Marijina ljubezen do same sebe. Služenje in poslušanje se v njeni drži združita in ustvarjata lep prostor srečanja.

    Kaj pa se dogaja Marti? Ujeta je v pravila lepega obnašanja in tradicije. Ta nenapisana pravila naročajo, da je potrebno gosta postreči z najboljšo hrano, mu ponuditi vodo, da se umije in mu omogočiti udoben počitek. Pravila tako nikakor ne morejo zajeti srečanja, zajamejo lahko le tehniko postrežbe. Marta jim slepo sledi, ker je tako najlaže. Poenostavljeno rečeno, Marta streže sama sebi, zgreši cilj Jezusovega obiska, tj. srečanje. Kaj je torej tisto največ? Največ je srečanje, ki je enako pomembno pri poslušanju kot pri strežbi. Pomeni izstopiti iz sebe, da bi videli drugega, ga razumeli, srečali in mu podarili tisto, kar dejansko išče. Marija je to storila, Marta pa se vrti okrog sebe. Ne sprašuje se o drugem, ampak ostaja ujeta v svoje predstave. Enako ‘naporna’ bi bila ob Jezusovih nogah kot je pri strežbi. Vse je krivica in strašno breme. Torej ni vprašanje streči ali poslušati, ampak srečati.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  65. Miro says:

    OKTOBER, MESEC ROŽNEGA VENCA – ROŽNI VENEC JE MOGOČNO OROŽJE – PROTI SAMOLJUBJU, STRASTEM; OROŽJE, KI NAM PRIBLIŽA ŠTEVILNE KREPOSTI, KOT SO POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST IN USMILJENA LJUBEZEN! (Aleteia)

    Nekoč je pater Pij dejal sobratu, ki mu je pomagal v posteljo: “Prosim, vzemi in daj mi orožje, ki ga imam v žepu kute.” Ta je iskal in potem rekel patru Piju: “Oče, tu ne najdem nobenega orožja, samo rožni venec,” nakar je svetnik odgovoril: “In kaj je rožni venec? Mar ni orožje?”

    Rožni venec je mogočno orožje – proti samoljubju, strastem; orožje, ki nam približa številne kreposti, kot so potrpežljivost, ponižnost in usmiljena ljubezen. Orožje, ki nas je osvobodilo v številnih duhovnih in drugih bitkah.

    15 zanimivosti o rožnem vencu na:
    https://si.aleteia.org/2018/11/13/15-zanimivosti-o-roznem-vencu/

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  66. Hvala says:

    KDO JE SVETNIK?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Danes se bom namesto ob evangeliju ustavil ob prazniku vseh svetih, in sicer ob vprašanju, kdo so svetniki oz. kdo je pravzaprav svetnik? Zdi se mi, da ne moremo mimo predstav, da so to v vseh pogledih izredni ljudje. Ljudje z izrednimi lastnostmi, sposobnostmi. Ljudje izrednih dejanj, izredne življenjske poti. Ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo in so šli naravnost za Bogom. Pa poglejmo, če je res tako.

    Vzemimo najprej najbližja in prva človeka ob Jezusu, Jožefa in Marijo. Kaj je na njima izrednega? Jožef je bil tesar celo življenje in mu je bilo zaupano, da je ob njem rastel sam Božji sin. Marija je bila vse življenje preprosta gospodinja. O nobenih izrednih delih ni ne duha ne sluha. Razen tega, da sta v svoje vsakdanje življenje sprejela izreden božji načrt, ni bilo pri njima nič izrednega, bi lahko rekli. Njuno življenje je bilo še naprej preprosto, vsakdanje, ob majhnih opravilih in nalogah moža in žene, gospodarja in gospodinje.

    Pogosto mislimo, da svetniki vedo za svojo življenjsko pot v naprej. Kot smo videli pri Mariji in Jožefu, ni čisto tako. Marija je hotela biti preprosta Jožefova žena, pa se je zgodilo angelovo oznanjenje in čudežno spočetje. Jožef je hotel imeli pošteno dekle in jo je dobil, a kazalo je, da se je zmotil. Ko je hotel Marijo odsloviti, ga je v spanju ustavil angel. Njune predstave o načrtih življenja so se porušile. Če pomislimo na Frančiška Asiškega, vemo, da je v mladosti želel biti vitez, Vincencij Pavelski pa je sanjal o dobri službi.

    Lahko bi rekli, da so svetniki ljudje, ki so se morali posloviti od mnogih svojih predstav in so uspeli slediti Božjim načrtom.

    Svetniki so ljudje, ki ne grešijo, je verjetno tudi ena od naših predstav. Pomislimo na apostola Pavla, ki je bil preganjalec Cerkve in morilec prvih kristjanov. Sveti Avguštin se je dolga leta izgubljal v užitkih tega sveta. Vincencij Pavelski se je gnal za denarjem in dobro službo. Svetniki so torej običajni ljudje, ki so spoznali ničevost greha in se obrnili k Bogu. Kljub spreobrnjenju so vedno ostajali grešniki, le da je bil v njih boj z grehom močan in jasen, želja po Bogu pa vedno bolj goreča.

    Pogosto si najbrž predstavljamo tudi, da je svetnik vedno dobrodušen, nikoli slabe volje ali osoren ipd. Današnji evangelij blagruje žalostne, ne nasmejane. Če se spomnimo patra Pija, ki nam je mogoče bolj poznan, bomo videli, da je bil kot spovednik izredno odločen. Marsikoga je celo nagnal iz spovednice. Apostol Pavel je vražarju Elimu zagrozil, da bo oslepel, ker ne neha čarati in to se je tudi zgodilo. Frančišek je na enem od zborov svojih bratov, ker ga niso poslušali, odšel na streho in začel podirati hišo. Preklel je enega od predstojnikov, ker ni upošteval navodil glede skromnosti in preprostosti. Svetost se torej ne odraža v prijaznem videzu, ampak v gorečem zavzemanju za resnico.

    V svetniku običajno vidimo nekoga, ki je očitno svet, saj je tako dober, da je vsem jasno, da je svetnik. A če se ustavimo pri prvih dveh svetnikih, bomo videli, da Jožef ni vedel za Marijino svetost, ko je nenadoma zanosila. Pater Pij je bil celo Cerkvi sumljiv, ker je imel stigme. Mislili so, da gre za prevaro. Imel je dolge maše, zato so mu dvakrat po eno leto prepovedali javno maševati. Mnogi svetniki so veliko trpeli celo s strani Cerkve, ker so hodili korak pred njo in izpadli zanjo sporni.

    KDO SO TOREJ SVETNIKI?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Pogosto čisto preprosti ljudje s preprostimi nalogami.
    Pot v življenju jim največkrat ni jasna, hočejo pa slediti Bogu in to tudi storijo.
    Imajo zelo posvetne želje, a se od njih obrnejo k Bogu.
    Niso vedno prijazni, vedno pa iščejo resnico in pri njej vztrajajo.
    Njihova drža je dostikrat nenavadna za ta svet, zato se pogosto zgodi, da jih preganja celo Cerkev sama.
    Svetost torej ni le za izbrance, je preprosta pot zvestobe v malem. Zaznamuje jo goreča želja, da bi sledili Bogu in izpolnili njegovo voljo. To lahko naredimo tudi mi. Torej, vztrajno na pot svetosti!

    http://arhiv.mirenski-grad.si/20-vsi-sveti-kdo-je-svetnik

  67. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: SPOŠTOVATI ČLOVEKA, STVARSTVO IN STVARNIKA. COP26 MORA DATI UČINKOVITE ODGOVORE – V SREDIŠČU SO TRIJE KONCEPTI, KI JIH POVEZUJE S SODELOVANJEM MED VERO IN ZNANOSTJO: POGLED SOODVISNOSTI IN DELITVE, GIBALO LJUBEZNI IN POKLICANOST K SPOŠTOVANJU!

    Sveti oče se je 4. oktobra 2021 sestal z verskimi voditelji, znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij, ki so se v Vatikanu zbrali na srečanju »Vera in znanost: v pripravi na COP26«. Izpostavil je pomen soodvisnosti in soodgovornosti pri zoperstavljanju držam, ki povzročajo rane našemu okolju in nam samim. Udeleženci srečanja so podpisali skupen poziv udeležencem podnebne konference Združenih narodov, ki bo v Glasgowu od 31. oktobra do 12. novembra 2021.

    Udeležence srečanja o veri in znanosti je v avdienco sprejel tudi papež Frančišek in jim pripravljeni govor izročil v branje. V središču so trije koncepti, ki jih povezuje s sodelovanjem med vero in znanostjo: pogled soodvisnosti in delitve, gibalo ljubezni in poklicanost k spoštovanju.

    O omenjenih konceptih več v nadaljevanju na:
    https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-spostovati-cloveka-stvarstvo-in-stvarnika-cop26-mora-dati-ucinkovite-odgovore

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

  68. Hvala says:

    IZ KNJIGE PROŠNJE FATIMSKE GOSPE, LUDVIK CEGLAR
    LUCIJA PIŠE V TRETJEM SPOMINU:

    O VIDENJU PEKLA PIŠE LUCIJA: “Zdelo se je, da je odsev (svetlobe rok) prodrl v zemljo in videli smo kakor ognjeno morje.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    NEKATERE, CELO POBOŽNE OSEBE, NOČEJO OTROKOM PRAVITI O PEKLU, DA BI JIH NE PRESTRAŠILE

    BOG PA SE NI POMIŠLJAL POKAZATI PEKEL TREM OTROKOM, ENI S SEDMIMI LETI, ČEPRAV JE VEDEL, DA JO BO PREVZELA TAKA GROZA, DA BO-SKORAJ SI UPAM REČI-OD STRAHU OSLABELA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Potopljeni v ta ogenj so se hudiči in duše kakor prozorni in črni ali bronasto rjavi ogorki v požaru premetavali v plamenih, ki so obenem z oblaki dima švigali iz njih samih, in padali na vse strani, podobno kakor padajo iskre v velikih požarih, brez teže in ravnovesja, med kriki in vzdihi zaradi bolečin in obupa, kar nas je navdalo z grozo in trepetom.
    (Ob tem pogledu sem morala zakričati tisti ‘aj!’, ki pravijo, da so ga slišali.) Hudiči so se razlikovali po groznih in gnusnih oblikah strašnih in nepoznanih živali, prozornih kot črno oglje v žerjavici!”

    V tretjih Spominih je Lucija natančneje zapisala o peklu:

    “Zdelo se je, da je to veliko ognjeno morje pod zemljo. Pogled nanj je trajal le en hip. Kar povem, ni nič, kar se le da nejasen pojem.
    Zahvaliti se moramo naši nebeški Materi, ki nam je v prvi prikazni obljubila, da nas bo vzela v nebesa. Če bi tega ne bilo, mislim, da bi od strahu in groze pomrli.

    Nekatere, celo pobožne osebe, nočejo otrokom praviti o peklu, da bi jih ne prestrašile.

    Bog pa se ni pomišljal pokazati pekel trem otrokom, eni s sedmimi leti, čeprav je vedel, da jo bo prevzela taka groza, da bo – skoraj si upam reči – od strahu oslabela.
    Pogosto je sedla na tla ali kakšno skalo in zamišljena začela govoriti: ‘O pekel! O pekel! Kako se mi smilijo duše, ki gredo v pekel! In tam živi ljudje gorijo kakor drva na ognju.’ Kar malo tresla se je, pokleknila, sklenila roke in molila molitev, ki nas jo je naša Gospa naučila” (SF 89-91).
    “Pogled v pekel jo je tako zgrozil, da se ji vse pokore in mrtvičenja niso zdela nič, samo da bi rešila nekaj duš, da ne bi prišle tja…

    Hijacinta je pogosto sedla na tla na kakšen kamen in zamišljena začela govoriti: ‘Oh, pekel! Oh, pekel! Kako se mi smilijo duše, ki gredo v pekel. Žívi ljudje gorijo kakor drva na ognju!’

    ‘Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš gre v pekel, ker se zanje nihče ne žrtvuje in nihče ne moli zanje.’

    ‘Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da jih reši, hoče Bog vpeljati na svetu pobožnost do mojega brezmadežnega Srca(pet prvih sobot). Če bodo storili to, kar vam bom rekla, se bo rešilo mnogo duš in bo mir.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    VIDENJE PEKLA-MAGDALENA GORNIK,
    IZ KNJIGE MAGDALENA GORNIK, AVTORICE MARTINE KRALJIČ

    Gospod je dopustil, da je Magdalena nekajkrat v življenju občutila tudi muke pekla. V zapisih beremo, da je Magdalena že samo ob besedi pekel vsa trepetala. Ko ji je nekoč Gospod v zamaknjenju rekel, da gre v pekel, mu je odgovorila, naj se zgodi njegova volja.

    Nenadoma je padla v prepad. Črni peklenski plameni so jo zagrnili kot valovi. Prostor je bil tako tesen, da ni mogla premakniti nobenega uda. Njeno telo so mučile bolečine, ki so lahko le v peklu.

    V ustih je čutila, kot da bi imela žerjavico, bila je strašno lačna in žejna.

    Najhuje pa ji je bilo, da je čutila neizmerno pomanjkanje vsake tolažbe. Slišala je človeške in živalske glasove, ki so preklinjali drug drugega in kleli tudi Boga.
    Čas ji ni nikamor mineval. Čeprav je bila v peklu le nekaj minut, je mislila, da je bila notri več let in da ne bo našla na svetu nikogar več, ki bi ga poznala.
    Magdalena pravi peklu kraj večnega trpljenja, kraj večne smrti.

