Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.032 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PRESVETA DEVICA MARIJA NAM NENEHNO NAROČA: MOLITE, MOLITE, MOLITE! Z MOČNO VERO IN TRDNIM ZAUPANJEM IZROČIMO SEBE IN NAŠE BLIŽNJE PRESVETI DEVICI MARIJI – SREDNICI VSEH MILOSTI. VARNO IN ZANESLJIVO NAS VODI K NAŠEMU ODREŠENIKU JEZUSU KRISTUSU. TOREJ: PO MARIJI K JEZUSU!

    V branje in premišljevanje zelo priporočam odlično knjigo z naslovom Posvetitev Mariji za popolno predanost Jezusu Kristusu (po svetem Ludviku M. Grignon de Montfort). “O, kako srečen je človek, ki je vse dal Mariji, ki se ves zaupa Mariji ter se v vsem in za vse izgubi v njej!” je zapisal omenjeni svetnik.

    Molimo:
    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!
    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  2. Hvala says:

    O DOGAJANJU PO SVETU IN V DOMOVINI MI JE PRIŠLO NA MISEL, DA NAPIŠEM , KAR STA NAPISALA FRANCOSKA JEZUITA /Jean_Baptiste Saint-Jure in CLaude La Colombiere/ V KNJIGI BOŽJA PREVIDNOST:

    KO BI VIDELI VSE, KAR VIDI ODREŠENIK, BI ZANESLJIVO HOTELI VSE, KAR HOČE; S SOLZAMI BI GA PROSILI ZA TEGOBE, KI JIH SKUŠAMO ODVRNITI S SVOJIMI ZAOBLJUBAMI IN MOLITVAMI.

    ZATO VSEM NAM Z BESEDAMI ZEBEDEJEVIH OTROK PRAVI: SLEPI LJUDJE, VAŠA NEVEDNOST MI ZBUJA USMILJENJE, NE VESTE KAJ ZAHTEVATE, PREPUSTITE MI, DA UREJAM VAŠE KORISTI, VODIM VAŠE PREMOŽENJE; KAJ POTREBUJETE, VEM BOLJE KOT VI; DA SEM SE DOSLEJ OZIRAL NA VAŠA ČUSTVA IN ŽELJE, BI BILI ŽE IZGUBLJENI BREZ SREDSTEV.

    DA SE IZPOLNI BOŽJA VOLJA JE NUJNO IN DA SE NE ZGODI NIČ, ČESAR NE UKAŽE BOG, PA GLEDE NAS NE MORE UKAZATI NIČESAR, KAR NAM NE BI BILO V PRID.

  3. Miro says:

    SVETI DUH JE “ŽIVA VODA”, KI V SRCU MOLIVCA “ŽUBORI V VEČNO ŽIVLJENJE” (Jn 4,14). ON SAM NAS UČI SPREJEMATI GA PRI SAMEM IZVIRU: KRISTUSU. V KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU SO RAZNI IZVIRI, KJER NAS PRIČAKUJE KRISTUS, DA NAS NAPOJI S SVETIM DUHOM!

    Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:
    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    Poglobimo se v naslednje besedilo KKC:

    2652 Sveti Duh je “živa voda”, ki v srcu molivca “žubori v večno življenje” (Jn 4,14). On sam nas uči sprejemati ga pri samem izviru: Kristusu. Torej so v krščanskem življenju razni izviri, kjer nas pričakuje Kristus, da nas napoji s Svetim Duhom:

    Božja beseda

    2653 Cerkev “vse v Kristusa verujoče … močno in na poseben način spodbuja, naj si s pogostnim branjem Svetega pisma pridobijo ‘vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa’ (Flp 3,8) … Branje Svetega pisma pa mora spremljati molitev, da to branje postane pogovor med Bogom in človekom; kajti ‘njega nagovarjamo, kadar molimo; njega poslušamo, kadar beremo božje izreke’ “ (sv. Ambrož).

    2654 Ko duhovni očetje razlagajo Mt 7,7, takole povzemajo razpoloženje srca, ki ga v molitvi nahranja božja beseda: “Iščite v branju in našli boste, ko boste premišljevali; trkajte v molitvi in odprlo se vam bo s kontemplacijo” (prim. Gvigij Kartuzijan).

    O izvirih molitve več na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/1-clen-pri-izvirih-molitve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    SRČNO MOLITE TO MOČNO MOLITEV SV. GERTRUDE ZA DUŠE V VICAH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Izročilo pravi, da bo veliko duš poletelo proti nebesom, če bomo s srčno vdanostjo izgovarjali to molitev
    Sveta Gertruda Velika je bila mistikinja iz 13. stoletja, ki so se ji videnja začela, ko je bila stara 25 let, ko je živela v skupnosti benediktink. Med temi videnji je bil tudi bežen vpogled v vice.

    Duhovno delo usmiljenja
    Cerkev nas uči, da je molitev za duše vernih rajnih duhovno delo usmiljenja, saj v njej Boga prosimo, naj očisti duše pokojnih “z ognjem svoje ljubezni” in naj jih končno odvede v nebesa.

    Med enim svojih videnj je Gertruda od Jezusa prejela molitev za duše v vicah. Verniki pobožno verjamemo, da sme ob srčnem izgovarjanju te molitve vice zapustiti kar tisoč duš.

    Tu objavljamo to močno molitev, ki zaupa v neizmerno Božje usmiljenje, kakršno se je razlilo na nas na Kalvariji:

    Večni Oče, darujem ti predragoceno Kri tvojega Sina Jezusa, združeno z vsemi svetimi mašami, ki jih danes darujejo po vsem svetu, za uboge duše v vicah, za vse grešnike po svetu, za vse grešnike v vesoljni Cerkvi ter tiste v moji hiši in v moji družini. Amen.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    https://si.aleteia.org/2020/11/01/srcno-molite-to-mocno-molitev-sv-gertrude-za-duse-v-vicah/

  5. Hvala says:

    V knjigi -MOJA DOŽIVETJA Z DUŠAMI V VICAH, napisala Marija Simma, po rodu iz Avstrije, pri kateri je bil na obisku tudi Frenk Muzek leta 2002, ( ki vodi pogovore tudi na TV EXODUS), opisuje Marija Simma doživetja, ko so jo obiskovale duše v vicah in prosile za molitev oz. izrazile želje.

    Frenk Muzek je med drugimi vprašanji vprašal Marijo Simmo, ki je imela je karizmo- Božje dovoljenje za občevanje z dušami v vicah) naslednje: KAJ VEDO DUŠE V VICAH O NAS, KI ŠE ŽIVIMO NA ZEMLJI?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Odgovorila je takole: O svojcih vedo vse. Vedo pa tudi, kaj se dogaja oz. se bo zgodilo v svetu. Natančno tudi vedo, kdo gre z njimi na njihovem pogrebu. Vedo, ali kaj moli ali pa samo stopa zraven. Vse to natančno vedo. Potem, ali se je udeležil svete maše zanje, ali je denimo odšel iz cerkve takoj po darovanju, ali je sodeloval tudi pri spreminjanju oz. žrtvenem delu svete maše, ki dušam v vicah največ koristi. Več se pomaga s pobožnim sodelovanjem pri mašni daritvi, kakor pa pokojnega spremljati na pokopališče, ker se tja pogosto gre le zato, DA NAS LJUDJE VIDIJO, kar duši pokojnega malo koristi. Duše v vicah vedo tudi za vse, kar se o njih govori, saj so nam zelo blizu.

    http://klicbozjeljubezni.blogspot.com/2012/05/intervju-z-marijo-simma.html

    TUDI SVETNICO FAVSTINO KOWALSKO SO OBISKOVALE DUŠE IN PROSILE ZA POMOČ:
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    21 Konec postulata [29. 4. 1926]. – Predstojnici22 sta me poslali v Krakov v noviciat.
    Nepopisno veselje je navdajalo mojo dušo. Ko smo prišle v noviciat,23 je umirala sestra …
    24
    Po nekaj dneh je sestra… prišla k meni in mi naročila, naj grem k učiteljici novink25 in ji povem, naj prosi njenega spovednika, duhovnika Rosponda,26 da zanjo daruje sveto mašo in
    zmoli tri kratke molitve. Prvi trenutek sem obljubila, a naslednjega dne sem se premislila.
    Raje ne bi šla, ker sem podvomila, ali je bilo to res ali pa so bile le (8) sanje. Zato nisem šla.
    Naslednjo noč se je isto ponovilo še bolj izrazito in nisem več dvomila. Zjutraj sem se kljub
    vsemu odločila, da učiteljici novink tega ne povem. Povedala ji bom šele, ko jo bom čez dan
    videla. Takoj nato sva se [s pokojno sestro] srečali na hodniku. Očitala mi je, [ker] nisem
    takoj odšla, in moja duša se je zelo vznemirila. Takoj sem odšla k učiteljici novink in ji
    povedala vse, kar se je zgodilo. Mati je zagotovila, da bo vse uredila. V trenutku je v moji
    duši zavladal mir, in tretji dan je prišla tista sestra in mi dejala: »Bog povrni.«(Dn 21).

    58 + Neko noč je prišla k meni ena od naših sester, ki je umrla pred dvema mesecema. Bila je
    v prvem koru. Zagledala sem jo v strašnem stanju, vso v plamenih, z bolestno spačenim
    obrazom. To je trajalo kratek čas in je izginila. Presunil me je strah, ker nisem vedela, ali trpi
    v vicah ali v peklu. Kljub temu sem podvojila svoje molitve zanjo. Naslednjo noč je ponovno
    prišla, a zagledala sem jo v še bolj žalostnem stanju, v hujšem ognju, na njenem obrazu se je
    odražal obup. Zelo sem se začudila, da sem jo po molitvah, ki sem jih zanjo darovala,
    zagledala v tako strašnem stanju. Vprašala sem jo: »Ti moje molitve niso nič pomagale?«
    Odgovorila mi je, da ji moja molitev ni nič pomagala in da ji tudi ne bo. Vprašala sem jo: »Ti
    tudi molitve, ki jih je zate darovala vsa skupnost, niso nič pomagale?« Odgovorila mi je, da
    ne. Te molitve so pomagale drugim dušam. Dejala sem ji: »Če vam moje molitve nič ne
    pomagajo, potem, prosim, ne prihajajte več.« Takoj je izginila. A nisem prenehala moliti. Čez
    nekaj časa je spet prišla ponoči k meni, vendar že v drugačnem stanju. Ni bila več v plamenih
    kakor prej in njen obraz je žarel, oči so ji sijale od veselja. Povedala mi je, da imam resnično
    ljubezen do bližnjega, da so moje molitve pomagale mnogim dušam. Spodbujala me je, naj ne
    preneham moliti za trpeče duše v vicah; ona ne bo več dolgo v vicah. Božje sodbe so res
    nenavadne. Dn 58).

    518 (210) + Ko sem pred dnevom vernih duš v somraku odšla na pokopališče, je bil vhod
    zaprt. Nekoliko sem odprla vrata in rekla: »Če kaj želite, duše, vam bom rada ugodila, kolikor
    mi to pravila dovoljujejo.« Tedaj sem zaslišala besede: »Spolni Božjo voljo. Me smo toliko
    srečne, kolikor smo spolnile Božjo voljo.«
    519 Zvečer so te duše prišle in me prosile za molitev. Veliko sem zanje molila. Ko se je
    zvečer procesija vračala s pokopališča, sem zagledala veliko množico duš, kako skupaj z nami
    stopajo v kapelo in skupaj z nami molijo. Veliko sem molila, ker sem za to imela dovoljenje
    svojih predstojnic.188
    520 Ponoči me je spet obiskala neka duša, ki sem jo nekoč že videla. Vendar me ni prosila za
    molitev, ampak mi je očitala, da sem bila nekoč zelo ošabna in prazna ter da se zdaj tako
    razdajam za druge, čeprav imam še neke druge napake. Odgovorila sem: »Da, bila sem zelo
    ošabna in prazna, toda spovedala sem se že in se spokorila za svoje neumnosti. Zdaj pa
    zaupam v dobroto svojega Boga, in če sedaj še padem, je to nehote, nikoli namerno, nikoli s
    premislekom, tudi v najmanjši stvari ne.« Duša pa mi je kljub temu začela očitati, zakaj ne
    priznavam njene veličine, tako kot ji jo vsi dajejo za njena velika dejanja; zakaj je le jaz ne
    častim. Tedaj sem spoznala, da je to bil satan, in sem rekla: »Samo Bogu pripada čast, izgini,
    satan!« Takoj se je ta duša zrušila v strašen, nepojmljiv in [ne]popisen prepad. Tej ubogi duši
    pa sem rekla, da bom o tem seznanila vso Cerkev.

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZAKAJ SEDAJ TO PIŠEM?

    Bliža se dan spomina na mrtve.

    Ljudje, ki smo polni slabosti in brez Božje milosti ne moremo ničesar, smo vse preveč nagnjeni na zunanjost. GLEDAMO, DA BO VSE POLNO UMETNIH LEPIH ROŽ, DA BOMO V LEPIH OBLEKAH, DA BOMO ŠLI NA POKOPALIŠČE OB DOLOČENI URI, DA NAS BODO GLEDALI LJUDJE itd…

    Grobovi naj bodo v spomin na rajne očiščeni, ne pa da NAM BO GLAVNA NALOGA NA DAN MRTVIH. POMEMBNO JE , DA BOMO MOLILI ZA POKOJNE, DAROVALI ZA SVETE MAŠE, DAROVALI ODPUSTKE IN TRPLJENJE ZA NJIH, KAJTI LE TAKO JIM LAHKO POMAGAMO.

    Hočem poudariti, da se REŠIMO NEPOTREBNEGA BALASTA V NAŠIH ŽIVLJENJIH, PROSIMO GOSPODA, DA NAS OSVOBODI VSEH NEPOTREBNIH VEZI, KI NAS VEŽEJO, DA NE MOREMO SVOBODNO HODITI ZA GOSPODOM IN POMAGATI ŽIVIM IN MRTVIM. NE IMEJMO MALIKOV!

  6. Miro says:

    PAPEŽEVA KATEHEZA NAMENJENA SADOVOM SVETEGA DUHA: SAMO DUH SPREMINJA NAŠE SRCE – ČE IZGUBIMO NIT DUHOVNEGA ŽIVLJENJA, ČE NAS PESTI TISOČE PROBLEMOV IN MISLI, SPREJMIMO PAVLOV NASVET: POSTAVIMO SE PRED KRISTUSA KRIŽANEGA, ZAČNIMO ZNOVA PRI NJEM. VZEMIMO V ROKE KRIŽ, TESNO GA STISNIMO K SRCU. ALI PA SE USTAVIMO V ADORACIJI EVHARISTIJE, KJER JE JEZUS KRUH, KI SE LOMI ZA NAS, VSTALI KRIŽANI, MOČ BOGA, KI SVOJO LJUBEZEN ZLIVA V NAŠA SRCA!

    Papež je med današnjo splošno avdienco, ki je potekala v vatikanski dvorani Pavla VI., govoril o sadovih Svetega Duha. Lepote vere v Jezusa Kristusa ni mogoče razumeti na podlagi mnogih zapovedi. Sveti Duh je ta, ki spreminja naše srce, ne naša dela. Ljubezen, mir in veselje so poteze, po katerih prepoznamo osebo, ki jo naseljuje Sveti Duh. (prispevek pripravila: Andreja Červek, Vatikan)

    V središču kateheze med današnjo splošno avdienco so bili sadovi Svetega Duha, o katerih govori apostol Pavel v Pismu Galačanom. Svari jih pred vernostjo, ki sloni samo na izpolnjevanju predpisov, ter spomni na središče njihove vere, kar je Gospodova smrt in vstajenje. Papež Frančišek je izpostavil, da je ta apostolov nauk velik izziv tudi za naše skupnosti. Včasih imajo tisti, ki se približajo Cerkvi, občutek, da se soočajo z gosto množico zapovedi in navodil. Lepote vere v Jezusa Kristusa pa ni mogoče razumeti na podlagi prevelikega števila zapovedi in moralnega pogleda, saj se s tem lahko pozabi na prvotno rodovitnost ljubezni, ki se hrani z molitvijo in z radostnim pričevanjem. Življenja Duha, ki se izraža v zakramentih, prav tako ne more dušiti birokracija. Papež je povabil, naj preberemo Pavlov seznam o sadovih Duha ter ga primerjamo s svojim življenjem.
    Svetopisemski odlomek: Gal 5,22-24

    »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.«

    KATEHEZA: SADOVI SVETEGA DUHA

    Pridiganje svetega Pavla je v celoti osredotočeno na Jezusa in njegovo velikonočno skrivnost. Apostol se namreč predstavlja kot oznanjevalec Kristusa in to Kristusa Križanega (prim. 1 Kor 2,2). Galačane, ki so v skušnjavi, da bi svojo vernost postavili na izpolnjevanje predpisov in izročil, spomni na središče zveličanja in vere: Gospodovo smrt in vstajenje. To stori tako, da pred njih postavi resničnost Jezusovega križa. Takole piše: »Kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?« (Gal 3,1). Kdo vas je uročil, da ste se oddaljili od Kristusa Križanega? Za Galačane je to težki trenutek.

    Tudi danes mnogi iščejo versko varnost namesto živega in pravega Boga, osredotočajo se na obrede in zapovedi, namesto da bi z vsem svojim bitjem sprejeli Boga ljubezni. To je skušnjava novih fundamentalistov, tistih, za katere se zdi, da jih je strah iti po poti naprej, zato gredo nazaj, da bi se čutili bolj varne. Iščejo varnost Boga in ne Boga varnosti. Zato Pavel poziva Galačane, naj se vrnejo k bistvenemu, k Bogu, ki nam daje življenje v križanem Kristusu. O tem pričuje v prvi osebi: »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19b-20). Proti koncu pisma pa pravi: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa« (Gal 6,14).

    Če izgubimo nit duhovnega življenja, če nas pesti tisoče problemov in misli, sprejmimo Pavlov nasvet: postavimo se pred Kristusa Križanega, začnimo znova pri Njem. Vzemimo v roke križ, tesno ga stisnimo k srcu. Ali pa se ustavimo v adoraciji evharistije, kjer je Jezus Kruh, ki se lomi za nas, Vstali Križani, moč Boga, ki svojo ljubezen zliva v naša srca.

    Več o katehezi svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papezeva-kateheza-namenjena-sadovom-svetega-duha-samo-duh-sprem.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    ČE ČAKAŠ, DA BOŠ STORIL DOBRO DELO JUTRI, MORDA TA “JUTRI” NE BO NIKDAR PRIŠEL IN ZNAŠEL SE BOŠ V VEČNOSTI PRAZNIH ROK (Franc Sodja)

    – Sestavni del moje večerne molitve mora biti misel na smrt. Bolje povedano: misel na vstop v večnost. Takrat ne bo važno, kaj sem imel, kaj sem bil. Važno bo samo eno: ali sem z ljubeznijo vzel vsak svoj dan in ga v ljubezni preživel, ali sem napolnil svoj čas z dobrimi deli, sem notranje bogat?

    – V votlini svet ljubezni se smehlja, / Otrok ročice hrepeneče širi / kot hotel bi jih spet krog sveta, / da srca razviharjena umiri.

    – Če čakaš, da boš storil dobro delo jutri, morda ta “jutri” ne bo nikdar prišel in znašel se boš v večnosti praznih rok.

    – Gotovo: odrešiti je treba celega človeka, tudi v njegovem družbenem življenju, a pravo odrešenje je le notranje odrešenje.

    – Zame je pomembno: dajal bom odgovor Bogu za vsako svojo besedo, za vsako svoje dejanje. Mislim, da bo lažje dajati odgovor Bogu kot nepoštenim ljudem.

    – Tudi rožni venec ima le to poslanstvo, da vedno trdneje verujem in vedno bolj postajam človek upanja, predvsem pa vedno bolj zares ljubim.

    Misli Franca Sodje, izbor iz Ognjišča

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    KAKO NAJ VEM, ALI IZPOLNJUJEM BOŽJO VOLJO?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Med osebami, ki iščejo nasvet ali pomoč, je 90 odstotkov takšnih, ki se sprašujejo, ali izpolnjujejo Božjo voljo in kaj Bog od njih želi.

    Že vprašanje je zapleteno, kaj šele razmišljanje o odgovoru. Stvarnost, ki nas obdaja, je večplastna in pogosto prežeta s trpljenjem, tako da med mnogimi težkimi situacijami ni lahko razbrati Božje volje v našem življenju.

    Toliko težje je mladim, ker se vprašanje nenehno pojavlja. Radi bi vedeli, kakšna je Božja volja v zvezi z odnosom z osebo, s katero naj bi se poročili oziroma ali se sploh bodo poročili. Zanima jih, kakšno delo si Bog od njih želi, ali morda hoče, da bi živeli v skupnosti …

    Prvi nasvet je:

    Ne išči odgovora pri Bogu samo zato, da bi v njem našel svojo notranjo željo. Še bolj jasno povedano: ne išči odgovora pri Bogu za svoje trenutno življenjsko stanje. Od Boga ne pričakuj odgovora v zvezi s svojim trpljenjem, kajti ti mu skušaš uiti, namesto da bi se iz njega kaj naučil.

    Nesmiselno je hoditi za Bogom in od njega zahtevati odgovore na svoje želje, saj tvoje želje v Božjih očeh morda nimajo prednosti.

    Kaj moram potem storiti, če ne smem iskati Boga, da bi odgovoril na moje želje?

    Začeti moraš iskati Boga, da boš v Njem našel vse potrebne odgovore.

    Velika razlika je, ali iščemo Boga z željo, da bi odgovoril na naše želje, ali če ga iščemo zato, da bi nam On dal odgovore, ki jih potrebujemo. Ko razumemo to razliko, lahko nehamo “manipulirati” z Bogom in ga iskati zato, da bi nam On nekaj dal, ampak ga začnemo iskati zaradi tega, kar Bog je.

    o Boga iščemo iz srca in brez vmešavanja naših želja, se prečisti tudi naš odnos z Njim.

    Počasi nehamo iskati odgovore in rešitve za naše težave, ker se osredotočimo na Boga in na to, kaj On pomeni v našem življenju.

    Takrat vsi potrebni koraki v življenju postanejo jasnejši. In čeprav se to ne zgodi že v naslednjem koraku, še naprej slediš Bogu in v naslednjih korakih bodo odločitve postale jasnejše in lažje.

    Kako priti do tega? Prek molitve. Predana in zvesta molitev je pot do Boga, ki naj jo zaznamujeta bolj vztrajnost in stanovitnost kot neka volja do molitve.

    Drugi nasvet:

    Ne čakaj na željo po molitvi. Ne čakaj, da ti bo srce polno želje po tem, da bi se v molitvi srečal z Bogom. Marsikdo na ta način ne bi nikoli molil.

    Moli, ko nimaš nobene želje. Moli, ko si utrujen. Moli, ko ti po glavi roji kup skrbi. Moli, ko si bolan. Moli, ko delaš. Moli, ko voziš. Moli, ko si žalosten. Moli, čeprav si osamljen. Moli, čeprav imaš občutek, da te Bog ne sliši. Moli, moli, moli.

    Vztrajnost v molitvi ti da dar, da postaneš del Božjega načrta in volje.

    Naj se ti te besede usedejo v srce in prenovijo tvoje razumevanje Boga in naj te pri tem vodi in spremlja Sveti Duh.

    “Od vsake slabe poti odvračam svoje noge, da bi izpolnjeval tvojo besedo.” (Ps 119, 101).

    https://si.aleteia.org/2018/03/15/si-tam-kjer-te-bog-hoce/

  9. Miro says:

    BOŽJE KRALJESTVO JE ZAGOTOVO VELIKA SILA, NAJVEČJA, KAR JIH JE, A NE PO KRITERIJIH SVETA. ZATO SE ZDI, DA NIMA NIKOLI ABSOLUTNE VEČINE. JE KAKOR KVAS, KI SE ZAMESI V MOKO: NA VIDEZ IZGINE, A JE RAVNO TISTI, KI OMOGOČA VZHAJATI TESTU (glej Mt 13,33). ALI PA JE KAKOR GORČIČNO ZRNO, TAKO MAJHNO, SKORAJ NEVIDNO, KI PA V SEBI NOSI RUŠILNO SILO NARAVE. A KO ENKRAT ZRASTE, POSTANE NAJVEČJE DREVO NA VRTU (glej Mt 13,31-32).

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,18-21)

    Tedaj je govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu. Zrastlo je in se razvilo v drevo in ptice neba so gnezdile na njegovih vejah.« In spet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C18-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ko molimo Očenaš, se pri drugem vzkliku na Boga obrnemo z besedami »pridi k nam tvoje kraljestvo« (Mt 6,10). Ta želja izvira iz samega Kristusovega srca, ki je svoje oznanjevanje v Galileji začel z besedami: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). Gre za veselo oznanilo. Te besede nikakor niso grožnja, nasprotno, so veselo oznanilo, sporočilo radosti. Jezus noče prisiliti ljudi, naj se spreobrnejo, s širjenjem strahu pred skorajšnjo Božjo sodbo ali občutka krivde za storjeno zlo. Jezus preprosto oznanja. Vsak je poklican, da veruje v evangelij. In Jezus oznanja ravno to čudovito stvar, to milost: Bog, Oče, nas ljubi, blizu nam je in nas uči, kako hoditi po poti svetosti. Božje kraljestvo je zagotovo velika sila, največja, kar jih je, a ne po kriterijih sveta. Zato se zdi, da nima nikoli absolutne večine. Je kakor kvas, ki se zamesi v moko: na videz izgine, a je ravno tisti, ki omogoča vzhajati testu (glej Mt 13,33). Ali pa je kakor gorčično zrno, tako majhno, skoraj nevidno, ki pa v sebi nosi rušilno silo narave. A ko enkrat zraste, postane največje drevo na vrtu (glej Mt 13,31-32).

    V tej »usodi« Božjega kraljestva lahko slutimo potek Jezusovega življenja: tudi On je bil za svoje sodobnike slabotno znamenje, skorajda neznan dogodek za uradne zgodovinarje tistega časa. Sam sebe je imenoval »pšenično zrno«, ki umre v zemlji, a ki samo tako lahko obrodi obilo sadu (glej Jn 12,24). Simbol semena je zgovoren: kmet ga vrže v zemljo (zdi se kakor pokop), potem pa »spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki klije, je prej Božje delo kot pa delo človeka, ki ga je posejal (glej Mr 4,27). Bog je vedno pred nami, vedno nas preseneti. Zahvaljujoč Njemu imamo po noči velikega petka zarjo vstajenja, ki lahko ves svet osvetli z upanjem.

    Prošnjo »Pridi k nam tvoje kraljestvo« poklanjajmo tudi drugim: ‘Pridi k nam tvoje kraljestvo.’ Raztrosimo to besedo med svoje grehe in svoje neuspehe. Poklonimo jo osebam, ki jih je življenje porazilo in upognilo; tistemu, ki je okušal več sovraštva kot ljubezni, ki je živel nekoristne dni, ne da bi razumel zakaj. Podarimo jo tistim, ki so se borili za pravičnost, vsem mučencem zgodovine; tistemu, ki je prepričan, da se je boril zastonj in da v tem svetu vedno prevladuje zlo. Slišali bomo, da nam molitev Očenaša odgovarja. Stotič bo ponovil besede upanja, iste, s katerimi je Duh zapečatil Sveto pismo: ‘Da, pridem kmalu.’ To je Gospodov odgovor: ‘Pridem kmalu.’ In Gospodova Cerkev odgovarja: ‘Amen, pridi, Gospod Jezus!’ (glej Raz 22,20). Reči »Pridi k nam tvoje kraljestvo« pomeni reči »Pridi, Gospod Jezus«. In Jezus odgovarja: »Pridem kmalu«. Jezus prihaja na svoj način, vsak dan, in v to moramo zaupati.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    Krščansko življenje mineva med trpljenjem in težavami sedanjosti ter upanjem na prihodnjo slavo. To je pričakovanje razodetja Božjega načrta v ljudeh in svetu. Čeprav se zdijo razmere težke, se bom v poslušnosti Božji besedi odpiral upanju in iskal pot za uresničenje Božjega načrta. Gospod, hvala, da mi siješ s svojo velikonočno slavo in upanjem, ki nikoli ne razočara (Primož Krečič)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja