Članki za dušo

15.031 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   26. oktobra, 2021 at 16:30

   Ciril Čuš
   MOLITEV IN POGLOBLJENO
   PREMIŠLJEVANJE O EVHARISTIJI
   Virtualno združeni pred Najsvetejšim pri Kraljici miru na Kureščku

   ZAKRAMENT EVHARISTIJE 3. del
   Pripravila: Cvetka Ajd

   V reviji Prenova -maj 2021 si lahko preberete članek duhovnika Cirila Čuša o Evharistiji in pa nadaljevanja o Evharistiji- piše Cvetka Ajd v letošnjih številkah revije

   https://drive.google.com/file/d/1PSTqB3tg70XrxLfPI9fl7V_oND3pqXje/view
   http://prenova.rkc.si/index.php/drustvo-prenova-v-duhu/publikacije-drustva/zadnja

   Odgovori
2. Hvala says:

   26. oktobra, 2021 at 16:22

   NASVETI SVETEGA DUHA: ” ŽIVI SEDANJOST

   “IŠČI CELOTO ”

   »POSTAVI BOGA PRED SVOJ JAZ”

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Prvi nasvet Svetega Duha je: »Živi sedanjost.« Sedanjost, ne preteklosti ali prihodnosti. Paraklit poudarja primat sedanjosti, nasproti skušnjavi, da bi se pustili ohromiti grenkobam in nostalgiji po preteklosti ali da bi se osredotočili na negotovosti jutrišnjega dne in pustili, da bi nas preganjali strahovi pred prihodnostjo. Duh nas spominja na milost sedanjosti. Ni boljšega časa za nas: zdaj, tam, kjer smo, je edinstven in neponovljiv trenutek za to, da delamo dobro, da iz življenja naredimo dar. Živimo sedanjost!

   »Išči celoto«……………

   https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/papezevi-nagovori-in-spodbude/nasveti-svetega-duha-zivi-sedanjost-isci-celoto-postavi-boga-pred-svoj-jaz/

   Odgovori
   • Miro says:

     26. oktobra, 2021 at 16:40

     Najlepša hvala za pričujoči prispevek. Začnimo na novo že zdaj, molimo z besedami sv. Avguština:

     Pridi v mene, Sveti Duh,
     Duh modrosti:
     podari mi notranje oči in ušesa,
     da me ne bodo vezala
     na materialne stvari,
     ampak vedno iskala duhovno realnost.
     Pridi v mene, Sveti Duh,
     Duh ljubezni: dolivaj vedno več
     prave ljubezni v moje srce.
     Pridi v mene, Sveti Duh,
     Duh resnice: dovoli mi,
     da dosežem spoznanje resnice
     v vsej njeni polnosti.
     Pridi v mene, Sveti Duh,
     živa voda, ki priteka iz gore
     za večno življenje:
     daj mi milost, da pridem k tebi
     občudovat obraz Očeta
     v življenje in radost brez konca.
     Amen.

     Slavljen bodi Sveti Duh, Duh Očeta in Sina!

     Odgovori
3. Miro says:

   26. oktobra, 2021 at 16:12

   KAJ POMENI GOSPODOVO NAROČILO, DANO NA PREDVEČER NJEGOVEGA TRPLJENJA: »TO DELAJTE V MOJ SPOMIN«

   Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen

   1359 Evharistija, zakrament našega odrešenja, ki ga je izvršil Kristus na križu, je tudi hvalna daritev v zahvalo za delo stvarjenja. V evharistični daritvi je prek Kristusove smrti in vstajenja ponudeno Očetu celotno od Boga ljubljeno stvarsto. Po Kristusu more Cerkev darovati hvalno daritev v zahvalo za vse, kar je Bog storil dobrega, lepega in pravilnega pravičnega v stvarstvu in v človeštvu.

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/v-zakramentalna-daritev/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   26. oktobra, 2021 at 12:01

   PRISLUHNITI MELODIJI, KI JO BOG SKLADA V ŽIVLJENJU IN POLEG UŠES, ODPRETI TUDI SRCA – TAKO SE JE GLASILA PAPEŽEVA SPODBUDA ROMARJEM IZ NEMČIJE

   »Petje združuje,« je dejal Frančišek in se tako navezal na pesem, ki so mu jo romarji zapeli na začetku srečanja. »V zboru ni nihče sam. Pomembno je poslušati druge. To pripravljenost za poslušanje želim tudi za Cerkev. Tega se ponovno učimo v sinodalnem procesu.«

   Več o tem dogodku na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papez-francisek-poslusati-melodijo-ki-jo-je-bog-sestavil-v-nas.html

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   26. oktobra, 2021 at 9:38

   KAJ POMENI LJUBITI LJUDI (Jean Vanier)

   – Veste, da je rodovitnost najbolj pomembno vprašanje današnjega časa? Ko je človek poln upanja, si želi dati življenje. Če nimaš upanja, ne moreš dati življenja.

   – Izredno je to: ko damo življenje za druge, postanemo sami bolj živi. In prav za to je prišel na svet Jezus, da bi mi imeli življenje v izobilju in da bi bili zelo srečni ljudje. Božje veselje je sad tega, da svoje življenje darujemo za druge.

   – Skrivnost Jezusovega odnosa do Marije je v tem, da je bil majhen, da je potreboval mater, ker je potreboval njeno ljubezen. In zato je mogla biti ob križu.

   – Preveč je ljudi, ki umirajo osamljeni … Če skupnost postane mlačna, bodo ljudje umrli od žeje. Če ne obrodi sadov, bodo ubogi umrli od lakote.

   – Ljubiti ljudi pomeni priznati njihove darove in jim jih pomagati razvijati; pomeni sprejeti njihove rane in biti z njimi potrpežljiv in sočuten.

   Misli Jeana Vaniera, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   25. oktobra, 2021 at 15:33

   DA NE IŠČEMU MIRU PRI LJUDEH (Hoja za Kristusom-Tomaža Kempčana)
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………
   Sin, ako iščeš miru pri kakem človeku, ker s teboj enako misli in živi, boš nestanoviten in zamotan.

   Človek je toliko bližje Bogu, kolikor dalje je od vsake pozemeljske tolažbe.

   Kdor pa sebi pripisuje kaj dobrega, brani božji milosti k sebi, ker išče milost Svetega Duha vedno le ponižno srce .

   ZOPER NIČEMURNO IN POSVETNO UČENOST
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Sin, ne meni se mnogo za lepe in tankoumne besede ljudi.

   Ni namreč božje kraljestvo v besedi, ampak v moči (1 Kor 4,20).

   Poslušaj moje besede, ki vnemajo srce in razsvetljujejo um, obujajo kes in donašajo mnogo tolažbe.

   Nikoli zato ne prebiraj knjig, da bi se zdel bolj učen in moder.

   Jaz sem, ki učim ljudi učenosti in dajem majhnim jasnejše spoznanje, kakor ga morejo dati ljudje.

   KOGAR JAZ UČIM, TA BO HITRO MODER IN VELIK BO NJEGOV DUHOVNI NAPREDEK

   Gornje njim , ki radovedno izprašujejo ljudi po vseh mogočih rečeh, a jim je poti, kako se k meni pride, tako malo mar.!

   Odgovori
7. Miro says:

   25. oktobra, 2021 at 13:44

   »NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOG ZA PONOVNO ODKRITJE IN POŽIVITEV MOLITVE ROŽNEGA VENCA JE POKLICANOST VSEH K SVETOSTI« (sv. Janez Pavel II.)

   Oktober je na poseben način posvečen Mariji, kraljici svetega rožnega venca. V tem mesecu (pred dnevi smo že obhajali rožnovensko nedeljo in praznik rožnovenske Matere Božje) nas Cerkev še prav posebej spodbuja in vabi, da po družinah, skupnostih ali posamezno vsak dan molimo rožni venec ali vsaj kakšno desetko.

   Nastanek rožnega venca

   Sveti rožni venec ali preprosto rožni venec, ki ga poznamo danes, se imenuje tudi dominikanski rožni venec. Prvi približek rožnega venca naj bi nastal že v prvih stoletjih Cerkve, ko so puščavski očetje uporabljali posebno vrvico z vozli, da so lahko sledili, kolikokrat so zmolili Gospodovo molitev.

   Leta 1214 naj bi se po izročilu svetemu Dominiku prikazala Devica Marija in mu izročila rožni venec. Tako naj bi Marijo začeli častiti kot kraljico rožnega venca, čeprav o samem prikazovanju ni nobenih podatkov ali zapisov in naj bi se to izročilo pojavilo mnogo pozneje. Kljub temu pa so dominikanci zaslužni za razširitev molitve rožnega venca, od koder tudi ime dominikanski rožni venec.

   Več o molitvi rožnega venca na:
   https://si.aleteia.org/2021/10/09/kako-lahko-vsak-dan-premisljujemo-o-jezusovem-zivljenju/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   24. oktobra, 2021 at 20:08

   DANES JE PRAV, DA PONOVIMO BARTIMAJEVO PROŠNJO: GOSPOD, DAJ DA SPREGLEDAM. DA NE BI ŽIVEL V LASTNIH ILUZIJAH IN V NAMIŠLJENEM SVETU. TO KAR IMENUJEMO TOLERANCA, JE POGOSTO IZGOVOR ZA NEDEJAVNOST IN EGOIZEM. ALI NI SAMOPREVARA, ČE MISLIMO, DA DRUGIH NE POTREBUJEMO?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,46-52)

   Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Današnji evangeljski odlomek je zelo živ in razgiban. Bartimáj je človek, ki ne zapravi priložnosti. Slišal je, da prihaja Jezus, dojel, da je to njegova življenjska priložnost, in je nemudoma ukrepal. Tukaj že najdemo prvi pomemben nauk. Jezus še vedno prihaja. Potrudimo se, da njegov prihod ne bo zaman.

   Današnji evangelij se na videz zaključi kot kakšna pravljica: Slepi je lahko zopet videl in kot nekaj samoumevnega odšel za Jezusom. Toda zgodba, ki nam jo opisuje evangelist Marko, ni tako preprosta. Gre za eno od dveh ozdravljenj slepega, ki se zgodita med Jezusovo zadnjo potjo v Jeruzalem. Na začetku te poti, Jezus ozdravi slepega iz Betsajde in malo pred prihodom v Jeruzalem pri Jerihi sreča slepega Bartimaja, o katerem je govora danes.

   Obe ozdravljenji sta predvsem namenjeni kot poduk Jezusovim učencem. Očitno je, da jim niti Jezusove besede in dejanja, niti njegove mnoge napovedi o skorajšnjem trpljenju še niso odprle oči, da bi razumeli, kaj jim hoče povedati.

   Slepega iz Betsajde so drugi privedli k Jezusu, da bi ga ozdravil. Njegovo ozdravljenje se zgodi v dveh korakih. Najprej vidi le nejasno, kasneje pa v celoti.

   Slepi Bartimaj je očitno že prej slišal pripovedovati o Jezusu. Zato, ko zazna, da je blizu, začne na ves glas klicati na pomoč z vzklikom: »Jezus, Davidov sin!« To je slišati kot praklic vsega človeštva po Božjem usmiljenju in odrešenju. Kaj naj bi si drugega slepi želel, kot to, da bi videl? Zato na Jezusov poziv takoj priteče k njemu. »Pojdi, tvoja vera te je rešila«, je Jezusov odgovor na njegovo klicanje na pomoč. Zato ne pomišlja niti za trenutek, ampak – gre za Jezusom.

   Obe ozdravitvi slepega naj bi odprle oči Jezusovim učencem. Gre za pouk tistim, ki sicer telesno dobro vidijo, ne vidijo pa v bistva. Z ozdravitvijo slepega iz Betsajde hoče Jezus povedati učencem: Če hoče človek videti in razumeti, mora dopustiti, da mu pomagajo drugi. Dobro videti more samo človek, ki zna najprej dobro razločevati. Slepi Bartimaj pa poučuje učence – in vse nas – da je videti treba tudi hoteti. Uči nas tudi o veri, ki si ne pusti zapreti ust.

   Človek mora tudi hoteti, da bi videl, smo rekli. Oči so organ sprejemanja, pa tudi kontrolni organ. Za nekatere kar edini tak organ, ko pravijo: Verjamem samo, kar vidim. Toda srce ima včasih razloge, ki jih ni mogoče zaznati z razumom. Vendar slepe vere ni. Vera odpira oči in daje človeku sposobnost jasnega razločevanja. Jezusu verovati pomeni slediti mu z odprtimi očmi in ga posnemati v usmiljenju in reševanju.

   Današnja pripoved o ozdravitvi Bartimaja je za nas resnični evangelij – veselo sporočilo. Jezusovo šolanje svojih učencev je njegovo poučevanje tudi nas. Nihče drug nas ne more naučiti prave umetnosti razločevanja in nas usposobiti za pogumno odločitev, da se napotimo za njim.

   V svetem pismu so besede »videti« ali »biti slep« soznačnice za »verovati« ali »ne verovati«. Ko Jezus govori o slepih vodnikih, s tem ne misli na telesno slepoto, ampak na nezmožnost nekaterih, da bi videli v bistvo stvari in s tem na neusposobljenost, da bi druge vodili. Če oči nočejo videti, ne pomaga nobena svetloba ne očala, pravi pregovor.

   Tovrstno slepoto danes lahko mirne duše razglasimo za pandemijo. Ta ljudi zavaja, da ves čas živijo v nekakšnih virtualnem, namišljenem svetu. Gre za svetove, ki ne obstajajo, vendar so ljudje prepričani, da so. Mnogi ljudje radi živijo v iluzijah in samoprevarah, kajti resnični svet je zanje pretežek, zato bežijo pred njim.

   Danes je prav, da ponovimo Bartimajevo prošnjo: Gospod, daj da spregledam. Da ne bi živel v lastnih iluzijah in v namišljenem svetu. To kar imenujemo toleranca, je pogosto izgovor za nedejavnost in egoizem. Ali ni samoprevara, če mislimo, da drugih ne potrebujemo?

   Gospod naj nam odpre oči, da bi spoznali veličino in pomen vere za naše življenje! Pomaga naj nam z darom razločevanja slabega od dobrega. Pomaga naj nam potešiti lakoto sodobnega človeka po Božji besedi.

   Ko je Bartimaj zopet videl, je takoj sledil Jezusu. Ta mu je ne le vrnil vid, ampak tudi pokazal na moč vere: Ta ga je rešila! »Pojdi!«, mu pravi Jezus. Vera v Jezusa, človeka spravi v gibanje, v spreminjanje dosedanjega stanja. Sprememba tega, pa omogoča, da človek vidi jasneje in zanesljiveje.

   Danes si zaželimo, da bi se rešili vsakovrstne slepote. Naša vera naj nas reši. Nato pojdimo za Jezusom!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     24. oktobra, 2021 at 20:11

     Posredujem še povezavo do današnjega evangeljskega odlomka:
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+10%2C46-52&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
9. Miro says:

   24. oktobra, 2021 at 20:08

   MISIJONSKA NEDELJA 2021 – »NE MOREVA, DA NE BI GOVORILA O TEM, KAR SVA VIDELA IN SLIŠALA« (APD 4,20)

   Geslo letošnje Misijonske nedelje, 24. oktobra, je vzeto iz Apostolskih del in se glasi: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20). Te besede sta izgovorila apostola Peter in Janez, ko sta se morala zagovarjati pred vélikim zborom (prim. Apd 4,1-22). In to samo zato, ker sta v templju oznanjala, da je odrešitev samo v Jezusu Kristusu (prim. Apd 3,11-26).

   https://katoliska-cerkev.si/misijonska-nedelja-2021

   Odgovori
10. Miro says:

    24. oktobra, 2021 at 18:14

    »KAR ME JE NAJBOLJ GANILO IN SPODBUJALO, JE BILO BRANJE SVETEGA PISMA, KI SEM GA ZMEROM LJUBIL. NEKATERA MESTA SO NAPRAVILA NAME TAKO MOČAN VTIS, DA SE MI JE ZDELO, KOT DA MI JE NEZNANI GLAS HKRATI GOVORIL NA UHO VSE TISTO, KAR SEM RAVNO BRAL.« (sv. Anton Marija Claret)

    V tej ljubezni do božje besede je treba iskati začetke svetniške poti moža, ki se ga danes spominja Cerkev.

    Več o njegovem življenju in delu na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1323-anton-marija-claret-1807-1870

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Anton Marija Claret, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:

      24. oktobra, 2021 at 18:18

      O življenjski poti tega velikega svetnika več tudi na:
      https://svetniki.org/sveti-anton-marija-claret-duhovni-pisatelj-redovni-ustanovitelj-skof/

      Odgovori