    Duše se v njem nahajajo v stanju obupa in strahu.
    Mučita jih večna lakota in žeja.
    Nikoli več ne bodo uživale Božje svetlobe.
    Gospod ji je povedal, da so tu duše, ki v svojem življenju niso izkazovale ljubezni
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    IZ PRIČEVANJA MEĐUGORSKE VIDKINJE VICKE IVANKOVIĆ O PEKLU

    Z Jakovom sva bila pri njem doma. Prišla je Marija in rekla: “Zdaj bosta šla z mano, da vidita nebesa, pekel in vice.”

    A pekel. V peklu je na sredini veliki ogenj. Najprej so nama bili pokazani ljudje v normalnem stanju in kakšni so potem.
    Potem, ko izidejo iz ognja, so kot razne živali, kot da nikoli niso bili ljudje.
    In čim globlje se pogrezajo v ogenj, vse bolj so proti Bogu.
    Tako, da je Marija rekla, da so osebe, ki se nahajajo v peklu, odšle same s svojo voljo, ker so to same želele.
    A osebe, ki žive tu na zemlji pa delajo vse proti Božji volji, že tu na zemlji živijo pekel, potem to samo še nadaljujejo.
    Marija pravi, da obstaja veliko ljudi, ki živijo na zemlji in mislijo, ko se na zemlji umre, se vse konča. Nasprotno, varamo se. Tu na zemlji smo samo prehodno.

  69. Hvala says:

    POSLUŠAJ BOGA BOLJ KOT LJUDI (Vrtnice JMS)

    Julijana Olazar je bila učiteljica na osnovni šoli v Huajuapanu v Mehiki. V svoji veri je bila trdna in je to vero tudi širila, predvsem z zgledom. Vsak dan je s svojimi učenkami molila. Po Kaljesovi postavi je bilo prepovedano po vseh šolah moliti ali izobešati svete podobe. Ona je za te odredbe vedela, vendar je bila prepričana, da se mora ravnati po svoji vesti, ne pa po ljudeh, ki mislijo samo posvetno, ki nimajo Božjega Duha. Premišljevala je zapoved »poslušaj Boga bolj kot ljudi« ter se izpostavila vsem posledicam. Nekoč, ko so vsi skupaj molili, so v šolo vdrli vojaki in jo zalotili pri skupni molitvi. Na steni je viselo razpelo. Častnik je hotel vzeti najprej križ, vendar učiteljica reče: »Storite z menoj, kar hočete, a mojega Gospoda in Kralja na križu se ne dotikajte.« Častnik je pobesnel, učiteljico je zmerjal, pretepel, nazadnje pa jo vpričo učenk ubil. Učiteljici je pomenil Jezus Kristus več, kakor vse drugo, tudi lastno življenje.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za vse čase veljajo Božje Zapovedi. Tudi danes lahko opazujemo razna stanja, nestrpnost itd….NOBEN ČLOVEK NA SVETU NE MORE PODELITI MIR V DUŠI, TO STORI LAHKO SAMO BOG.

    ODDALJITEV OD IZVIRA ŽIVE VODE PELJE V PROPAD. Padimo na kolena in prosimo Gospoda ZA NJEGOVO USMILJENJE!!!

  70. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: »BOŽJE USMILJENJE BOM SLAVILA VEKOMAJ!« – PRVIČ JE V SVOJI DUŠI ZASLIŠALA BOŽJI GLAS KOT POVABILO K POPOLNEMU ŽIVLJENJU, KO JI JE BILO SEDEM LET

    Kot dvajsetletno dekle je vstopila v Kongregacijo sester Božje Matere usmiljenja, kjer je preostalih trinajst let opravljala preprosta dela kuharice, vrtnarice in vratarice. Že od otroških let pa je hrepenela po tem, da bi sodelovala z Jezusom pri reševanju izgubljenih duš.

    V dnevniku, v katerem opisuje svoja mistična doživetja in ga je začela pisati po naročilu svojega spovednika, sama pravi: »Prvič sem v svoji duši zaslišala Božji glas kot povabilo k popolnemu življenju, ko mi je bilo sedem let.«

    Tej preprosti redovnici, ki je brezmejno zaupala v Boga in se mu v brezmejni ljubezni popolnoma darovala, je Jezus spregovoril presenetljive besede: »V Stari zavezi sem k svojem ljudstvu pošiljal preroke z bliskom in gromom. Danes pa pošiljam tebe k vsemu človeštvu z mojim usmiljenjem. Nočem kaznovati obolelega človeštva, želim pa mu spregovoriti tako, da ga priklenem na svoje usmiljeno Srce.«

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/clanek/sv-favstina-kowalska-bozje-usmiljenje-bom-slavila-vekomaj

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

      • Miro says:

        SV. FAVSTINA KOWALSKA: GREŠNIK NAJ VE, S KATERIM ČUTOM GREŠI, S TISTIM BO KAZNOVAN VSO VEČNOST. O TEM PIŠEM PO BOŽJEM NAROČILU, DA BI SE NOBENA OSEBA NE IZGOVARJALA, DA NI PEKLA, ALI S TEM, DA TAM NIHČE NI BIL IN NE VE, KAKO JE TAM!

        SV. FAVSTINA KOWALSKA JE V SVOJEM DNEVNIKU PO BOŽJEM NAROČILU ZAPISALA NASLEDNJE BESEDE O STRAŠNEM TRPLJENJU V PEKLU (Dn 741):

        Danes me je angel vodil v brezna pekla. To je kraj velike kazni. Njegovo področje je strašno veliko. Vrste muk, ki sem jih videla, so: prva muka, ki spada k peklu, je izguba Boga; druga – neprestani očitki vesti; tretja – ta usoda se ne bo nikoli spremenila; četrta muka – ogenj, ki bo prešinjal dušo, a je ne bo uničil; to je strašna muka, to je čisto duhovni ogenj razvnet zaradi Božje jeze; peta muka – stalna tema, strašno zadušljiv vonj; čeprav je tema, se satani in pogubljene duše med seboj vidijo in vidijo vse zlo drugih in svoje; šesta muka – neprestana satanova družba; sedma muka – strašen obup, sovraštvo do Boga, zmerjanje, preklinjanje, bogokletje. To so muke, ki jih skupaj trpijo vsi pogubljeni, toda muk še ni konec.
        Obstajajo še posebne muke za duše, muke čutov: kakor je kakšna duša grešila, tako je mučena na strašen in nepopisen način. Tam so grozne podzemeljske jame in brezna mučenja, kjer se eno trpljenje razlikuje od drugega. Umrla bi ob pogledu na to strašno trpljenje, če bi me ne podpirala Božja vsemogočnost. Grešnik naj ve, s katerim čutom greši, s tistim bo kaznovan vso večnost. O tem pišem po Božjem naročilu, da bi se nobena oseba ne izgovarjala, da ni pekla, ali s tem, da tam nihče ni bil in ne ve, kako je tam.

        Jaz, sestra Favstina, sem po Božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je. O tem zdaj ne smem govoriti; imam Božje naročilo, naj to zapustim v pisni obliki. Satani so me zelo sovražili, toda po Božjem naročilu so me morali ubogati. To, kar sem napisala, je medla senca stvari, ki sem jih videla. Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja. Ko sem prišla k sebi, si nisem mogla opomoči od groze, kako strašno tam duše trpijo. Prav zato še bolj goreče molim za spreobrnjenje grešnikov, neprestano nanje kličem Božje usmiljenje. O moj Jezus, raje bi do konca sveta trpela najhujše muke, kot da bi tebe z najmanjšim grehom žalila.

        Več o Božjem usmiljenju na:
        http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

        Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
        Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

        • Hvala says:

          MOLIMO VSI PO NAMENU-ZA SPREOBRNENJE NAJTRDOVRATNEJŠIH GREŠNIKOV.

          NEKAJ LET TRPLJENJA NA SVETU POTRPEŽLJIVO SPREJETI- ALI PA TRPETI BREZ KONCA, CELO VEČNOST STRAŠNE MUKE!

          KAKO STRAŠNO JE TRPLJENJE V PEKLU SAMO Z MEDLIM ODTEKOM OPISUJEJO SVETNIKI, KI JIM JE BILO DANO POGLEDATI!

          O BOG OBVARUJ NAS PEKLENSKEGA OGNJA!

  71. Miro says:

    JEZUSOVO TRPLJENJE – »ČE VAS MOJA SMRT NI PREPRIČALA O MOJI LJUBEZNI DO VAS, KAJ VAS POTEM ŠE LAHKO PREPRIČA?« (Dn 580)

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo tudi nas:

    – Ena ura premišljevanja o mojem trpljenju je večje zasluženje kakor pa celo leto bičanja do krvi. Premišljevanje o mojih bridkih ranah je tebi v veliko korist, meni pa je v veliko veselje (Dn 369).

    – Moje Srce trpi, ker celo izvoljeni ne razumejo, kako veliko je moje usmiljenje. Kako zelo to rani moje Srce! Spomnite se mojega grenkega trpljenja in, če ne verujete mojim besedam, verujte vsaj mojim ranam (Dn 379).

    – Vidiš te ljudi, ki so v trpljenju in preziranosti podobni meni? Ti mi bodo podobni tudi v moji slavi. Tisti pa, ki so mi manj podobni v trpljenju in preziranosti, mi bodo manj podobni tudi v slavi (Dn 446).

    – Odkril ti bom skrivnost svojega Srca, kaj trpim zaradi izvoljenih oseb – nehvaležnost izvoljene osebe za tolike milosti je stalna hrana za moje Srce. Njihova ljubezen je mlačna, tega moje Srce ne more prenesti. Te osebe me silijo, da bi jih zavrgel. (…) Če vas niti moja smrt ni prepričala o moji ljubezni do vas, kaj vas potem še lahko prepriča (Dn 580)?

    Jezusove besede iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske (izbor iz knjižice: Besede življenja)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  72. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE…..LJUBEZEN DO BLJIŽNJEGA-nadaljevanje

    V prejšnjem članku sem omenila, kako smo ljudje na zemlji dejansko DRUG Z DRUGIM ZVEZANI V CELOTO PO BOŽJEM NAČRTU.

    BOG je ‘poslednja reč’ stvari. Pridobljeni Bog – to so nebesa; izgubljeni Bog – to je pekel; preiskujoči Bog – to je sodba; očiščujoči Bog – to so vice” (Balthasar)-Radio Ognjišče.

    Krščansko gledanje na smrt (prim. 1 Tes 4,13–14) je na poseben način izraženo v bogoslužju Cerkve: »Tvojim vernim, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči. Ko s smrtjo razpade šotor našega bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih« (RiM, Hvalospev pri mašah za rajne). Smrt je konec človekovega zemeljskega romanja, časa milosti in usmiljenja, ki mu ga Bog podarja zato, da bi uresničil svoje zemeljsko življenje po Božjem načrtu in izvršil odločitev glede svoje dokončne usode. “Po dovršitvi le enkratnega teka našega zemeljskega življenja” (C 48) se ne bomo nič več vrnili v druga zemeljska življenja. “Ljudem je določeno enkrat umreti” (Heb 9,27). Nikakršne “reinkarnacije” (vnovičnega utelešenja) ni po smrti( Radio Ognjišče).

    Povezani pa smo ne le na zemlji, ampak je ta relacija povezave tudi na onem svetu; to je tako: LJUDJE NA ZEMLJI-POVEZAVA Z DUŠAMI V VICAH, DUŠAMI V NEBESIH .

    Odpustek lahko namenimo rajnim, ki so še v stanju očiščevanja in jim lahko pomagajo tisti, ki so že pri Bogu in mi, ki še romamo po zemlji s svojimi molitvami, darovanimi mašami, dobrimi deli in odpustki, sami sebi namreč ne morejo več pomagati.

    Tisti, ki so že pri Bogu lahko pomagajo vsem tistim, ki so še v vicah in nam. VSI SMO POVEZANI V CELOTO.

    MAGDALENA GORNIK JE IMELA VIDENJE VIC:
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Magdaleni so bile po Gospodovem naročilu večkrat pokazane vice, vedno pa na praznik vernih rajnih, 2. novembra.

    Duše je videla kot prosojne postave, in to v treh razdelkih. Ti ste, ki so bile v prvem oddelku vic, so bile najbližje nebes. Bile so bele in so se že malo svetile. Roke so imele dvignjene, slišala je, kako so molile. Njihovi globoki in mili vzdihljaji so razodevali njihovo trpljenje. A njihovo trpljenje je bilo manjše od trpljenja duš v drugem oddelku.

    Duše drugega oddelka so bile le po eni strani bele. Klečale so, bile so žalostne in so veliko bolj trpele. Duše tretjega, najnižjega oddelka so trpele najbolj od vseh. Bile so popolnoma rjave, niti moliti jim ni bilo dano. Magdalena jih je videla, kako so klečale in bridko jokale. Teh duš je bilo največ.

    Tudi Magdalena je v vicah občutila njihovo trpljenje. Trpela je strašno žejo. Povedala je če, da vse duše v vicah potrpežljivo trpijo in prosijo ljudi za molitev. Nekoč je rekla Dominiku Janežu »Ko bi vi videli, koliko trpijo duše v vicah, bi več molili zanje.« Vice.

    Magdalena sama je za njihovo rešitev Gospodu darovala svojo molitev, prežeto s trpljenjem.

    ŠE O NEBESIH (Radio Ognjišče)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Neizrekljivo bogastvo večnega življenja v troedinem Bogu: »Kdor sme vstopiti v večno Božje življenje iz lastnega ozkega in dokončanega življenja, temu je, kakor da bi se mu odprli nedogledni prostori, da mu vzame sapo. Prostori, v katere se more človek vreči v najpopolnejši svobodi; in ti prostori sami so svobode, ki našo ljubezen privabljajo, sprejemajo in nanjo odgovarjajo. Kdo more že tu doli prodreti do dna druge svobode nekoga drugega? Nemogoče! Tako se stopnjujejo v občestvu svetih v Bogu pustolovščine stvariteljske, iznajdljive ljubezni onkraj vsega, kar je mogoče prešteti. Življenje v Bogu postane absoluten čudež. Nič ni dano zaključujoče, dejanje podaritve se razvija brez meja. Zato so nebeščani vedno pripravljeni pomagati zemeljskim potrebam, gotovo z večnimi, morda tudi s časnimi darovi, s katerimi bi na novo razvneli pogum, da kljub vsemu težimo po večnem življenju, in nam tako dajo predokus tistega, kar nas čaka. In če moramo trpeti, se v nas kopljejo globlji jaški, kakor smo mislili, da jih skrivamo v sebi. To so globine, ki potem v večnem življenju postanejo posode še večje sreče, še izdatnejši izviri. Izviri, ki žuborijo sami od sebe, gratis, zastonj, kajti v večnem življenju je vse gratis. Beseda ‘zastonj’, ‘neplačano’ se vleče, ko gre za Božje darove, skozi vse Sveto pismo (Iz 55,1; Sir 51,25; Mt 10,8; Raz 21,6; 22,17). Ta ‘gratis’ (zastonj) je najbolj notranje bistvo Božje ljubezni, ki nima nobenega drugega temelja kakor sama sebe, in ki odloča o vsem, kar je v večnem življenju pri Bogu. In prav zato, ker je ljubezen brezdanja (brez temelja, brez razloga), je ni mogoče izmeriti. Nikdar ji ne prideš do dna, ljubezen ostaja globlja od vsega, kar je mogoče utemeljiti, ‘izraziti v pojmih’ in razumeti. Zato apostol Pavel pravi zelo natančno: ‘Spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega sleherno spoznanje’; da bi tako ‘zaživeli v vsej Božji polnosti’ (Ef 3,19).«

    In svetniki hodijo med nami! / Srečamo na vasi jih in v mestu, / kakor kvas primešani so testu. / Skupaj gremo. Rama je ob rami (Pavel Berden).

    SVETOST JE, DA ČLOVEK DOPUSTI, DA SKOZENJ SIJE BOG.

    ZATEKANJE K PRIPROŠNJI SVETNIKOV
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    https://svetniki.org/zatekanje-k-priprosnji-svetnikov/

    ZATEKANJE K PRIPROŠNJI SVETNIKOV je utemeljeno v verskih resnicah o Občestvu svetnikov, o Cerkvi in o učinkovitosti KRISTUSOVEGA ODREŠILNEGA DELA.

    Za upravičenost zatekanja k priprošnji svetnikov najdemo že v Svetem pismu Stare zaveze.

    Tobiju je angel Gabrijel govoril: “KADAR SI MOLIL S SOLZAMI”, SEM JAZ TVOJO MOLITEV NOSIL PRED GOSPODA (Tob 12,12).

    Dalje-Juda Makabejec je v sanjah videl, kako veliki duhovnik Onija in prerok Jeremija-oba že umrla- molita za judovsko ljudstvo.

    O Jeremiju je dejal Onija: ” TO JE LJUBITELJ BRATOV (t.j. judovskih rojakov), KI VELIKO MOLI ZA LJUDSTVO IN SVETO MESTO, BOŽJI PREROK JEREMIJA (2 vMkb 15, 12-15).

    Gotovo je s tem mišljena pri BOGU učinkovita priprošnja, če je veljalo to že za umrle pravične ljudi v stari zavezi, ko vendar še niso dosegli blaženega gledanja Troedinega Boga , koliko bolj to velja za čas Nove Zaveze, ko gre za Svetnike v Nebesih!

    In v resnici pripoveduje sv. Janez v RAZODETJU, kako je v nadnaravnem videnju gledal “zlate čaše” polne dišav, ki so molitve svetih. (5,8), kar po miselni zvezi ne more biti drugega kakor učinkovite priprošnje svetnikov za ljudi na zemlji.

    KRATEK POVZETEK :

    BOG JE ALFA IN OMEGA-ZAČETEK IN KONEC. LJUDJE SMO MED SABO POVEZANI V CELOTO-RELACIJA:ZEMLJA, VICE, NEBESA.

    ZA VSE LJUDI NA ZEMLJI JE POTREBNO MOLITI, MOLITI ZA DUŠE V VICAH IN SVETNIKE PROSITI VSAK DAN ZA POMOČ. TO JE CELOTA.

    V MOLITEV ENE ZDRAVE MARIJE LAHKO VKLJUČIMO TE PROŠNJE; ZDRAVO MARIJO, KI JO MOLIMO Z VSEM SRCEM Z VSO DUŠO IN TELESOM POMENI VEČ, KAKOR URE MOLITVE, KI SO OPRAVLJENE POVRŠNO, BLEBETAVO IN NE Z VSEM SRCEM; PA PROSIMO JEZUSA NAJ SE NAŠA ČLOVEŠKA VOLJA ZDRUŽI Z BOŽJO VOLJO!

    • Hvala says:

      MNOGI LJUDJE MED MOLITVIJO MISLIJO LE NASE. A NAČIN MOLITVE JIH NE SPREMINJA. OSTAJAJO VES ČAS ENAKI IN SE V SVOJI DUHOVNI RASTI NE PREMAKNJEJO NITI ZA CENTIMETER.

  73. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE…..LJUBEZEN DO BLJIŽNJEGA

    Na tem zemeljskem potovanju smo ljudje zelo povezani, dejansko bi rekla -ZVEZANI SKUPAJ KOT Z VRVJO. Tu ne mislim na samo krvno sorodstvo, ampak na vse ljudi po celem svetu. MENIM, DA SO MEDSEBOJNI ODNOSI , TO JE ŽIVLJENJE Z LJUDMI NA SVETU, NAJTEŽJE PODROČJE, KI ZAHTEVA VELIKO ODPOVEDOVANJA, ŽRTEV, POTRPLJENJA IN GOSPODOVE POMOČI.

    Življenje posameznika se odvija v ovoju celotnega prebivalstva, vsi smo med sabo povezani, ker drug brez drugega ne moremo živeti , tako je naredil Gospod po svojem načrtu. Kar naredi posameznik, vpliva na vse ljudi, prav tako vpliva na vse, kar zagreši posameznik, kajti GREH POSAMEZNIKA NI OSEBEN, NITI NI ZAKRIT, JE RAZKRIT in prizadene celotno Kristusovo občestvo.

    Včasih se ne zavedamo oz. premalo mislimo in premalo prosimo Gospoda, da bi nam dal pogledati svet z Njegovimi očmi.

    Če nekdo meče hrano v smeti, s tem prizadene in prikrajša množice ljudi po svetu. Gospod je dal prostor vsakemu človeku na zemlji, saj je On ustvaril vse ljudi, vsakemu je dal tudi KOS KRUHA. Ljudje smo povzročitelji lakote in vsega ostalega s svojim grešnim načinom življenja.

    JEZUS PRAVI, VSEM ODPUSTITI, VSE LJUDI LJUBITI. KAKO BOMO TO URESNIČILI, ČE SMO VSI DRUGAČNI, UNIKATI, ŽIVIMO NA SVOJIH BREGOVIH, Z RAZLIČNIMI POGLEDI, VERO IN KULTURO itd….KAKO ???

    SAMI NE BOMO NIČESAR ZMOGLI, AMPAK SAMO Z JEZUSOVO POMOČJO. Da bomo sposobni huda dejanje odpustiti in živeti naprej skupaj, je možno samo z Gospodovimi milostmi. Z medsebojnimi odnosi so imeli probleme tudi svetniki. Nekateri so bili tudi vzkipljivi.

    Svetnica Favstina Kowalska JE VELIKO TRPELA ZARADI LJUDI, KI SO JO PONIŽEVALI. Jezus jo je vodil po poti svetosti, to je morala prehoditi. Sama je napisala, da brez Božje pomoči ne gre, včasih je prosila za dodatne pomagajoče milosti.

    DA JE SKUPNO ŽIVLJENJE ZELO TEŽKO, je opisala Fawstina takole: Skupno življenje je samo na sebi težko, toda dvakrat težje je živeti skupaj z ošabnimi. O Bog, podeli mi globljo vero, da bi v vsaki sestri videla tvoj sveti obraz, vtisnjen v duši (Dn 1522).

    Najbolj trpim, ko naletim na hinavščino. Zdaj te razumem, moj Zveličar, da si tako ostro grajal farizeje zaradi njihove hinavščine. S trdovratnimi grešniki si bolj prijazno občeval, ko so skesani prihajali k tebi (Dn 1579).

    Danes me je doletela velika neprijetnost s strani neke osebe, pravzaprav neke svetne
    osebe, ki je sicer na podlagi neke resnične zadeve govorila veliko izmišljenih stvari; in ker so
    drugi imeli te stvari za resnične, so jih raznesli po vsej hiši. Ko mi je to prišlo na ušesa, me je
    stisnilo pri srcu: kako je mogoče tako zlorabiti tujo dobroto? Odločila sem se, da ne bom rekla
    niti ene besede v svojo obrambo, tej osebi pa bom izkazovala še večjo dobroto. Toda opazila
    sem, da imam premalo moči, da bi mogla to, kar je trajalo tedne, mirno prenesti. Ko sem
    videla, da se pripravlja k nevihti in da veter začenja sipati pesek naravnost v oči, sem šla pred
    najsvetejši zakrament in rekla Gospodu: »Jezus, prosim te za moč tvoje pomagajoče milosti,
    ker čutim, da ne bom mogla prestati tega boja. Zavaruj me s svojimi prsi.«
    Tedaj sem zaslišala besede: Ne boj se, jaz sem s teboj. Ko sem odšla od oltarja, sta mojo
    dušo preplavila čudovita moč in mir. Nevihta se je besneče zaganjala v mojo dušo kot ob
    skalo, pena nevihte pa je legla na tiste, ki so jo zanetili. Kako dober je Gospod, ki vsakemu
    poplača po njegovem delu … Vsak naj si izprosi pomoč pomagajočih milosti, kajti včasih
    navadna milost ne zadošča Dn 1150).

    JEZUSA JE POTREBNO PRSITI ZA POMOČ IN SE ZANESTI NA NJEGA, NE NA SVOJO MOČ. TO JE OPISALA FAVSTINA TAKOLE:

    Ko sem se nekega dne odločila, da se bom vadila v neki kreposti, sem desetkrat bolj
    kot kak drugi dan zabredla v nasprotje te kreposti. Zvečer, ko sem o tem premišljevala, zakaj
    sem danes tako izredno padala, sem zaslišala besede: Preveč si računala nase, a premalo
    name. Spoznala sem vzrok svojih padcev (1087).

    Da bomo vzdržali skupaj na zemeljski poti, čeprav različni, SE JE POTREBNO PREDATI BOŽJI VOLJI. Sestra Favstina pravi takole:

    Zvesta predanost Božji volji vedno in povsod, v vseh dogodkih in življenjskih okoliščinah,
    daje Bogu veliko slavo. Takšno izročanje Božji volji ima v njegovih očeh večjo težo kakor pa
    dolgi posti, odpovedi in najstrožja pokora. O, kako veliko je plačilo za eno dejanje izročitve
    Božji volji iz ljubezni. Ko to pišem, se moja duša navdušuje s tem, kako jo Bog ljubi in
    kakšnega miru se duša veseli že tu na zemlji (Dn 724).

    Moj Jezus, vem, da ti tako ravnaš z nami, kakor mi ravnamo z bližnjimi (Dn 692).

    O moj Jezus, ti veš, kako zelo mi nasprotujejo v tej zadevi, koliko očitkov moram prenesti, koliko ironičnih posmehov moram ravnodušno sprejeti. Sama tega ne bi preživela; toda s teboj zmorem vse, moj učitelj. O, kako boleče rani porogljiv posmeh
    tedaj, ko nekaj z veliko iskrenostjo povemo. (Dn 662).

    Zdaj dobro razumem, da samoodpoved, to je zedinjenje naše volje z Božjo voljo, dušo
    najtesneje združi z Bogom. To daje duši pravo svobodo in duhu pomaga do globlje zbranosti;
    vsi življenjski napori postanejo lahki, smrt pa mila (Dn 462).

    Omenila sem, da dejanje enega človeka lahko vpliva na drugega človeka, na drugem koncu sveta. Če delamo z ljubeznijo določena dela, tudi najmanj opazna, vpliva na drugega človeka. Tudi naše molitve, ki jih opravljamo vsak dan, lahko Bog uporabi po svojem načrtu, da reši ogromno duš po celem svetu, mi tega niti ne vemo.

    Favstina je opisala, kako jo je je prišla prosit za molitev ena od sester, ki je umrla pred dvema mesecema; Božje sodbe so res nenavadne pravi:

    Neko noč je prišla k meni ena od naših sester, ki je umrla pred dvema mesecema. Bila je
    v prvem koru. Zagledala sem jo v strašnem stanju, vso v plamenih, z bolestno spačenim
    obrazom. To je trajalo kratek čas in je izginila. Presunil me je strah, ker nisem vedela, ali trpi
    v vicah ali v peklu. Kljub temu sem podvojila svoje molitve zanjo. Naslednjo noč je ponovno
    prišla, a zagledala sem jo v še bolj žalostnem stanju, v hujšem ognju, na njenem obrazu se je
    odražal obup. Zelo sem se začudila, da sem jo po molitvah, ki sem jih zanjo darovala,
    zagledala v tako strašnem stanju. Vprašala sem jo: »Ti moje molitve niso nič pomagale?«
    Odgovorila mi je, da ji moja molitev ni nič pomagala in da ji tudi ne bo. Vprašala sem jo: »Ti
    tudi molitve, ki jih je zate darovala vsa skupnost, niso nič pomagale?« Odgovorila mi je, da
    ne. Te molitve so pomagale drugim dušam. Dejala sem ji: »Če vam moje molitve nič ne
    pomagajo, potem, prosim, ne prihajajte več.« Takoj je izginila. A nisem prenehala moliti. Čez
    nekaj časa je spet prišla ponoči k meni, vendar že v drugačnem stanju. Ni bila več v plamenih
    kakor prej in njen obraz je žarel, oči so ji sijale od veselja. Povedala mi je, da imam resnično
    ljubezen do bližnjega, da so moje molitve pomagale mnogim dušam. Spodbujala me je, naj ne
    preneham moliti za trpeče duše v vicah; ona ne bo več dolgo v vicah. Božje sodbe so res nenavadne (Dn 58).

    NAJ PODAM ZAKLJUČEK:

    – VSAKO DELO, ODNOS, itd. KI NI ZAČETO S SVETIM DUHOM, Z NJIM ŽIVETO IN Z NJIM KONČANO PROPADE,

    -RAZVIDNO JE, DA JEZUSOVIM BESEDAM DANES NE VERJAMEJO MNOGI,

    – BREZ BOŽJE POMOČI NE MOREMO ŽIVETI, NE MOREMO DELOVATI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU,

    – PROSITI GOSPODA, DA BOMO ZNALI POTRPETI Z LJUDMI,

    – VPRAŠATI JE POTREBNO JEZUSA ALI IZPOLNJUJEMO NJEGOVO VOLJO, ALI PA MOGOČE SVOJO, V ODNOSIH Z
    LJUDMI,

    – TRPLJENJE JE SESTAVNI DEL NAŠEGA POTOVANJA K VEČNOSTI, ZATO JE VSAKO PREHITEVANJE IN ODSTRANJEVANJE TRPLJENJA, BEŽANJE IZ STISK NEUMESNO, ČE NI V SKLADU Z BOŽJO VOLJO, GOSPOD REŠUJE IZHODE IZ STISK V SVOJEM ČASU, NE PO NAŠEM ČASU (vidno v situacijah v današnjem času).

    • Hvala says:

      Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni, kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj« (1 Jn 2,15-17).

  74. Minako says:

    Z vami želim nekaj deliti. Sicer ne znam točno opisati, a bom poskusila. Če pogledate pod objave prosim za molitev, lahko vidite, kako sem v stiski, paniki, pisala in prosila za molitev, kako me je bilo strah vsega, strah življenja, strah da sem v zdaj že prejšnji službi naredila napake, da nisem vredna ničesar dobrega, sreče, ljubezni. Moje stanje, nespanja, strahu se vleče že kar nekaj časa. Bilo je res hudo, bila sem v grozni temi. Prejšnjo soboto sem pričela z devetdnevnico Marije, ki razvezuje vozle, ki sem jo zaključila včeraj. In ravno včeraj popoldan, molila sem zjutraj, me preplavi popolni mir, veselje, zaupanje, občutek da sem tudi jaz vredna Božje ljubezni in da jo doživljam zdaj. Kot da bi mi nekdo v moji temi prižgal luč. Ne znam vam opisati, ampak počutim se radostno. Zdi se mi kot da je Bog blizu mene. Ne vem kaj bo še v mojem življenju, ampak nekako čutim, da moram samo zaupati. Upam da me ne razumete narobe, želela sem to deliti z vami, ker mi srce poje.

    • Miro says:

      Spoštovana Minako, prisrčna hvala posredovanje vaše čudovite izkušnje pri molitvi devetdnevnice »Marija, ki razvezuje vozle«. Bogu hvala za vse, kar ste že prejeli in boste gotovo tudi v prihodnje na Marijino priprošnjo. Naj vas Usmiljeni Bog še naprej obilno blagoslavlja na vaši življenjski poti!

      O tem, kako v urah obupa prositi Marijo za pomoč več na:
      https://si.aleteia.org/2018/04/04/kako-v-urah-obupa-prositi-marijo-za-pomoc/

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  75. Miro says:

    V VSAKEM ČLOVEKU SMO KRISTJANI POKLICANI GLEDATI BLIŽNJEGA, ŠE VEČ – JEZUSA SAMEGA. LJUBEZEN PA OD NAS ZAHTEVA ISKANJE DOBREGA, NE GLEDE NA TO ALI NAM JE BLIŽNJI VŠEČ ALI NI. LJUBITI, POMENI IZGANJATI GREH IZ VSAKEGA ODNOSA, ISKATI RESNICO IN SE ZANJO BORITI. KAKO BI BILO LEPO, ČE BI SE V VSEH ODNOSIH BORILI ZA RESNICO BREZ LAŽI IN KRINKE!

    Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,25-37)

    Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C25-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Zdi se, da današnji evangelij postavlja pred nas večno vprašanje: Kako naj živim, da bom srečen? Ko v sebi čutimo jasen odgovor, da je pravo življenje le v ljubezni, pa se rodi večni izgovor: Koga pa naj ljubim?

    Ker bi se skozi vso zgodovino radi znebili odgovornosti za svojega bližnjega in uničili božji načrt, po katerem želi Bog, da smo med seboj bratje in sestre, da drugega doživljamo kot kost iz naše kosti in meso iz našega mesa, je Bog poslal na svet svojega Sina. Po njem nam je spregovoril in povedal, da je On sam v vsakem izmed nas, še posebej v najbolj ubogem. Zato pravi, da bo ob sodbi kralj rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Ker pozna našo skušnjavo brezbrižnosti in ločevanja na naše in vaše, se je poistovetil z najmanjšimi, najbolj ubogimi in zavrženimi. Kristusov učenec se torej nikakor ne more opravičiti z vprašanjem: Kdo je moj bližnji? Bližnji je čisto vsak. Vsak, ker je kost iz njegove kosti in meso iz njegovega mesa. Ker smo po stvarjenju med seboj bratje in sestre ter poklicani biti varuhi svojih bratov. Ker je po Jezusovem nastopu, On sam v vsakem kot skrita božja prisotnost.

    Dejstva, da je vsak človek naš bližnji, nas ne odveže nihče in nič. Še več, tudi naloge sočutja do bližnjega nas nihče ne more odvezati. Ko vemo za odgovor, kdo je naš bližnji, pa radi začnemo iskati izgovore, da ta bližnji ni takšen, da bi bil vreden naše ljubezni, ali pa iščemo izgovore s spraševanjem: Kaj pa pomeni ljubiti?

    Če hočemo biti odgovorni, ne smemo mešati dveh vprašanj in sicer: Kdo je moj bližnji in kaj pomeni ljubiti. Na prvo vprašanje smo torej našli odgovor. Kaj pa drugo? Jezus pravi apostolu Petru, ki ga sprašuje: Kolikokrat naj odpusti svojemu bratu, če ta greši zoper njega, da mora odpustiti vedno tj. sedemdeset krat sedem krat. Hkrati pa mu pove, da je bližnji tisti, ki je za svoj greh dolžan prositi tudi odpuščanje.

    V vsakem človeku smo kristjani poklicani gledati bližnjega, še več – Jezusa samega. Ljubezen pa od nas zahteva iskanje dobrega, ne glede na to ali nam je bližnji všeč ali ni. Ljubiti, pomeni izganjati greh iz vsakega odnosa, iskati resnico in se zanjo boriti. Kako bi bilo lepo, če bi se v vseh odnosih borili za resnico brez laži in krinke!

    Današnji evangelij nam daje torej jasen odgovor: Bližnji je vsak človek in mi smo ga dolžni ljubiti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  76. Miro says:

    GOD SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA – REDKE CERKVENE OSEBNOSTI SO TAKO KOT FRANČIŠEK ASIŠKI VPLIVALE NA CERKEV IN DRUŽBO ZAHODNEGA SVETA. VSE ŽIVLJENJE JE IMEL PRED SEBOJ EN SAM CILJ: POSTATI VEDNO BOLJ PODOBEN KRISTUSU!

    Sv. Frančišek Asiški se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot sin trgovca Petra Bernardoneja in Francozinje Ivane Pica. Krstno ime malega Frančiška je bilo Giovanni, zaradi njegove matere pa so ga od rojstva naprej imenovali Francesco (Francozek). Frančišek je bil radoživ in vesel mladenič. Njegov cilj je bil postati vitez. Leta 1202 je komaj dvajsetleten odšel v vojno med mestoma Assisi in Perugia. Enoletno ujetništvo v ječah Perugie je prineslo spremembo. Frančišek je spoznal, da mora biti v življenju poleg blaginje in telesnih užitkov še kaj drugega. Romanje v Rim je njegovo prepričanje še okrepilo. Očaran je bil nad češčenjem Jezusa Kristusa, vendar še ni vedel, kako naj oblikuje svoje življenje.

    Leto 1205 je bilo zanj odločilno. Kot že tolikokrat prej je Frančišek molil v mali, razpadajoči cerkvici sv. Damijana pod Assisijem. Nenadoma je zaslišal, kako mu Kristus s križa govori: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Frančišek je poziv tedaj razumel dobesedno, prodal številne bale očetovega blaga, izkupiček pa izročil župniku cerkvice sv. Damijana, da bi obnovil kapelo. Besni oče Bernardone je od Frančiška zahteval, naj mu vrne denar, sicer se bo moral odpovedati dediščini. Frančišek je vse vrnil in se hkrati odpovedal tudi dediščini. Kmalu nato je Frančišek med mašo v takrat še majhni cerkvi sv. Marije Angelske v Porcijunkuli na ravnini pod Assisijem zaslišal besede iz Lukovega evangelija: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev.« Spoznal je, da mu je s tem nakazana njegova pot najbolj ubogega med ubogimi. Odložil je čevlje, si oblekel kuto, jo prevezal z vrvjo in se kot berač podal na popotovanje …

    Več o življenju in delu sv. Frančiška Asiškega na:
    https://katoliska-cerkev.si/god-sv-franciska-asiskega

    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  77. Miro says:

    NAŠI ANGELI SO DELEŽNI BOŽJEGA GLEDANJA – NA NAŠI ŽIVLJENJSKI POTI RABIMO POMOČ S STRANI ‘SPREMLJEVALCEV’, ‘ZAŠČITNIKOV’, ‘ČLOVEŠKIH KOMPASOV’, KI NAS VARUJEJO PRED NEVARNOSTMI IN PASTMI, NA KATERE LAHKO NALETIMO MED HOJO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,1-5.10)

    Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.«

    »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C1-5.10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Na naši življenjski poti rabimo pomoč s strani ‘spremljevalcev’, ‘zaščitnikov’, ‘človeških kompasov’, ki nas varujejo pred nevarnostmi in pastmi, na katere lahko naletimo med hojo.

    Obstaja nevarnost, da ne bi hodili. In koliko ljudi se ustavi in ne hodi in so vse življenje nepremični, ne da bi se premikali, ne da bi kar koli počeli … To je nevarnost. Kakor tisti človek v evangeliju, ki se je bal investirati talent. Zakopal ga je in si rekel: ‘Jaz sem miren, sem brez skrbi. Ne bom mogel narediti napake. Tako ne tvegam.’ Veliko ljudi ne zna hoditi ali pa ima strah pred tveganjem in se ustavi. Mi pa vemo, da obstaja pravilo: kdor je v življenju pri miru, se bo pokvaril. Kakor voda. Kadar je voda stoječa, pridejo komarji, odložijo jajčeca in vse se pokvari. Vse. Angel nam pomaga, spodbuja nas k hoji.

    Drugi dve pasti na poti našega življenja sta ‘nevarnost, da bi zgrešili pot’, kar je láhko popraviti samo na začetku, ter ‘nevarnost, da bi zapustili pot’ in se porazgubili po trgu, šli na eno stran in na drugo kakor v labirintu, ki vara in nikoli ne vodi do konca. Angel nam pomaga, da ne zgrešimo poti in da hodimo po njej. A potrebna je naša molitev, naša prošnja po pomoči. Gospod pravi: ‘Spoštuj njegovo navzočnost.’ Angel je zanesljiv, ima oblast, da nas vodi. Poslušaj ga. Poslušaj njegov glas in se mu ne upiraj. Poslušaj navdihe, ki so vedno od Svetega Duha, angel pa jih navdihne. Ali se pogovarjate s svojim angelom? Ali poznate ime svojega angela? Ali poslušate svojega angela? Ali pustite, da vas vodi po poti ali vas spodbuja k premikanju?

    Navzočnost in vloga angelov v našem življenju pa sta še bolj pomembni, kajti ne le da nam pomagajo dobro hoditi, prav tako nam tudi kažejo, kam moramo iti. V odlomku iz Matejevega evangelija (glej Mt 18,1-5.10) beremo: ‘Ne zaničujte otrok, kajti njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.’ Pri skrivnosti angelovega varstva imamo torej tudi zrenje Boga Očeta, za kar nam Gospod mora dati milost, da bi razumeli. Naš angel varuh ni samo z nami, ampak tudi gleda Boga Očeta. Je v odnosu z njim. Je vsakodnevni most. Od trenutka, ko se prebudimo, do trenutka, ko gremo v posteljo, nas spremlja. Je vez med nami in Bogom Očetom. Angel predstavlja vsakdanja vrata, odprta v srečanje z Očetom. Angel mi pomaga hoditi, kajti gleda Očeta in pozna pot. Ne pozabimo teh spremljevalcev na poti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      ANGEL VARUH – NAŠ STALNI SPREMLJEVALEC V ŽIVLJENJU

      https://si.aleteia.org/2021/10/02/angel-varuh-nas-stalni-spremljevalec-v-zivljenju/

      KO NE MOREMO K SVETI MAŠI

      Stopi, ljubi angel varuh,
      v cerkvi ti na prostor moj.
      Bodi tam pri sveti maši,
      v duhu združen bom s teboj.

      Pri darovanju tam položi
      mojo dušo na oltar:
      moje križe, moje delo
      Večnemu ponudi v dar.

      Pri povzdigovanju moli
      v sveti hostiji Boga:
      prosi, naj še mene skrije
      v rano svojega Srca.

      Dušam v vicah, mojim dragim
      nesi sveto Rešnjo Kri,
      grešnike, umirajoče
      z njo pokropi, greh izmij.

      Ko se mašnik bo obhajal,
      tudi meni angel moj,
      sveto Hostijo prinesi,
      moli Jezusa z menoj.

      Prosi, da ves svet deležen
      svetih mašnih bo darov,
      meni pa na dom prinesi
      svete maše blagoslov.

  78. Miro says:

    OKTOBER, MESEC ROŽNEGA VENCA ROŽNI VENEC IMA V MOLITVI CERKVE POSEBNO MESTO!

    ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

    Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.
    Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

    Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

    »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

    (Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

    Besedilo prispevka povzeto po: marija.si

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  79. Hvala says:

    S SVETIM OBHAJILOM SE V NAS ZAČENJA VEČNO ŽIVLJENJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Jezus je v svojem evharističnem govoru, ki ga je zapisal evangelist Janez, oznanjal: »Če ne
    jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje
    meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,53-54).
    Čudovita je misel, da se z vsakim svetim obhajilom v nas začenja tisto večno življenje, ki ga
    bomo imeli v nebesih pri Bogu.
    Poglejmo nekaj misli sv. Janeza Vianneya, ki sveto obhajilo povezujejo z večnim
    življenjem:
    »Na sodni dan bomo videli, kako Gospodovo meso sije skoz poveličano telo tistih, ki so ga
    vredno prejemali na zemlji – kakor vidimo sijati zlato v bakru ali srebro v svincu.
    Če bi nam kdo rekel, potem ko smo bili pri obhajilu: ‘Kaj nesete na svoj dom?’ bi mu lahko
    odgovorili: ‘Nesem nebesa.’ Neki svetnik je rekel, da smo nosilci Boga. To je čisto res, vendar
    nimamo dovolj vere. Ne doumemo svojega dostojanstva. Ko odidemo od svete mize, smo
    tako srečni, kakor bi bili trije modri, če bi bili mogli vzeti s seboj Dete Jezusa.«
    »Duša, ki pogosto in vredno prejema Boga, bo lepa v večnosti! Telo našega Gospoda bo sijalo
    skoz naše telo, njegova sveta kri skoz našo kri. Naša duša bo združena z dušo našega Gospoda
    vso večnost. Tam bo uživala čisto in popolno srečo. Ko duša kristjana, ki je prejel našega
    Gospoda, pride v nebesa, poveča veselje v nebesih. Angeli in Kraljica angelov pridejo k njej,
    ker prepoznajo Božjega Sina v tej duši. Tedaj je ta duša poplačana za vse trpljenje in žrtve, ki
    jih je prestala v življenju.«
    »Kako srečni so ljudje, ki ob smrti prejmejo sveto obhajilo! Ob posebni sodbi, ki nastopi takoj
    po smrti, vidi Bog Oče svojega Sina v njih; ne more jih obsoditi na pekel. Vidite, kako
    pametno je prejeti poslednje zakramente.«
    Jezus je zagotovil sv. Favstini: »Vsako sveto obhajilo te vedno bolj usposablja za večno
    združenje z Bogom.«
    Zelo pomembno je, da se naše združenje z Jezusom ne preneha. To se bo zgodilo, če v svojem
    življenju ne bomo storili nobenega smrtnega greha. V nas je Božje življenje, ki je kakor goreč
    plamen. Stalno moramo nanj nalagati gorivo. Sv. Janez Vianney je oznanjal: »Kadar imamo
    ljubega Boga v srcu, moramo biti zelo goreči. Srce emavških učencev je bilo goreče že, ko sta
    ga samo slišala. Potem ko prejmete našega Gospoda, čutite, kako se vaša duša očiščena koplje
    v Božji ljubezni.«
    Arški župnik je dal primero: »Vzemite posodo, polno tekočine, in jo dobro zamašite; tekočino
    boste ohranili, dokler boste hoteli. Prav tako bi, če bi dobro varovali našega Gospoda v
    notranji zbranosti po obhajilu, dolgo čutili ta použivajoči ogenj, ki bi vašemu srcu navdihoval
    nagnjenje k dobremu in odpor do slabega.«

    Evharistično Srce Jezusovo,
    usmili se nas.

    http://www.glasslovenije.com.au/aktualno2020/Vrtnice_2020.pdf

  80. Miro says:

    TEH 9 NASVETOV LAHKO POMAGA, DA SE NAUČIMO ODPUŠČATI SEBI IN DRUGIM (Aleteia)

    1. Najprej odpustimo sami sebi
    2. Ne mešajmo odpuščanja in pozabe
    3. Ne izkoriščajmo odpuščanja
    4. Naši nameni morajo biti iskreni
    5. Ne igrajmo odpuščanja
    6. Odpuščajmo v besedah in dejanjih
    7. Odpuščanje potrebuje čas
    8. Bolje je odpustiti pozno kot nikoli
    9. Obrnimo se na Svetega Duha

    O razlagah teh nasvetov več na:
    https://si.aleteia.org/2021/03/28/teh-9-nasvetov-lahko-pomaga-da-se-naucimo-odpuscati-sebi-in-drugim/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  81. Hvala says:

    BOG NAS LJUBI TUDI V TRPLJENJU
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Marsikdo se sprašuje: Zakaj toliko bolečin, solza in obupa? Zakaj toliko nedolžnih trpi? Zakaj je toliko naravnih nesreč, neozdravljivih bolezni, krivic? Zakaj Bog vse to dopusti? Človek težko razume, da zato, ker nas ljubi.

    Bog je vedno ljubezen. Človeka je ustvaril takšnega, da je sposoben ljubiti Boga in vsakega človeka. Da človek more ljubiti, mora biti svoboden. Zato je Bog človeku podaril svobodno voljo. Človek se mora svobodno odločiti za ljubezen. K človekovi svobodi pa spada tudi to, da se more odločiti za dejanje, ki je ljubezni ravno nasprotno. To dejanje običajno prinaša trpljenje. Za to trpljenje ni odgovoren Bog, ampak človek. Človek, ki premalo skrbi za svoje zdravje, je kriv za različne bolezni. Pijan šofer, ki povozi človeka, je sam kriv za smrt in nastalo trpljenje sorodnikov. Tudi za marsikatero naravno katastrofo je človek sam kriv, ker se do okolja ne obnaša tako, kakor bi bilo treba. Povzročitelj je človek in ne Bog.

    Ker je svoboda tako velika vrednota in je nujno povezana z ljubeznijo, Bog pusti človeku svobodo, čeprav ve, da jo bo ta zlorabil in bo sebi in drugim povzročil trpljenje. Oče je v Jezusovi priliki o izgubljenem sinu pustil, da je sin odpotoval v daljno deželo in tam €œz razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje (Lk 15,13). Ko ga je zadelo trpljenje zaradi lakote in osamljenosti, je šel vase in se skesan vrnil k svojemu očetu.

    Človek ne ve, kaj je zanj dobro. Edino Bog ve, kaj je za nas z vidika večnosti najboljše. Treba je, da Bogu kot svojemu duhovnemu zdravniku popolnoma zaupamo. Verovati moramo, da nas ljubi tudi takrat, ko nas zadene trpljenje. Hoče nam v trpljenju pomagati. Treba je, da se z zaupanjem obračamo nanj. Sv. Maksimilijan Kolbe je dejal: Zunanje in notranje težave prihajajo zato, da nas posvetijo. Večkrat nas šele različne preizkušnje pripeljejo k spoznanju Boga in njegove ljubezni.

    Sv. Pavel, ki je veliko trpel po nedolžnem, je globoko doumel pomen in smisel trpljenja. Zapisal je: Za Kristusa prenašam celo verige, kakor bi bil hudodelec. Vendar božja beseda ni vklenjena. Zato vse prenašam zaradi izvoljenih, da bi tudi ti dosegli rešitev, ki prihaja od Kristusa Jezusa, v večno slavo. Zanesljiva je tale beseda: Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali (2 Tim 2,9-12).

    Po vsakem trpljenju naših bližnjih nas kliče Bog: Pridi in pomagaj! Lajšaj trpljenje, briši solze, prinašaj veselje in tolažbo!

    Mnoge nesreče so učinek narave, ki je prizadeta zaradi izvirnega greha in osebnih grehov, hkrati pa jih Bog dopušča iz ljubezni do človeka. Da gre pri tem za posebno božjo ljubezen, dostikrat ne spoznamo takoj. V marsikaterem primeru bomo to spoznali šele tedaj, ko bomo prestopili prag večnosti. Vsekakor je treba gledati z vidika večnosti. Ko bomo onstran smrti, bomo na trpljenje gledali drugače, kakor gledamo zdaj, ko smo še tujci in popotniki.

    http://duhovno2.rkc.si/index.php/content/display/523

  82. Miro says:

    DANES JE PO LJUBLJANSKIH ULICAH POTEKAL POHOD ZA ŽIVLJENJE 2021, NAJVEČJI LETNI SHOD ZA SPODBUJANJE VESELJA DO ŽIVLJENJA, OZAVEŠČANJA O NEVARNOSTIH SPLAVA IN SOČUTJA Z ŽRTVAMI SPLAVA – NEROJENIMI OTROKI IN NJIHOVIMI MATERAMI IN OČETI V STISKAH (vir: Družina)

    »NAJ VSAKDO IZ VSEGA SRCA IN Z GLASOM, KAKRŠNEGA MU JE DAL BOG, ZAPOJE HVALEŽNO BOGU, DRUG ZA DRUGEGA, ZA TO, DA SMO IN SE LAHKO BOGATIMO MED SEBOJ. IN ZA DAN, KI NAM GA JE DAL!« (nadškof Stanislav Zore)

    V nadaljevanju sledi vrsta fotografij z opisi in video:
    https://www.druzina.si/clanek/pohod-za-zivljenje-2021-1

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

    • Miro says:

      KULTURA SMRTI JE DANES ZASEJANA V VSE PORE NAŠE DRUŽBE – NAMEN VSAKEGA POHODA ZA ŽIVLJENJE JE OZVOČITI NEME KRIKE NEROJENIH OTROK, DA SE BO NJIHOV GLAS SLIŠAL V NAŠI DRUŽBI!

      Voditeljica letošnjega Pohoda za življenje Urša Cankar Soares: »Kultura smrti je danes zasejana v vse pore naše družbe, ki nerojenim otrokom ne priznava, da so ljudje, zato mnogi v porodnišnici, namesto da bi ugledali luč sveta, umrejo nasilne smrti. Vsako leto je v Sloveniji vsaj 4000 takšnih otrok! Vemo, čutimo in prepričani smo, da to ni prav. To je v nebo vpijoča krivica, nemi krik, ki ga prevpije bobnenje sveta. Namen vsakega Pohoda za življenje je ozvočiti te neme krike nerojenih otrok, da se bo njihov glas slišal v naši družbi.«

      Več o Pohodu za življenje 2021 na:
      https://si.aleteia.org/2021/10/02/pohod-za-zivljenje-2021-v-fotografijah/

      Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  83. Miro says:

    KAJ STORITI Z LJUDMI, KI SE NE ŽELIJO OPRAVIČITI ( Aleteia)

    Več poučnih misli v fotogaleriji na:

    https://si.aleteia.org/slideshow/kaj-storiti-z-ljudmi-ki-se-ne-zelijo-opraviciti/

    Kaj o tem pravi BOŽJA BESEDA? V Svetem pismu je vrsta besedil, ki se tako ali drugače dotikajo omenjenega problema v odnosih z ljudmi. Posebej omenimo naslednje Jezusove besede:

    »BLAGOSLAVLJAJTE TISTE, KI VAS PREKLINJAJO, IN MOLÍTE ZA TISTE, KI GRDO RAVNAJO Z VAMI« (Lk 6,28)

    Če od bližnjega nenehno pričakujemo opravičilo – najbrž ga nikoli ne bomo dočakali, redki so takšni spodbudni primeri – bomo vedno ostali bolj ali manj razočarani. Ko pa z Božjo pomočjo stopimo na pot molitve in blagoslavljanja bližnjega – ne glede na to, kakšen je njegov odnos do nas – se začne proces odreševanja nas in naših bližnjih v Gospodovi moči.

    Sčasoma tudi razočaranje nima več tako izrazite moči kot na začetku. Pomembno je, da nas ta »neuspeh« duhovno ne uničuje več, ampak nas krepi v volji, da si v odnosu z bližnjimi, kljub težavam, prizadevamo za dobro. Najbolj pomembno pa je, da iz tega izhaja zasluženje za naše večno življenje, a ne po naši zaslugi, temveč po Jezusovem prebridkem trpljenju na križu, na katerem nam je iz čiste ljubezni odpustil naše grehe in nas odrešil.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Na misel mi je prišlo naslednje – napisano v Vrtnicah JMS:

      Vsak moj otrok je edinstvena celota temperamenta, obdarjenosti in življenjskih izkušenj. Korak, ki je zate otročje lahek, je za nekoga drugega lahko velikanski in obratno. Samo jaz vem, kako težak ali lahak je posamezen del tvoje poti. Ne poskušaj narediti vtisa na druge s tem, da svoje velikanske korake prikazuješ kot otročje lahke. In ne obsojaj tistih, ki trepetajoč omahujejo narediti nekaj, kar bi ti zlahka storila. Če bi vsak moj otrok najprej hotel ugajati meni, bi strah pred obsojanjem izginil, tako kot tudi želja narediti vtis na ljudi. Usmeri pozornost na del poti, ki je pred teboj, in name, ki te nikdar ne zapustim.
      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Moje razmišljanje:

      VSAK ČLOVEK JE UNIKAT, USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI. Tega se premalo zavedamo v vsakdanjih odnosih med ljudmi. Ker se človek ne poglobi v stanje drugega in misli, da mora drugi reagirati tako kot on misli, pride do nerazumevanja, prisiljevanja, zahtev, nerazumevanja, obtoževanja itd….

      SAMO JEZUS VE ZAKAJ NEKDO REAGIRA TAKO KOT REAGIRA , KER ON EDINI POZNA VSE NAŠE MISLI, BESEDE, DEJANJA, TELO, ŽELJE, itd…Zato je tisto, kar je za nekoga lahko storiti brez problema- recimo med drugim tudi opravičilo, je za nekoga drugega pač trenutno nemogoče. NE GRE IN NE GRE VEN IZ NJEGA, RAZUMEM JAZ TO, KER SE VČASIH TAK ČLOVEK NITI NE ZAVEDA V SVOJI DUŠEVNOSTI TEGA. VELIKO JE VZROKOV ZA TAKO POČETJE, SAMO JEZUS POZNA VSE. SO PA MED DRUGIMI VELIKE OVIRE -RANJENOST ČLOVEKA-NOTRANJE RANE.

      Večkrat sem že poudarila, da ljudje po navadi odidejo k zdravniku, kadar je bolno telo, ko zboli duša odidejo psihiatru, ko pa je bolan duh v telesu KAM ODIDEJO NA ZDRAVLJENJE?

      Človek se velikokrat ne zaveda kako pomembno je , da je harmonija na vseh ravneh. Večina danes pretirava v telovadbi, v nedovoljeni jogi, v uživanju tega in onega itd…samo za zdravo telo pravijo, na dušo in duha pa pozabijo. POZABLJAJO NA ŽIVO VODO, IZPOD KATERE PRITEKA VSE OBILJE V ŽIVLJENJU.

      Če se meni nekdo ne opraviči za kako zadevo, jemljem to tako, da na to ne polagam pozornosti, ker ne vem kaj je v notranjosti človeka, kaj bi imela od tega opravičila? Lahko da sem tudi jaz bila kdaj vzrok, da sem naredila krivico, se nisem opravičila, zakaj bi sedaj to pričakovala od ljudi? To me ne moti. Bogu izročam človeka in njegove rane, Bog je tisti, ki edini lahko spreminja človeka in vse ostalo. Nekateri se ne OPRAVIČIJO BOGU IN GA NE PROSIJO ZA ODPUŠČANJE, VSLED TEGA SE NE MOREJO NITI LJUDEM OPRAVIČITI.

      KO PROSIMO BOGA ZA POMOČ, SE MU IZROČIMO BO ON UMIL IN PREČISTIL ČLOVEKA V CELOTI IN PO TEM BO SPOSOBEN SE TUDI OPRAVIČITI, KAJTI SAMO BOG VZPOSTAVLJA HARMONIJO V ČLOVEKU IN IZVEN ČLLOVEKA.

      • Miro says:

        ODREŠUJE NAS SAMO ŽIVA BOŽJA BESEDA, KI NAM VEDNO PREDOČA BISTVO, TOKRAT GLEDE KESANJA IN ODPUŠČANJA:

        »KAKO VELIKO JE GOSPODOVO USMILJENJE, NJEGOVO ODPUŠČANJE TISTIM, KI SE OBRAČAJO NANJ!« (Sir 17,29)

        Vsak dan se Gospodu Jezus zahvaljujmo za Božjo besedo in za vse, kar nam podarja po Preblaženi Devici Mariji.

        Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  84. Hvala says:

    BOG NAM V RESNICI NALAGA BREMENA, KI JIH NE ZMOREMO NOSITI

    Nič takega ne more priti, česar Bog ne bi hotel. Vse, kar hoče, pa naj se nam zdi še tako hudo, je v resnici za nas najboljše.” (sv. Tomaž More)

    Zaradi zaupanja v Boga verjamemo, da dogodki, ki jih On dopusti v našem življenju, nikdar niso takšni, da se z njimi ne bi mogli soočiti ali jih premagati. Verjetno je vsak že kdaj slišal stavek: “Bog ti naloži toliko, kolikor lahko preneseš.”

    Nosimo težja bremena, kot jih zmoremo nesti
    Danes verjamem drugače, in sicer, da nam Bog nalaga tudi bremena, ki jih nismo zmožni nositi. Dokaz za to najdemo v Getsemaniju, ko Bog svojemu Sinu naloži breme, ki ga tudi sam raje ne bi nesel …

    Zaupanje v ta stavek je torej morda nekoliko protislovno in smo bili glede tega v zmoti. Bog nam v resnici nalaga nemogoča bremena.

    Mama v bolnišnici spremlja desetletno hčer, ki se bori za življenje. Možu ob porodu izgubi ženo, da ostane sam z družino. Dekle izgubi fanta, ki je okreval po poškodbi glave.

    Resnica je v tem, da vsem Bog nalaga več, kot zmoremo nesti.

    Ko v življenju pride do zelo bolečih preizkušenj, se Bog z nami ne igra. Pošilja nam opozorilo.

    Edini način, da najdemo moč za naprej, je …
    Največkrat je tako, da se tega ne zavedamo in iščemo vse mogoče rešitve. Preveč se trudimo pokazati, da smo močni, da se vse zdi lahko in da imamo vse pod nadzorom. V resnici nam to ne pomaga prav veliko. Vedno se nekje globoko v sebi zavedamo, da to ni tisto, kar bi morali storiti, niti ni to, kar Bog od nas pričakuje.

    Gospod ne pričakuje, da bomo močni in se bomo sami soočali s preizkušnjami. Bog je že poslal nekoga, da nas reši, se spomnite? Ko dopusti vsa ta bremena, nam želi pokazati, da je edini način, da najdemo moč za naprej, če se opremo Nanj.

    Ali Bog lahko naloži več, kot zmoremo nesti? Da, nekega dne nam bo naložil več, kot zmoremo nesti. Velikokrat se bomo zaradi tega počutili osamljeno, zmedeno in potopljeno v temo.

    Vendar Bog ne pričakuje, da bomo skozi to šli sami. Čeprav je lažje reči kot narediti, je ključ do rešitve v tem, da se v naših najtemnejših trenutkih predamo Bogu.

    Predati se pomeni zaupati, da bo Bog prišel. Pomeni upati v čudež, ne da bi vnaprej vedeli, kakšen bo. Pomeni hoditi za Jezusom in vsak dan ponoviti: “Gospod, vate zaupam.”

    Vse je del čudovite slike
    Čeprav je težko verjeti, je vse del načrta. Ko Bog dopusti nekaj težkega, ima že pripravljeno rešitev. Navzven se lahko vse zdi popolnoma negotovo, a vsak naš življenjski dogodek je del veliko širše zgodbe, del čudovite slike.

    Gospod bo prišel, ne skrbite. Bog je navzoč tudi v odsotnosti vsega. Oprite se nanj. Iščite ga. Zaupajte njegovi volji.

    Niste sami. Gospod hodi z vami in je pripravljen prevzeti vaše breme takoj, ko se mu odločite predati.

    “Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.” (Preg 3,5–6)

    https://si.aleteia.org/2019/02/27/bog-nam-v-resnici-nalaga-bremena-ki-jih-ne-zmoremo-nositi/

  85. Miro says:

    V PRIČUJOČEM EVANGELJSKEM ODLOMKU JEZUS GRAJA LJUDI V BETSAIDI, KOROZÁINU IN KAFARNAUMU, KI KLJUB ČUDEŽEM NISO VERJELI VANJ – NA MESTO PREBIVALCEV V BETSAIDI, KOROZÁINU IN KAFARNAUMU LAHKO POSTAVIMO NAS SAME, MENE – PROSIMO SVETEGA DUHA, NAJ NAM NA STEŽAJ ODPRE VRATA SRCA, DA BO JEZUS LAHKO VSTOPIL!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,13-16)

    »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil. Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Smo v nevarnosti, da bi živeli krščanstvo kot družbeno navado, s hinavščino pravičnih, ki jih je strah pustiti se ljubiti. Ko je maša končana, Jezusa pustimo v cerkvi, ne vrne se z nami domov v naše vsakdanje življenje. Gorje nam, kajti na ta način Jezusa naženemo iz svojega srca. Smo kristjani, a živimo kot pogani. Izprašajmo si vest.

    V odlomku Jezus graja ljudi v Betsaidi, Korozáinu in Kafarnaumu, ki kljub čudežem niso verjeli vanj. Jezus je razžaloščen, ker je bil zavrnjen, medtem ko navaja mesta, kot sta Tir in Sidon, ki bi zagotovo verjela, če bi videla njegove čudeže. In joče, kajti ljudje niso bili zmožni ljubiti. On pa je želel prispeti do vseh src s sporočilom, ki ni bilo ukazovalno sporočilo, ampak je bilo sporočilo ljubezni.

    Na mesto prebivalcev prej omenjenih mest, lahko postavimo nas same, mene. Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Na drugi strani pa imamo novice o ljudeh, ki so slišali Jezusovo oznanilo, se takoj spreobrnili in mu sledili. Mi pa smo ‘navajeni’. Ta navada nam škoduje, kajti evangelij omejimo na družbeno, sociološko dejstvo in ne na osebni odnos z Jezusom. Jezus govori meni, govori tebi, govori vsakemu med nami. Jezusovo oštevanje je za vsakega med nami. Kako to, da tisti pogani, takoj ko slišijo Jezusovo pridiganje, gredo z njim, jaz pa, ki sem rojen, sem rojena tukaj, v krščanski družbi, se navadim, in krščanstvo je kot neka družbena navada, neko oblačilo, ki ga oblečem in ga zatem odložim? Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo formalno in ne zares.

    Če delamo na ta način, smo hinavci. Gre za hinavščino pravičnih: Obstaja hinavščina grešnikov. Hinavščina pravičnih pa je strah pred Jezusovo ljubeznijo, strah, da bi se pustili ljubiti. V resnici, ko tako delamo, hočemo mi sami upravljati odnos z Jezusom: ‘Ja, grem k maši, a ti ostani v cerkvi, ker jaz grem potem domov.’ In tako se Jezus ne vrne z nami domov, v družino, v vzgajanje otrok, v šolo, v skupnost … Jezus tako ostane v cerkvi ali pa ostane na razpelu ali na neki podobici.

    Naj bo današnji dan namenjen izpraševanju vesti, pri čemer si ponavljamo: ‘Gorje tebi, gorje tebi, kajti dal sem ti veliko, dal sem ti mene samega, izbral sem te za kristjana, ti pa imaš raje življenje na pol, površinsko življenje; malo krščanstva in blagoslovljene vode, a potem nič več.’

    Ko se živi to krščansko hinavščino, kar mi počnemo, iz svojega srca naženemo Jezusa. Pretvarjamo se, da ga imamo, a smo ga nagnali stran. Smo kristjani, ponosni kristjani, a živimo kakor pogani.

    Naj vsak takole razmišlja: Sem Korozáin? Sem Betsaida? Sem Kafarnaum? In če Jezus joče, prosimo za milost, da bi tudi mi jokali. S to molitvijo: ‘Gospod, ti si mi dal veliko. Moje srce je zelo trdo in ti ne pusti vstopiti. Grešil sem z nehvaležnostjo, sem nehvaležnež, sem nehvaležnica.’

    Prosimo Svetega Duha, naj nam na stežaj odpre vrata srca, da bo Jezus lahko vstopil. Da ne bomo samo slišali Jezusa, ampak poslušali njegovo sporočilo rešitve ter se zahvaljevali za mnoge dobre stvari, ki jih je storil za vsakega med nami.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  86. Miro says:

    UDELEŽITE SE POHODA ZA ŽIVLJENJE 2021 (Aleteia)

    KAJ JE POHOD ZA ŽIVLJENJE?

    Pohod za življenje je največji letni pohod za spodbujanje veselja do življenja, ozaveščanja o nevarnostih splava ter sočutja z žrtvami splava – nerojenimi otroki ter njihovimi materami in očeti v stiskah.

    »S pohodom želimo biti glas tistih nerojenih, ki si sami ne morejo izboriti pravice do lastnega življenja. Naše poslanstvo je tudi skrb za mamice v stiski in tako reševati življenja. Neizmerno smo veseli, ker se nam bo letos pridružil tudi ljubljanski nadškof in metropolit gospod Stanislav Zore,« pravijo organizatorji.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2021/10/01/udelezite-se-pohoda-za-zivljenje-2021/

    MOLITEV ZA NEROJENE OTROKE

    Nebeški Oče!
    Hvala ti za dar življenja in vere.
    Prosimo te za milost,
    da bomo vedno spoštovali življenje
    vsakega človeka.
    Napolni nas s ponosom in pogumom,
    da si bomo v svojih družinah in
    naši domovini
    z besedo in dejanji prizadevali tudi
    za zaščito življenja nerojenih otrok.
    Obdari starše z ljubeznijo in
    velikodušnostjo,
    da se bodo vsi otroci rodili in
    bodo s svojimi talenti
    ter svetim življenjem med nami širili
    Tvojo ljubezen.
    To Te prosimo po Kristusu, našem
    Gospodu. Amen.

    Marija, kraljica družine – prosi za nas.
    Sv. Jožef, varuh in steber družin – prosi za nas.
    Sv. mati Terezija iz Kalkute – prosi za nas.

    (SŠK je to molitev potrdila 12. maja 2021)

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  87. Hvala says:

    SLAVITI KRALJA NAD kralji-JEZUSA (Vrtnice JMS)

    Samo mene slavi. Jaz sem Kralj nad kralji in Gospod nad gospodi in prebivam v nedostopni luči. Jaz skrbim zate! To želim in tudi zmorem storiti. Počivaj v meni, ko si utrujena in obtežena, saj me tudi tako lahko slaviš.

    Veliko mojih otrok pretirava pri delu za moje kraljestvo: preobremenjujejo se in se ne ozirajo na to, da so izčrpani. Pozabljajo, da sem jaz nad vsem in da so moje poti nad njihovimi potmi. Morda mi podzavestno celo zamerijo, ker mislijo, da jaz od njih pričakujem tako zahtevno služenje. A njihovo slavljenje ni popolno, ker jaz nisem več njihova prva ljubezen – ljubše jim je delati zame kot preživljati čas z menoj.

    Moje vabilo se nikdar ne spreminja: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Izkaži mi čast s tem, da mirno počivaš v moji navzočnosti.

    Prvo pismo Timoteju 6,15–16; Izaija 55,8–9; Razodetje 2,4; Evangelij po Mateju 11,28
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Veliko ljudi kar naprej tarna in stoka od utrujenosti, pregorelosti, pomanjkanju časa itd…, vendar je treba priznati, da je krivda na nas ljudeh. Jezus ima o tem drugačno zamisel in delovanje. Ker smo slabotna, ustvarjena bitja ,je sigurno, da nismo zmožni organizirati časa, dela itd….sami brez Jezusa. Kajti človeško delo in kalkulacija, ki ni začeta s Svetim duhom , živeta in končana z Njim propade. Sami si nalagamo takšna in drugačna dela, tudi v dobrodelne namene, potem pa pride dan, ko ne gre več dalje! ZAKAJ NE GRE DALJE ? ZATO, KER SMO DELALI S ČLOVEŠKO MOČJO BREZ BOŽJE! NISMU DOPUSTILI JEZUSU, DA ON RAZPOREDI NAŠ DELOVNI ČAS IN ČAS POČITKA!

  88. Miro says:

    V KNJIGI DEVETDNEVNICE OB TEŽKIH DNEH JE ZBRANIH KAR 20 DEVETDNEVNIC – ZA VSAKO BOLEZEN ROŽ’CA RASTE, PRAVI PREGOVOR, TAKO TUDI ZA VSAKO DUŠEVNO STISKO OBSTAJA DEVETDNEVNICA!

    https://www.druzina.si/clanek/za-vsako-stisko-obstaja-devetdnevnica

  89. Miro says:

    Premišljevanje križevega pota običajno opravljamo v postnem času, primerno pa je tudi vsak teden ob petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu. K razmišljanju in delovanju v moči Jezusovega odrešenjskega trpljenja nas spodbuja tudi:

    KRIŽEV POT NAŠIH ODNOSOV (p. Andraž Arko OFM)

    XI. POSTAJA: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

    “Kaj pa ti veš? Ma, ne si mi delat pametnega! Pa saj ti nimaš pojma, kaj se sploh oglašaš? A, ti boš meni govoril? Rajši poglej sebe, kakšen si!” Včasih tudi na tak način svojemu bližnjemu izkazujem svojo ljubezen in pozornost do njega. Moje besede so včasih zelo težke. Z njimi pribijam. Zabijam naravnost v rano, zabijam in povzročam neznosno bolečino. Ranim. Samo z besedo.

    Gospod, postavi stražo pred moje ustnice in ustvari mi usmiljeno, ljubeče in čuteče srce, da bom znal in zmogel objeti rane bližnjega, ne pa, da mu jih povzročam.

    Celoten Križev pot naših odnosov na:
    https://www.nm-kloster.si/wp-content/uploads/KP-na%C5%A1ih-odonsov-Andra%C5%BE-Arko-OFM.pdf

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  90. Miro says:

    ZGODBA O TATU, KI V POSTNEM ČASU NE KADI – TUDI NAM SE DOGAJA, DA ZAMENJUJEMO BISTVENO Z NEBISTVENIM!

    Duhovnika je v temni ulici napadel tat. Zahteval njegovo denarnico. Ko je duhovnik odpel plašč, da bi mu jo izročil, je tat spoznal, da ima pred seboj duhovnika. Hitro se je opravičil in dejal: »Gospod, opravičujem se vam. Obdržite denarnico. Nisem vedel, da ste duhovnik.« Oba sta bila zmedena in duhovnik je ponudil cigareto tatu. »Ne, hvala,« je rekel tat. »V postnem času ne kadim.«

    Nauk te zgodbe: Tudi nam se dogaja, da zamenjujemo bistveno z nebistvenim. Srečali boste ljudi, ki se bodo pohvalili, da se dvakrat na teden postijo ob kruhu in vodi. S svojimi v družini pa se bodo krepko sprli več kot dvakrat na teden.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  91. Miro says:

    JEZUS ME VIDI POD FIGOVIM DREVESOM MOJEGA ŽIVLJENJA IN POZNA MOJE SRCE. SPROSTIM SE OB DEJSTVU, DA SEM POZNAN IN LJUBLJEN – VČASIH RABIMO KAKŠNO BOŽJO BRCO, DA NAS PREBUDI IZ NAŠE ZAZIBANOSTI V VSAKDANJE IN POSVETNO, IN SE ZAVEMO, KAKO ZELO SMO OBDANI Z BOGOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,47-51)

    Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C47-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Apostoli so vedeli, koga so iskali, in Jezus je ustrezal njihovemu hrepenenju. Jezus za njih ni bil tujec, saj so prebirali Božje spise in obiskovali sinagogo. Odprti so bili za Jezusov nauk – nauk je On sam po sebi. Naša molitev nas odpira Jezusovim mislim, tako da ga prepoznamo v njegovih ljudeh in po lomljenju kruha.

    Kaj je Jezus videl pod figovim drevesom? Katere Nathanielove besede ali dejanja so ga impresionirale? Pomislim, kako me Jezus vidi pod figovimi listi mojega življenja, kako ceni to, kar skrivam pred drugimi.

    Filipovo naznanilo naleti na kritičen odziv. Morda je težko videl v Natanaelu dobro, ki ga je videl Jezus. Molim za modrost, da bi videl preko očitnega, in prosim za potrpežljivost.

    Jezus me vidi pod figovim drevesom mojega življenja in pozna moje srce. Sprostim se ob dejstvu, da sem poznan in ljubljen.

    O Natánaelu je Jezus rekel: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Ko ga je Natánael vprašal: »Od kod me poznaš?«, mu je Jezus pokazal čisto vsakdanji trenutek njegovega življenja: »… sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom«(Jn 1,45-51). Od tistega trenutka dalje je Natánael živel z zavestjo, da ga Jezus pozna do dna duše, kar dokazuje, da ni boljšega načina, da bi spoznali Boga kot ta, da občutimo, da nas On pozna.

    Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’ (Jn 1,49). V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa.

    Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih in nadnaravnem dogajanju kot da bi bilo v tem kaj resnično pomembnega za naše življenje. Res je, včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se tega toliko bolj zavedali v vsakdanu. Urili svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.

    Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “večje stvari”. Vse, kar je treba, je zapustiti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopiti na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno. Potem se na strmih poteh bolj veseliš razgleda kot pa trepetaš pred prepadi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    PAPEŽEVA KATEHEZA O OPRAVIČENJU: NAŠE OPRAVIČENJE IZHAJA IZ BOŽJE MILOSTI

    Papeževa kateheza je bila namenjena opravičenju pri apostolu Pavlu. Opravičenje nas vključi v dolgo zgodovino zveličanja, ki kaže na Božjo pravičnost: pred našimi nenehnimi padci in nezadostnostmi se Bog ni vdal, ampak nas je hotel narediti pravične in to je storil po milosti, z darom Jezusa Kristusa.

    V središču splošne avdience v sredo, 29. septembra, ki je potekala v dvorani Pavla VI., je bilo opravičenje. Papež Frančišek je nadaljeval razlago Pisma Galačanom apostola Pavla ter pri katehezi dejal, da smo vsi bili opravičeni iz čiste milosti in to moč milosti je treba združiti z deli usmiljenja, ki smo jih poklicani živeti, da bi pričevali o veličini Božje ljubezni.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: GAL 2,19-20

    »[Bratje,] skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.«

    KATEHEZA: ŽIVLJENJE V VERI

    Na naši poti za boljše razumevanje nauka svetega Pavla se danes srečujemo s težko, a pomembno temo, in sicer s temo opravičenja. Kaj je opravičenje? Mi kot grešniki smo postali pravični. Kdo nas je naredil pravične? Ta proces spremembe je opravičenje. Pred Bogom smo pravični. Res je, da imamo osebne grehe, a v osnovi smo pravični. To je opravičenje. O tej temi se je veliko razpravljalo, da bi se našlo razlago, ki bi bila najbolj skladna z mislijo apostola, in kot se pogosto zgodi, je prišlo tudi do nasprotnih stališč. V Pismu Galačanom in tudi v Pismu Rimljanom Pavel vztraja pri dejstvu, da opravičenje prihaja po veri v Kristusa. […]

    Kaj se skriva za besedo »opravičenje«, ki je tako odločilna za vero? Ni lahko priti do izčrpne definicije, a v skladu s celoto Pavlovega razmišljanja lahko preprosto rečemo, da je opravičenje posledica »Božjega usmiljenja, ki ponuja odpuščanje« (Katekizem katoliške Cerkve, 1990). To je naš Bog, tako zelo dober! Usmiljen, potrpežljiv, poln usmiljenja, ki nenehno odpušča, nenehno. Opravičenje je Bog, ki od začetka vsakemu odpušča v Kristusu. Božje usmiljenje, ki daje odpuščanje. Bog je namreč po Jezusovi smrti – in to moramo poudariti: po Jezusovi smrti – uničil greh in nam dokončno dal odpuščanje in zveličanje.

    Tako opravičeni grešniki so sprejeti pri Bogu in spravljeni z Njim. To je kot vrnitev k prvotnemu odnosu med Stvarnikom in stvaritvijo, preden je prišlo do neposlušnosti greha. Opravičenje, ki ga stori Bog, nam torej omogoča, da si povrnemo nedolžnost, ki smo jo izgubili zaradi greha. Kako pride do opravičenja? Če odgovorimo na to vprašanje, odkrijemo še eno novost v nauku svetega Pavla: da opravičenje izhaja iz milosti. Samo iz milosti: opravičeni smo bili iz čiste milosti. […] Pri tem se nič ne plača. Kristus je plačal za vse nas. In po Kristusu, ki je umrl za nas, prihaja milost, ki jo Oče daje vsem: opravičenje pride iz milosti.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-09/papez-francisek-kateheza-opravicenje-pismo-galacanom.htm

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    NAVPIČNA NIT – ZAGLEDAMO SE V MATERIALNE DOBRINE IN ODVEČ SE NAM ZDI POVEZAVA Z NAJVIŠJIM IN NAJTRDNEJŠIM. IN KAJ LAHKO SE ZGODI …

    Pajek je pletel mrežo med tramovi skednja. Najprej je dolgo in tanko nit pričvrstil na konec tramu. Po tej nitki se je spuščal s trama navzdol, dokler ni dosegel točke, ki jo je določil za središče svoje mreže. Iz središča je potem napredel niti na vse strani in jih pritrdil na stene. Končno je bila spletena čudovita mreža, na katero bo lahko ujel veliko muh in druge hrane. Postal je debel, len in nečimrn.

    Nekega dne je občudoval to svojo mrežo. Opazil je napeto nit, ki jo je prvo spletel in pričvrstil na tram, ter se vprašal: »Čemu služi ta nit? Nanjo se nič ne ulovi.« Takoj jo je pretrgal. In čudovita mreža se je v trenutku sesula! Pajek je pozabil, da je tista nitka kot vez z najvišjim tramom nosila vso pajčevino.

    Nauk te zgodbe: Uredimo si življenje. Dobro nam gre in postanemo leni ter samoljubni. Zagledamo se v materialne dobrine in odveč se nam zdi povezava z Najvišjim in Najtrdnejšim. In kaj lahko se zgodi, da se naenkrat sesuje mreža našega življenja.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, res je, kako hitro se sesuje mreža človeškega življenja, če se ima človek za boga in malikuje. Če je na prvem mestu denar, hiša, avto, kariera, Boga pa se ne pokliče, da bi bil na prvem mestu v življenju, se NOSILNA NIT PRETRGA IN ČLOVEK PADE V PREPAD.

      Ustvarjena bitja smo, ki brez ŽIVLJENJSKEGA SOKA KRISTUSA-TO JE NJEGOVEGA TELESA IN KRVI NE PREŽIVIMO, AMPAK UVENEMO. To lahko opazujete tudi vsak dan v državi in v svetu. Človek , ki misli, da bo sam brez Boga nekaj dosegel, se zelo moti, pa tudi pokazano mu je. SAMI LAHKO VIDITE, DA NIČESAR NI TAKO SKRITO, KAR NE BI BILO RAZKRITO, PRAVI JEZUS. KO ON POSVETI S SVOJO LUČJO PRIDEJO NA DAN VSE TEMINE ŽIVLJENJA. POGLEJTE KAKO SVETI IN ODKRIVA TEMINE, VSE TO PA JE NJEGOVO VELIKO USMILJENJE, KI JE ZELO KORISTNO ZA VSE NAS ŽE TUKAJ NA ZEMLJI IN ZA VEČNOST.

  94. Miro says:

    KER DOBROTA V TEM ŽIVLJENJU NI ZADOSTNO POPLAČANA IN KER OSTANE VČASIH ZLOBNEŽ DO KONCA ZMAGOVIT, MORA PRAVIČNOST VSE TO IZRAVNATI PO SMRTI (Janez Janžekovič)

    – Naša največja naloga na zemlji je: truditi se, da bi postali čim boljši ljudje. To je pogoj, da uresničimo tudi oba druga vidika na zadnjem smotru: da smo Bogu v čast in da dosežemo srečo.

    – Ker dobrota v tem življenju ni zadostno poplačana in ker ostane včasih zlobnež do konca zmagovit, mora Pravičnost vse to izravnati po smrti.

    – Tvoje odpuščanje nič ne vpliva na to, ali bo tudi Bog odpustil. Odpustiti moraš zato, ker si dolžan biti dober človek. Za tebe gre, ne za tvojega sovražnika. Sebi škoduješ, če mu ne odpustiš, ne sovražniku.

    – Kdor ni popolnoma odprt za sleherno, tudi še tako zahtevno resnico, če se le javi njegovemu notranjemu očesu zadostno utemeljena, ne more veljati za pametnega človeka in zato tudi ne za dobrega.

    Misli Janeza Janžekoviča, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  95. Hvala says:

    HUDIČ JE OČE LAŽI (Vrtnice JMS)

    ENA NJEGOVIH NAJLJUBŠIH PREVAR JE, DA SPODKOPLJE TVOJE ZAUPANJE V MOJO BREZPOGOJNO LJUBEZEN

    UPRI SE HUDIČU V MOJEM IMENU IN BO POBEGNIL OD TEBE

    Odpri svoj um in srce, vse svoje bitje, da bi lahko v polnosti sprejela mojo ljubezen. Veliko mojih otrok se vleče skozi življenje, lačnih moje ljubezni, ker se niso naučili, kako jo sprejeti. Verjeti, da te ljubim z večno, brezmejno ljubeznijo – to je najpomembnejše dejanje vere. Tudi sprejemati jo je umetnost, ki se je je treba naučiti, pomeni pa navaditi svoj um, da mi zaupa, in se mi zaupljivo bližati.

    Spomni se, da je hudič oče laži. Nauči se prepoznati njegove poskuse, da z lažmi prodre v tvoje misli. Ena njegovih najljubših prevar je, da spodkoplje tvoje zaupanje v mojo brezpogojno ljubezen. Bojuj se proti tem lažem! Ne dovoli, da te brez boja premagajo. Upri se hudiču v mojem imenu in bo pobegnil od tebe. Približaj se meni in moja navzočnost te bo ovila z ljubeznijo.

    Pismo Efežanom 3,16–19; Pismo Hebrejcem 4,14–16; Evangelij po Janezu 8,44; Jakobovo pismo 4,7–9

  96. Miro says:

    KO JEZUSA NA POTI V JERUZALEM NISO SPREJELI, STA UČENCA JAKOB IN JANEZ REKLA: »GOSPOD, ALI HOČEŠ, DA REČEVA, NAJ PADE OGENJ Z NEBA IN JIH POKONČA?« JEZUS SE JE OBRNIL K NJIMA IN JU POGRAJAL – ODPOVEDATI SE SEBI, VZETI KRIŽ NA SVOJE RAME TOREJ POMENI: ODPOVEDATI SE VSAKEMU NASILJU NAD DRUGIM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,51-56)

    Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C51-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko Jezusa na poti v Jeruzalem niso sprejeli, sta učenca Jakob in Janez rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.

    Odpovedati se sebi, vzeti križ na svoje rame torej pomeni: odpovedati se vsakemu nasilju nad drugim. Še tako velike krivice, ki nam je storjena, kot Jezusovi učenci ne smemo poravnati s silo. Kdor za meč prijemlje, bo z mečem pokončan, pravi Jezus. Nobena maščevalnost ni več pot reševanja problemov za Jezusovega učenca. Nobeno nasilno dokazovanje, da imamo prav, ne pride v poštev! Mi pa bi tako radi nekomu na silo dopovedali, da se moti. In če nam ne uspe, se umaknemo in se prepričamo, da je tudi tako v redu.

    Jezusov učenec mora pozabiti na lagodje in komodnost. Če Učitelj ni imel, kamor naj bi glavo naslonil, pomeni, da tudi njegov učenec, če mu bo zvest, ne bo mogel počivati. Neprestan nemir v prizadevanju za rast božjega kraljestva v sebi in med drugimi je njegovo vzglavje. Jezusov učenec ne more nikoli reči, sedaj lahko mirno počivam, vse sem naredil. Vedno mora dodati: Gospod, ti povej, kaj moram še storiti!

    Jezusov učenec se mora posloviti tudi od svojih spominov in starih sanj. Preteklost mora pustiti za seboj, korenine so sicer pomembne za rast, a niso več cilj. Tradicija, ki nas veže, da bi se vračali na grobove svojih mrtvih, je za Jezusovega učenca le izhodišče, nikoli več cilj. Naj se ne vrača vanjo, ampak naj jo z novim življenjem v polnosti presega in ustvarja novo življenje.

    Jezusov učenec po odločitvi za Jezusa ne sanja več o svojem domu. Njegov dom je v Nebesih, njegova družina je novo božje kraljestvo, ki ga mora ustvarjati. Ne sanja več o tem, kako so ga učili starši, kako lepo je bilo, ko je bil še otrok. Nobeni spomini ne morejo biti opravičilo, da bi se izmuznil Jezusovim zahtevam in naročilu. Jezusov učence gre vedno naprej.

    Trda je ta beseda, so rekli učenci, ko je Jezus rekel, da jim bo dal sebe v hrano. Tudi mi danes lahko rečemo: Trda je ta beseda, ko zahtevaš od nas, da se odpovemo sebi in vzamemo nase svoj križ. Kdo si ne želi pravice, počitka, prijetnih spominov, varnega zavetja starega doma? A Gospod želi, da gremo za njim in rečemo: Ti si naša edina moč in naša edina opora! Naj bomo zares Tvoji učenci!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  97. Hvala says:

    PREIZKUŠENOST NAŠE VERE

    DUH POSVETNOSTI OBVLADUJE MNOGE, TUDI KRISTJANE

    SREČUJEMO KRISTJANE POLNE STRAHU IN DVOMOV

    MAR NI BOG VSEMOGOČEN?

    BODITE MOČNI V TEM ČASU STRAŠNE TEME IN BREZBOŠTVA

    GLEJTE, HUDIČ BESNI, RJOVE, KER DOBRO VE, DA ZMAGA NE NJEGOVA, AMPAK MOJA-KRISTUSOVA (Prenova-Milena Pavuna)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Nehote vedno znova premišljujem o tem
    času teme, o preizkušnjah, ki nas doletijo,
    o tem brezbožnem svetu, polnem greha in
    zanikanja Boga. Duh posvetnosti obvla-
    duje mnoge, tudi kristjane. Vprašujem se,
    kje je naša vera?

    Samo z njo bomo premagali vse sile zla. Apostol
    Janez v svojem pismu pravi, »kajti vse kar je rojeno
    iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je
    naša vera. Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje,
    da je Jezus Božji Sin? (1 Jn 5,4-5)
    Srečujem pa kristjane polne strahu in dvomov. Zdi
    se mi, da ne verujejo, da je Jezus Božji Sin. Zakaj
    potem dvomi in strahovi? Mar ni Bog vsemogočen?
    Mar ni vse pod Njegovo oblastjo?
    Zgodilo se bo to, kar On želi,
    kar je v Božjem načrtu. Želi,

    da to verjamemo, veruje-
    mo! Kajti, če verujemo,

    nas nič ne more ločiti od
    Božje ljubezni…………….Revija Prenova v Duhu-september 2021).

    https://drive.google.com/file/d/1vpu8BNCnIh7O5Vi0Frp6pjmFt-h6DwF9/view

    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;,

    Res je, kako satan maha z repom in se trudi na vse kriplje. Kdor se ne oklene Boga, ga zaluča po tleh.

    NA KOGA SE BOMO NASLONILI, ČE NE NA JEZUSA? KDO NAS BO REŠIL GREŠNOSTI-DUHA POSVETNOSTI, KI SE KOT NAJHUJŠA KUGA RAZŽIRA MED LJUDI?

    Tudi med ljudmi, ki se imajo za kristjane , opažamo nevero v BESEDE JEZUSA KRISTUSA! TO JE RES ZELO ŽALOSTNO!

    OPIRATI SE SAMO NA MOČ ČLOVEKA BREZ BOŽJE POMOČI JE PROPAD.

    V SVETEM PISMU O TEM LEPO POUDARJA BOG PO PREROKU IZAIJU, (Iz 31, 1-7) pa poglejmo in razmislimo :

    BOG BO BRANIL IN REŠIL JERUZALEM
    31
    1 Gorje njim, ki hodijo v Egipt po pomoč,
    se zanašajo na konje,
    zaupajo v bojne vozove, ker jih je veliko,
    in v konjenike, ker so silno močni,
    ne ozirajo pa se na Svetega Izraelovega
    in ne iščejo Gospoda!
    2 A tudi on je moder, da pošlje zlo
    in ne prekliče svojih besed.
    Vzdignil se bo zoper hišo hudobnežev,
    zoper pomoč hudodelcev.
    3 Egipčani so ljudje, ne Bog,
    njihovi konji so meso, ne duh.
    Ko bo Gospod iztegnil svojo roko,
    se bo spotaknil pomočnik in padel varovanec,
    vsi skupaj bodo pokončani.

    4 Kajti tako mi je rekel Gospod:
    Kakor rjove lev ali levič nad svojim plenom,
    ko se polno pastirjev zbere proti njemu,
    pa se ne prestraši njihovega glasu
    in ne klone pred njihovim hrumenjem,
    tako se bo Gospod nad vojskami postavil
    v boj za sionsko goro in njen vrh.
    5 Kakor krilati ptiči bo Gospod nad vojskami
    branil prestolnico Jeruzalem,
    jo branil in rešil,
    jo varoval in osvobodil.

  98. Miro says:

    ŽIVLJENJE POSTANE PRAZNIK, ČE SE ZNAŠ RADOVATI OB PREPROSTIH VSAKDANJIH STVAREH (Phil Bosmans)

    – Bodi pogumen, kot je sonce. Pri vsej bedi sveta vsako jutro znova vstane.

    – Obstajajo ljudje, ki ne morejo več verjeti v sonce, ko pride noč. Manjka jim samo malo potrpljenja, da bi čakali, dokler ne nastopi jutro.

    – Življenje postane praznik, če se znaš radovati ob preprostih vsakdanjih stvareh.

    – Sreča je kot sonce. Toda celo na soncu so pege.

    – Ljubezen, ki jo meriš in tehtaš, ni ljubezen, ampak preračunljivost. Takšna ljubezen ne razveseljuje.

    – Življenje je vznemirljiva pustolovščina, kjer sta skupaj Bog in človek v svetu svetlobe in teme.

    – Gospod, pomagaj mi, da bom brzdal svoja velika usta in spregovoril šele, ko bom vedel, kaj moram reči!

    – Živimo lahko na dva načina: prvi se začenja z obvladovanjem samega sebe in se konča s praznovanjem. Drugi se začenja s praznovanjem, konča pa z mačkom …

    Misli Phila Bosmansa, izbor iz Ognjišče

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  99. Miro says:

    ŽIVLJENJSKA ZGODBA NOVEGA NOVOMEŠKEGA ŠKOFA DR. ANDREJA SAJETA SKOZI FOTOGRAFIJE (Družina)

    Msgr. dr. Andrej Saje je bil posvečen v novomeškega škofa v nedeljo, 26. septembra, v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Mirni Peči. Njegova življenjska pot je bogata in pestra. Nekatere najpomembnejše prelomnice so osvetljene skozi fotografije iz njegovega osebnega arhiva na:

    https://www.druzina.si/clanek/zivljenjska-zgodba-novega-novomeskega-skofa-foto

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja