Članki za dušo

15.032 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   29. oktobra, 2021 at 10:11

   Povzetek po Aleteia: Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti

   V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih in v družbi, v politiki in v svetu se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi jih poniževati, dajatin v nič njihova mnenja in razmisleke, ker se čutimo superiorni in večvredni!. Včasih nas mika, da bi tudi mi kristjani posredovali in nekoga popravili, ga podučili da govori neumnosti, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. Da se ne bomo odzivali in kritizirali ljudi, ki mislijo drugače kot mi. In bodimo strpni in sočutni ter potrudimo se, da ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali ter kritizirali in pametovali!. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni ter razumevajoči. In da se ne spuščamo v polemike in kritiziramo druge, ki drugače neke stvari čutijo, vidijo, mislijo, razumejo in dojemajo. Tako bi tudi mi želeli, da naše omanjkljivosti in napake obravnavajo drugi. Bodimo razumevajočii in strpni, sočutni in dobri, ker vsi smo Božji Otroci, ki izhajamo iz Enega Vira, ki je naš Bog Stvarnik in Nebeški Oče!

   Tišina je ključ do kreposti
   V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti.

   To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

   Najprej počistimo pred svojim pragom
   Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi nas in naše življenje. Imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imamo veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi. In nič ne bo pomagalo ljudem, kakšen položaj so imeli, koliko denarja so imeli, koliko raznih položajev v družbi in podjetjih so imeli, koliko duhovnikov in škofov so poznali, ker Bog bo vprašal koliko so ljubili, odpuščali, pomagali, koliko so dobrega storili in koliko so služili drugim tako, da so izrabili vse talente in darove Nebeškega Očeta delati dobro in graditi Nebeško kraljestvo med nami vsemi! Boga bo zanimalo tudi, ali smo ljudem pomagali, ko so bili, goli, bosi, lačni, bolni, v ječah, obnemogli, ranjeni in pretepeni v protestih in vojnih spopadih ter ali smo jim pomagali kot Usmiljeni drugorazredni Samaritan! Bodimo podobni Jezusu in sledimo Njegovim Naukom Evangelija v Življenju in Spolnjevali Božjo Voljo! Pokažimo kot kristjani sebi, sobratom in vsem drugim zgled pravičnega in poobožnega življenja. Prispevajmo k Boljšemu Svetu, kjer je res prisotna Dobrota, Strpnost in Usmiljenje, ki temelji na naši Iskreni Veri v Boga!

   Odgovori
2. Miro says:

   28. oktobra, 2021 at 21:09

   V DANAŠNJEM EVANGELIJU ZVEMO, DA JE JEZUS NOČ PREBEDEL V MOLITVI IN NATO IZBRAL DVANAJSTERE. ČE HOČEMO PRITI NA JASNO, POTEM MORAMO NUJNO POGLEDATI, KAJ PRAVZAPRAV JE MOLITEV ZA JEZUSA; KAJ JE DUŠA (BISTVO) MOLITVE, KAJ JE NJENA TEMELJNA RESNIČNOST?

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,12-16)

   Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prebedel v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C12-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V današnjem evangeliju zvemo, da je Jezus noč prebedel v molitvi in nato izbral dvanajstere.

   Če hočemo priti na jasno, potem moramo nujno pogledati, kaj pravzaprav je molitev za Jezusa; kaj je duša (bistvo) molitve, kaj je njena temeljna resničnost?

   Najprej je bistvo molitve ljubezen. Ko govorimo o molitvi mi prihajajo na misel te besede: Ljubim? Torej molim. Sem ljubljen? Torej nekdo moli zame! Napredujem v ljubezni? Torej napredujem v molitvi. Če ne ljubim, nisem na poti molitve. Po teh poudarkih lahko razumemo, zakaj je Jezus celo noč prebedel v molitvi preden je izbral apostole.

   Jezus je molitev označil kot ljubezen (izraz ljubezni), ko nam je predstavil vzorec, način, molitve Očenaša. Gre za 7 prošenj, 6 povabil k ljubezni. Ena sama prošnja zveni mogoče na zunaj malo egoistično: »daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Vendar če to prošnjo razumemo v kontekstu celotne molitve, tu ni prostora za egoizem. Gre namreč za prošnjo po vsakodnevni pomoči (spremstvu), da bi opravili delo, za katerega smo na svetu.

   Jezusova molitev je bila ljubezen – najintimnejša molitev ljubezni, ki se je kadarkoli razlegla po zemlji.

   Molitev pa je lahko tudi vprašanje, kesanje, zahvala. Da, celo vprašanje je lahko molitev – vendar pravo vprašanje: npr. »Zakaj me imaš tako neizmerno rad, Oče?«

   Logična posledica molitve ljubezni je, da mora molitev biti vedno taka, da bo temeljila na resnici, iskrenosti, prosojnosti! Bog, ki je resnica, ne podpira megljenja. Pred Boga stopaj tak kot si – nenarejeno! Z vsakim imenom apostola, ki ga je Jezus izbral stopa pred nas iskrenost, prosojnost, jasnost!

   Velikega pomena je, da molitev začenjamo z ponižnim srcem. Prva in zadnja razsežnost molitve je: molitev, zavita v ponižnost, ima veliko možnosti da postane prava ljubezen.

   Jezus nas s samim dejanjem molitve uči, kaj je potrebno za zdravo molitev! Imeti mora ljubezen – ljubiti Boga z vso svojo dušo in vsem svojim srcem … Molitev poslušanja je že uresničena ljubezen. Vendar vsako poslušanje kliče po odgovoru – in odgovoriti na neko poslušanje je nekaj čisto normalnega – Ljubezen torej kliče po tem, da ji odgovorimo. Dobra molitev naj bi torej vedno vsebovala te tri razsežnosti: pozornost, molitev poslušanja in molitev srca. Zaradi vsega tega lahko razumemo, da je Jezus ljubil svoje apostole, ker so odgovorili na ljubezen! Pa mi? Bomo odgovorili na tak način?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   28. oktobra, 2021 at 19:44

   SVETA FAVSTINA JE REKLA:

   515 Zvečer, ko sem se sprehajala po vrtu in molila rožni venec, sem prišla do pokopališča;186
   odprla sem vrata in začela moliti ter sem v notranjosti vprašala duše: »Gotovo ste zelo
   srečne?« Zaslišala sem besede: »Srečne smo toliko, kolikor smo izpolnile Božjo voljo.«
   Sledila je tišina kot prej. Šla sem vase in dolgo premišljevala, kako izpolnjujem Božjo voljo
   in kako uporabljam od Boga podarjeni čas. (Dn 515).

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Res je, zamisliti bi se morali, KOLIKO MI V RESNICI IZPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO. Ali pa govorimo, da jo izpolnjujemo, živimo in delamo pa drugače- to je, da IZPOLNJUJEMO SVOJO VOLJO?!

   IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO ZAHTEVA NAPOR IN SMRT NA KRIŽU. SMRT NA KRIŽU POMENI, DA KRIŽAMO SVOJE ČLOVEŠKE STRASTI, SVOJ EGO, NAPUH itd…TO JE TEŽKO. VSAKO KRIŽANJE JE ZELO, ZELO BOLEČE, KAJTI ODPOVEDASTI SE JE POTREBNO SVOJI VOLJI.

   Mene zelo spominja na izpolnjevanje BOŽJE VOLJE pričevanje , ki ga je opisal duhovnik Ciril Čuš- (priložila sem njegovo pričevanje, ko mu je oče 14x razbil glavo in je razmišljal o umoru in samomoru). Ponovno prilagam Cirilovo pričevanje.

   https://si.aleteia.org/2018/04/08/oce-ga-je-tepel-in-mu-14-krat-prebil-glavo-a-ciril-je-zmogel-vse-odpustiti/

   Ko razmišljamo o tem njihovem življenju, človeka res zajame sočutje ob tolikšnem trpljenju . VENDAR IZ VSEGA TEGA VIDIM, KAKO JE BOG VSESKOZI DELOVAL IN PODELJEVAL MILOSTI VSEM ČLANOM, DA SO IZDRŽLI, DA JE NJIHOVO TRPLJENJE OBRODILO BOGATE SADOVE ZA VSE.

   Že zadnjič sem omenila, da bi vsi člani te družine ne samo Ciril lahko izbrali DRUGO POT-NE TAKO OZKO IN POLNO TRNJEV, KOT JO KAŽE JEZUS, AMPAK BOLJ LAGODNO. Mogoče ločitev zakonske zveze, odmik od doma itd…..

   VENDAR, KER JE GOSPOD IMEL SVOJ NAČRT PRI TEJ DRUŽINI-POSEBEN NAČRT, JE TUDI USPOSOBIL TO DRUŽINO, DA SO VZDRŽALI V TRPLJENJU, KI JE OBRODILO BOGATE SADOVE.

   TO SE PRAVI, DA SO IZPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO-NE PA SVOJO. ČE BI IZPOLNJEVALI SVOJO VOLJO, NE BI SPREJELI TO DOLOČENO POT TRPLJENJA.

   IZ TEGA VIDIMO, DA VSAKO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE ZAHTEVA, DA ČLOVEK HODI PO TRNOVI POTI SKOZI OZKA VRATA. POTREBNO SE JE POKORAVATI SVETEMU DUHU, NE PA ZAHTEVATI MU KAZATI POT, PO KATERI BI MI RADI HODILI.

   Če berete življenjepise svetnikov boste opazili , kako so to izrecno poudarjali. HODILI SO PO TRNOVI POTI, SAMO DA BODO IZPOLNILI NAČRT JEZUSA.

   Ker sami ne moremo ničesar brez Božje milosti, ne more izpolnjevati Božje volje, ČE SE GOSPODU NE IZROČIMO, ČE NE PROSIMO, DA SE NAŠA VOLJA ZDRUŽI Z NJEGOVO IN ČE NE PROSIMO, DA POKAŽE KAKŠNA JE NJEGOVA VOLJA OZ. NJEGOV NAČRT ZA NAS.

   Večkrat sem že omenila, kako nekateri ljudje želijo, da bodo delali čim več del, takšnih in drugačnih-domača opravila, obrt, dobra dela drugim itd. itd. POTEM PA REČEJO, DA SO “IZGORELI”. ZAKAJ SO “IZGORELI”. ALI JE JEZUS MOGOČE NAROČIL, DA JE POTREBNO SE GNATI OD JUTRA DO VEČERA Z DELI, TAKŠNIMI IN DRUGAČNIMI, DA POTEM DOL PADEŠ?

   TEGA JEZUS NI NAROČIL, CELO USTAVLJA LJUDI OD TEGA, DA SPOZNAJO, DA TO NI PRAV. PRAV PA NI ZATO, KAJTI BOG NE ŽENE ČLOVEKA DA DOL PADE, AMPAK MU NAROČA, NAJ NJEMU IZROČI SVOJE DELO, SKRBI, DA BO ON ORGANIZIRAL PO SVOJEM NAČRTU, DA BO ČLOVEK Z NJIM SODELOVAL. ZAKAJ DELATI PO SVOJI VOLJI? PRI BOGU NI “IZGORELOSTI,” ČE SE IZROČIMO NJEGOVI VOLJI, DELAMO KOT ON NAROČA IN POMAGA. BOG NI BOG NEREDA , AMPAK BOG REDA IN HARMONIJE.

   Veliko ljudi je pričalo, kako so živeli “TAKO, DA SO DELALI PO SVOJEM NAČRTU” in so ugotovili, da če jih ne bi Bog ustavil. bi lahko predčasno umrli.

   Ko si nalagamo sami dela, brez Božje vednosti in Njegove volje, pride do propada. KAKO VEŠ ČLOVEK, ČE JE TISTO KAR DELAŠ BOGU VŠEČ, ČE GA NISI VPRAŠAL?

   Velikokrat smo že rekli, da ima BOG ZA VSAKEGA ČLOVEKA NAČRT, ZA VSAKEGA DRUGAČNO POT, KER SMO VSI UNIKATI IN BOG TUDI VSAKEGA USPOSOBI ZA NJEGOVO NALOGO V SVETU.

   Mravlja ima tudi svojo nalogo, ki jo mora opraviti na zemlji, slon tudi in vse ostale živali in tudi rastline. Ne bo mravlja rekla da bi rada opravljala delo, ki ga opravlja slon! Kako bi to izgledalo?

   Vijolica tudi ne bo rekla, da bi bila rada trobentica, ker pač to ne more biti.
   Če dejansko razmislimo, se mi večkrat obnašamo nepravilno, ne sledimo JEZUSOVEMU NAČRTU.

   Beseda, KI JO JAZ OSEBNO NE SLIŠIM RADA, AMPAK JO SPREJEMAM, KER SMO VSI LJUDJE GREŠNIKI IN ZELO SLABOTNI JE, ČE NEKDO REČE: NIMAM ČASA!

   KAJ VSE ZAJEMA TA BESEDA-“NIMAM ČASA.” Zajema opravičeno stanje in neupravičeno stanje.
   Danes bi poudarila NEOPRAVIČENO STANJE. Tu jaz osebno dajem vse izgovore, ki jih nekomu poveš, ampak IMAJO VSI TI IZGOVORI NAMEN, DA NE ŽELIŠ SODELOVATI Z DOLOČENO OSEBO IZ SVOJIH DOLOČENIH RAZLOGOV. Teh razlogov je lahko ogromno:
   – ne želimo imeti kontaktov z osebo, ker nam je zoprna, ker ji je mogoče potrebno pomagati, ker ni “po naših merilih” itd…skratka ogromno razlogov, KI PA JIH STRNEMO V ENO SAMO BESEDO”-NIMAM ČASA”.

   JEZUSOVIH BESED NE JEMLJEMO RESNO, KER GLEDAMO IN PRESOJAMO S ČLOVEŠKEGA VIDIKA.

   Ko so ljudje JEZUSA prosili naj pride ozdravit tega in tega -ALI JE MOGOČE GOVORIL KOT MI:”VEŠ KAJ, DANES NIMAM ČASA, SEDAJ GREM Z UČENCI JEST, POTEM GREM TAM IN TAM, MOGOČE PRIDEM JUTRI, DA TE OZDRAVIM? VIDITE, ČE BI MI POSLUŠALI JEZUSOVE BESEDE, BI TUDI V DRUŽBI DRUGAČE RAVNALI IN SE DRUGAČE OBNAŠALI DO DRUGIH, MEDSEBOJNI ODNOSU V DRUŽINI IN V SVETU BI SE IZBOLJŠALI!

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. oktobra, 2021 at 19:53

     JEZUS JE SVOJO VOLJO IZROČIL SVOJEMU OČETU, ZATO JE POPOLNOMA IZPOLNIL NJEGOV NAČRT.

     Odgovori
4. Hvala says:

   28. oktobra, 2021 at 17:41

   12 CITATOV O SVETEM OBHAJILU
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   https://si.aleteia.org/slideshow/12-citatov-o-svetem-obhajilu/

   Odgovori
   • Miro says:

     28. oktobra, 2021 at 21:27

     Izjemno močni citati, ki jih svetnikom in svetnicam navdihuje sam SVETI DUH, da lahko le z nekaj besedami izrazijo sicer neizmerno bogastvo svetega obhajila. Seveda kolikor je to na tem svetu sploh mogoče izraziti z revnimi človeškimi besedami, saj skrivnosti svete evharistije neizmerno presegajo človekovo razumevanje, dojemanje. Nekaj se sicer izrazi, neizmerno več pa ostaja neizrečeno!

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
5. Hvala says:

   28. oktobra, 2021 at 17:33

   MOJA DOŽIVETJA Z DUŠAMI V VICAH ( Marija Simma-nadaljevanje )
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Pogovor Frenka Muzeka z Marijo Simmo -kako so jo duše prosile, da obišče sorodnike, da bi predale svoja sporočila in naročila:

   Frenk Muzek je vprašal Marijo Simmo: DUŠE, KI SO PRIŠLE K VAM IZ KRAJA OČIŠČEVANJA, SO VAS POGOSTO TUDI PROSILE, DA BI OBISKALI IN PREDALI DOLOČENA SPOROČILA NJIHOVIM ŠE ŽIVEČIM SVOJCEM. KAKO STE NAŠLI SVOJCE IN KAJ STE VEČINOMA PRENAŠALI SVOJCEM?

   Odgovorila je takole: Ja, to se je dogajalo že na začetku, v četrtem in petem letu, da so mi duše dale naloge. Povedale so, kdo so, povedale so ime, leto in mesec, ko so umrle, in potem naj bi njihovim svojcem to in to sporočila.

   Pogosto sem morala SPOROČATI, NAJ NEPOŠTENO PRIDOBLJENE DOBRINE VRNEJO. Prvikrat, ko mi je bilo to naročeno, sem si rekla: Kako naj grem k tem ljudem, SAJ MI TAKO IN TAKO NE BODO VERJELI!

   Potem sem rekla našemu župniku, ki je dejal, da bomo TO IZPELJALI ČISTO PREPROSTO. “Pisal bom na pristojni župnijski urad, če vsi podatki, ki si jih dobila, držijo, in če držijo, naj potem tamkajšnji ŽUPNIK TO SPOROČI SVOJCEM. ”

   IN ZMERAJ JE PRIŠEL ODGOVOR, DA VSE NATANČNO DRŽI. IN POTEM SO SVOJCI TUDI SAMI PRIŠLI K MENI.

   Denimo, nekega dne sem že na hodniku slišala , kako si nekdo prigovarja. Odprla sem vrata in zagledala ČLOVEKA, KI ME JE S PREZIROM VPRAŠAL:”KJE JE TISTA, KI SANJA, DA VIDI DUŠE IZ VIC?”
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
   “Samo vstopite, ” sem ga povabila, ( je rekla Marija Simma). “TU NE GRE ZA OSEBO, KI BI SANJALA, DA VIDI DUŠE”.

   Takoj je začel naravnost govoriti , zakaj je prišel. “ALI SE VAM JE PRIKAZAL ……………….(gospod ta in ta)?”

   Človek, ki je bil na obisku , je bil eden izmed sorodnikov, KI SEM JIM NA ŽELJO UMRLEGA GOSPODA MORALA SPOROČITI, DA POVRNEJO NEPRAVIČNO PRIDOBLJENO IMETJE, KI SI GA JE POKOJNI PREJ PRIDOBIL. Ko sem pritrdilno odgovorila na njegovo vprašanje , (je rekla Marija Simma), JE ZAČEL GODRNJATI, DA TO NE MORE BITI RES, DA JE TO SAMO IZSILJEVANJE DENARJA IN PREVARA.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
   “PA KAKŠNO NEPRAVIČNO PRIDOBLJENO IMETJE MORAMO VRNITI?”, JE želel vedeti konkretno.

   Marija Simma je odgovorila: “TEG A JAZ NE VEM. DOBILA SEM SAMO NALOGO, DA OBVESTIM VAŠO DRUŽINO , DA MORATE POVRNITI NEPOŠTENO PRIDOBLJENO IMETJE. KAJ TO JE, TO PA MORATE VI VEDETI. “On je že tedaj to zelo dobro vedel. Iz pogovora z njim sem hitro ugotovila, da je v krščanski veri zelo reven.

   Besno je napadal papeža, Cerkev in vero. Mirno sem mu stvari razložila (pravi Simma), in se je umiril in rekel: NISEM IMEL ZAUPANJA V NOBENEGA DUHOVNIKA, TODA SEDAJ MORAM SPET VEROVATI V BOGA , KER VI NISTE MOGLI VEDETI, DA PRI NAS POSEDUJEMO NEPOŠTENO PRIDOBLJENO IMETJE. NITI NEKATERI ČLANE NAŠE DRUŽINE TEGA NE VEDO. ”

   KO BI VEČ TRPEL IN DELAL IN SE TRUDIL ZA VEČNE DOBRINE, BI BILO VELIKO BOLJE, je zaključil.

   Odgovori
6. Miro says:

   28. oktobra, 2021 at 16:04

   MNOGI CERKVI OČITAJO, DA SE PREVEČ UKVARJA Z IGRAMI MOČI, KAR POVZROČA SUŠO NA PODROČJU DEJAVNE LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA – POGOVOR S CELJSKIM IN NOVOMEŠKIM ŠKOFOM V ODDAJI SVETO IN SVET

   V sredo, 20. oktobra 2021, sta bila celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje gosta v oddaji Sveto in svet.

   Začetek oddaje je bil v znamenju triletnega sinodalnega obdobja, ki smo ga 17. oktobra začeli na ravni krajevnih Cerkva. Novomeški škof dr. Saje je najprej razložil pomen sinodalnosti, ki je v skupni hoji na poti duhovnosti in omogoča razumevanje najširšega pogleda na Cerkev tudi od zunaj. Celjski škof dr. Matjaž vidi izhodišče procesa v pogledu na našo identiteto, ki temelji na krstni milosti iz katere moramo črpati občestveno dinamiko in premisliti kaj jo ovira in kaj jo izgrajuje. V pogovoru so se sogovorniki dotaknili tudi novih pastoralnih pristopov v obdobju pandemije, vloge laikov v Cerkvi ter vprašanja zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih.

   Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na:
   https://katoliska-cerkev.si/celjski-in-novomeski-skof-v-oddaji-sveto-in-svet

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   28. oktobra, 2021 at 9:07

   ZA MAMO 11 OTROK JE BILA PREPROSTA MOLITEV K MARIJI ŽIVLJENJSKO VODILO – NJENO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE JE BILO VSAK DAN POLNO VESELJA IN ŽRTEV

   Amparo Portilla Crespo se je rodila 26. maja 1925 v španski Valenciji. Bila je najstarejša izmed štirih otrok, sama pa je imela 11 otrok. V svoji domovini je bila vodja apostolskega dela. Skupaj z možem Friderikom Romerom je razvijala in pomagala izvajati programe za družine v župnijah, šolah in drugih institucijah po Španiji.

   Leta 1937, ko je divjala španska državljanska vojna, so zaprli in usmrtili Amparinega očeta. Stara je bila le 12 let in za njeno mlado življenje je ta izguba pomenila travmatično izkušnjo.

   Potrebno moč za to, da je prestala to težko obdobje, je črpala iz svoje globoke vere in posebne ljubezni do Device Marije. Ko se je končala državljanska vojna, je Amparo spet začela hoditi v šolo in pridobila vsa potrebna znanja za katehistinjo.

   O življenju častitljive Božje služabnice Amparo več na:
   https://si.aleteia.org/2021/10/17/za-mamo-11-otrok-je-bila-ta-preprosta-molitev-k-mariji-zivljenjsko-vodilo/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   28. oktobra, 2021 at 8:49

   NA ANGELOV POZDRAV JE MARIJA HOTELA PREPROSTO POVEDATI: GOSPOD, TU SEM. VSE STORIM, KAR ŽELIŠ. ŽELIM TI POMAGATI PRI TVOJIH NAČRTIH (Miha Žužek)

   – Veseli smo, ker je Bog do nas tako dober, usmiljen, odrešilno razpoložen. A pravico do veselja si dobimo samo tako, da smo še mi podobni Bogu: dobri, usmiljeni, odrešilno razpoloženi.

   – Pred človekom se moram zastrmeti v skrivnost osebnosti. Vsakdo mi je milost. Vsakdo me v čem presega, je večji od mene. Zlasti če skozenj seva Bog, ki se izničuje.

   – Zdaj šele razumem, kaj bi ti rad od nas, Gospod: ne želiš si naših darov, le kaj naj bi ti prinesli! Hrepeniš pa, da bi se nam dal, da bi te sprejeli.

   – So moje besede morilne ali zdravilne, rušilne ali odrešilne? Polne in jedre kot kleno zrnje, ali prazne in mrtve kot pleve? Začinjene z dobroto ali zastrupljene s sovraštvom?

   – Na angelov pozdrav je Marija hotela preprosto povedati: Gospod, tu sem. Vse storim, kar želiš. Želim ti pomagati pri tvojih načrtih.

   – Jezus je imel v sebi vse tako imenovane moške in ženske prvine. Saj sta moški in ženska samo dve upodobitvi istega izvirnika – Boga samega, polnosti vsega lepega, dobrega, občudovanja vrednega.

   Misli Mihe Žužka, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   28. oktobra, 2021 at 6:51

   POSLUŠAJMO SAMI SEBE KAKO GOVORIMO: ČE REČEMO : JAZ TEGA NE MOREM, S TEM REČEM PRAVZAPRAV, DA SEM ATEIST, ZATO KER RAČUNAM SAMO NASE.

   Marija nam je garant, da lahko človek sodeluje z Bogom na tak popoln način. Že to da rečem: jaz pa tega ne morem, s tem rečem pravzaprav, da sem ateist, zato ker računam samo nase. Če pa rečem: jaz tega ne morem, Bog ti v meni pa to zmoreš, tvoja milost v meni pa to zmore, potem pa sem vernik, potem pa sem Marija. Samo pomislite malo koliko imate vi priložnosti vsak dan, da v situacije prinesete tako miselnost, da sebi in drug drugemu pomagate, in tistim, ki živijo okrog vas, pomagate, da tako razmišljajo, da ne rečejo: saj ne gre več, jaz tega več ne zmorem, vse mi je dol padlo, in koliko tega govorimo. Ne, Božja milost v meni, pravi Pavel, zmore vse. In tistim, ki Boga ljubijo vse pripomore k dobremu. Tudi tisto hudo. Vidite to so spodbude, to so tiste stvari, tisti kamenčki, ki bi jih pastirčki naj imeli vedno v svoji malhi, kot je imel David tiste tri kamne ali pet ali koliko jih je vzel. s katerimi je premagal Goljata. Ampak to je figura, to je podoba, Goljat je zlo v tem svetu. Mi pa smo lahko v tej vlogi, ki ga premagujemo.

   Odlomek iz nagovora nadškofa
   Marjana Turnška v Stični 23.9.2017

   Odgovori
10. Hvala says:

    28. oktobra, 2021 at 6:33

    Devetdnevnica v čast Brezmadežni
    2016
    Besedila za vsak dan so vzeta iz knjige sv. Ludvik M. Grignon de Montfort, Popolna
    podaritev samega sebe Kristusu po Mariji.
    Na koncu je dodano povabilo k osebnemu razmišljanju.

    HUDOBNI DUH VSEPOVSOD NAGAJA IN ZAVAJA ČLOVEKA NA VSAKEM KORAKU , ZATO SO TUDI OPOZORILA O NAPAČNEM ČEŠČENJU DEVICE MARIJE.

    ZNAČILNOSTI NAPAČNEGA ČEŠČENJE DEVICE MARIJE I.

    Obstajajo napačne pobožnosti do svete Device, ki jih ima marsikdo za prave. Hudobni duh je kakor
    ponarejevalec ter preverjen in preizkušen goljuf ogoljufal in pogubil že veliko duš z lažno pobožnostjo
    do presvete Device. In to satansko izkušnjo vsak dan vnovič uporablja zato, da bi pogubil še mnoge
    druge, ko jih pozibava in uspava v grehu pod pretvezo nekaj slabo opravljenih molitvic in zunanjih vaj,
    ki jih tem ljudem navdihuje. Ponarejevalec denarja običajno ponareja samo zlati in srebrni denar in le
    zelo poredkoma denar iz kake druge kovine, ker se to ne splača. Tako tudi hudobni duh ne ponareja
    toliko drugih pobožnosti kakor pobožnosti do Jezusa in Marije, pobožnosti do svetega Rešnjega telesa
    in do svete Device, saj sta ti dve med pobožnostmi to, kar sta zlato in srebro med kovinami.
    Poznam sedem vrst napačnih častilcev in napačnih oblik češčenja svete Device. To so: kritikastrski
    (ošabni) častilci, ozkosrčni častilci, pozunanjeni častilci, predrzni častilci, nestanovitni častilci, hinavski
    častilci, koristolovski častilci.

    OŠABNI ČASTILCI:

    Ošabni so običajno oholi učenjaki, svobodomisleci in samozadostneži, ki v osnovi sicer čutijo nekaj
    pobožnosti do presvete Device, pa vendar kritizirajo skoraj vse oblike češčenja, s katerimi preprosti
    ljudje preprosto in sveto časte svojo predobro Mater. Oni dvomijo o vseh čudežih in dogodkih, o katerih
    poročajo verodostojni pisci ali letopisi verskih redov in ki pričajo o usmiljenju in veliki moči presvete
    Device. Le z muko gledajo preproste in ponižne osebe na kolenih pred oltarjem ali podobo presvete
    Device, včasih tudi na vogalu kake ulice, kjer molijo k Bogu. Obtožujejo jih celo malikovalstva, kakor da
    bi po božje častili les ali kamen. Zase pravijo, da ne ljubijo zunanjih pobožnosti in tudi niso tako omejeni,
    da bi verovali vsem zgodbam ali zgodbicam v zvezi s sveto Devico. Če jim govoriš o čudovitih hvalnicah,
    ki so jih zložili Mariji v čast cerkveni očetje, tedaj poreko, da so ti govorili v vlogi govornikov, s
    pretiravanjem ali pa napačno razlagajo njihove besede.
    Takih napačnih častilcev, ošabnežev in posvetnjakov se moramo zelo bati, ker povzročajo neizmerno
    škodo češčenju presvete Device in pod pretvezo odstranjevanja zlorab oddaljujejo ljudi od češčenja
    Božje Matere. (št. 90-93)
    Kar velja skoraj za vsako stvar na svetu, velja tudi za češčenje Device Marije. Stvar, ki je v osnovi
    dobra lahko uporabljamo ali vršimo na pravilen način, kakor je ustvarjena ali zamišljena, ali pa
    na napačen način – torej jo zlorabimo. Ošabnost ali napuh velja za največji greh, za greh naših
    prastaršev. Ni čudno, da se prav ta greh hoče infiltrirati v vsako stvar, tudi v našo marijansko
    pobožnost. Spet so v prednosti ljudje, ki se zavedajo lastne krhkosti. Jezusu je s tem zvezi
    vzkliknil: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel
    pa otročičem« (Mt 11,25). Prosimo Gospoda, da nam na priprošnjo in po zgledu Device Marije
    da ponižno in preprosto srce, da bi znali sprejeti marijansko duhovnost v vsej njeni preprostosti
    in ljudskosti.

    OZKOSRČNI ČASTILCI :

    Ozkosrčni častilci se boje, da Sina ne bodo častili, če časte Mater, da bodo poniževali sina, če povišujejo
    Mater. Kar trpeti ne morejo hvalnic, s katerimi so jo po pravici slavili cerkveni očetje, in le težko
    prenašajo, da je več ljudi na kolenih pred Marijinim oltarjem kakor pred tabernakljem, kakor da bi si to
    nasprotovalo in bi tisti, ki molijo k sveti Devici, ne molili po njej Jezusa Kristusa! Ti ljudje nočejo slišati,
    da se tolikokrat govori o Božji Materi in da se tolikokrat zatekamo k njej.
    Naj naštejem nekaj njihovih krilatic: Čemu toliko rožnih vencev, bratovščin in zunanjih pobožnosti do
    Marije? Ali se ne kaže v tem veliko nevednosti? S tem izpostavljamo našo vero posmehu. Govorimo
    raje o češčenju Jezusa Kristusa, zatekajmo se k Jezusu Kristusu, ki je naš edini srednik. Oznanjajmo
    Jezusa Kristusa, to je zanesljiva pobožnost!
    V nekem oziru je to res. Toda če gledamo na njihovo dejansko ravnanje, ki izhaja iz teh trditev, potem
    vidimo, da skušajo pod pretvezo nečesa boljšega zavreti češčenje svete Device. To pa je nekaj zelo
    nevarnega, je pretanjena past hudobnega duha. Nikoli namreč ne častimo Jezusa Kristusa bolj kakor
    tedaj, ko bolj častimo sveto Devico, saj jo častimo zato, da bi popolneje častili Jezusa Kristusa. Mi
    hodimo k njej kot k poti, ki nas vodi k našemu končnemu cilju – ki je Jezus Kristus.
    Sveti Duh blagruje po sveti Cerkvi najprej presveto Devico in nato Jezusa Kristusa: blagoslovljena si
    med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. In to ne morda zaradi tega, kakor da bi bila
    Marija bolj vzvišena od Jezusa ali njemu enaka. To bi bilo nedopustljivo krivoverstvo. Sveti Duh blagruje
    Marijo le zato poprej, ker je potrebno, če hočemo na najpopolnejši način častiti Jezusa Kristusa, da prej
    poveličujemo njegovo Mater. Kličimo torej z vsemi pravimi častilci presvete Device njenim napačnim,
    pretaknovestnim častilcem.

    PPOZUNANJENI ČASTILCI:

    Pozunanjeni častilci so tisti, katerih vse češčenje Marije obstoji samo v nekaterih zunanjih opravilih. Ti
    uživajo samo v zunanjih pobožnostih do presvete Device, ker nimajo notranjega duha. V naglici zmolijo
    sila rožnih vencev, so navzoči, ne da bi pazili, pri več svetih mašah, se udeležujejo procesij z mrzlim
    srcem, se vpišejo v vse bratovščine, ne da bi postali kaj boljši, ne da bi krotili svoje strasti in posnemali
    kreposti presvete Device. Ljubijo samo čustveno plat češčenja, a ne dojemajo bistva. Če ne občutijo pri
    svojih pobožnih vajah ničesar čustvenega, menijo, da ne počenjajo nič koristnega; zmedejo se zaradi
    tega in vse opustijo; ali pa te pobožnosti opravljajo, kadar jim pride na pamet. Veliko je takih
    pozunanjenih častilcev na svetu; in ti najhuje kritizirajo tiste, ki jim je bistveno notranje češčenje, ne
    da bi seveda zanemarjali čednostno zunanjost, ki vedno spremlja pravo pobožnost.

    NESTANOVITNI ČASTILCI:

    Nestanovitni častilci častijo sveto Devico v presledkih in kadar jih prime. Zdaj so goreči zdaj mlačni, zdaj
    se zde pripravljeni storiti v njeni službi vse, kmalu nato pa že nimajo več istega razpoloženja. V začetku
    se bodo oklenili vseh pobožnosti do Marije in se vpisali v vse njene bratovščine, potem pa se ne bodo
    držali njihovih pravil. Spreminjajo se kakor luna in Marija jih položi pod svoje noge kakor lunin krajec,
    ker so vrtljivi in niso vredni, da bi spadali med služabnike Device verne, za katere je značilna zvestoba
    in stanovitnost. Bolje je namreč, da se ne preoblagamo s tolikerimi molitvami in pobožnimi vajami, pač
    pa tisto malo, za kar se zavzemamo, opravljamo z ljubeznijo in zvesto, kljub nasprotovanju sveta,
    hudobnega duha in mesenosti.

    HINAVSKI ČASTILCI:

    Med lažnimi častilci svete Device so tudi hinavci, ki zakrivajo svoje grehe in slabe navade s plaščem
    Device verne z namenom, da bi veljali v očeh ljudi za to, kar niso.

    KORISTOLOVSKI ČASTILCI:

    Koristolovski častilci se zatekajo k sveti Devici, da bi na primer dobili pravdo, se izognili nevarnosti,
    ozdraveli od bolezni ali v drugi podobni stiski, sicer pa bi nanjo pozabili. Vsi ti so napačni Marijini častilci
    in zato tudi niso všeč ne Bogu ne njegovi sveti Materi. (št. 96.101-103)

    PREDRZNI ČASTILCI:

    Predrzni častilci so grešniki, ki so vdani strastem ali ljubitelji tega sveta, ki pod lepim imenom kristjanov
    ali Marijinih častilcev skrivajo napuh ali lakomnost, nečistost ali pijanstvo, jezo ali preklinjanje,
    obrekovanje ali krivičnost itd. Mirno spijo v svojih razvadah, ne da bi se trudili za poboljšanje, češ da
    so častilci svete Device. Obetajo si, da jim bo Bog odpustil in ne bodo umrli brez spovedi in ne bodo
    pogubljeni, ker molijo rožni venec, se postijo ob sobotah, so v bratovščini sv. rožnega venca ali
    škapulirja ali v Marijini kongregaciji in nosijo to ali ono svetinjico Matere Božje itd.
    Če jim rečeš, da je njihova pobožnost hudičevo slepilo ali samo nevarna predrznost, ki jih je zmožna
    pogubiti, tega ne verjamejo. Pravijo, da je Bog dober in usmiljen ter nas ni ustvaril zato, da bi nas
    pogubil; da ga ni človeka, ki bi ne grešil; da ne bodo umrli brez spovedi; da pošten »grešil sem« ob
    smrtni uri zadostuje; pa še, da so častilci svete Device itd. V potrdilo tega pridejo na dan s kakimi
    zgodbicami, kako so ljudje, ki so umrli v smrtnem grehu po usmiljenju Device zadobili od Boga ob smrti
    kesanje in odpuščanje svojih grehov ter bili tako rešeni. Zato tudi oni upajo, da bodo prejeli isto milost.
    Ni bolj obsodbe vredne stvari v krščanstvu kakor taka hudičeva predrznost. Ali moremo namreč
    resnično reči, da ljubimo in častimo presveto Devico, če s svojimi grehi tako ranimo, prebadamo,
    križamo in neusmiljeno žalimo njenega Sina Jezusa Kristusa? Če bi se Marija ravnala tako, da bi s svojim
    usmiljenjem reševala take ljudi, bi podpirala greh ter pomagala križati in žaliti svojega sina. Kdo pa bi
    si drznil misliti kaj takega?

    ZA PRAVO MARIJINO ČEŠČENJE JE TREBA VSAJ NASLEDNJE:

    Prvič: imeti trdno voljo varovati se vsaj vsakega smrtnega greha, ki žali prav tako Mater kakor Sina.
    Drugič: resno se truditi, da se ogibljemo sploh vsakega greha.
    Tretjič: postati član marijanskih bratovščin, moliti rožni venec ali druge molitve, postiti se ob sobotah
    itd.

    Pristno češčenje Device Marije I.
    Razkrili in obsodili smo napačne oblike češčenja svete Device. Sedaj na kratko poglejmo, v čem je
    pristno češčenje, ki je: 1. notranje; 2. prisrčno; 3. sveto; 4. stanovitno; 5. nesebično.
    Notranje:
    Pravo češčenje presvete Device je notranje, se pravi, prihaja iz duha in iz srca, iz spoštovanja, ki ga
    gojimo do presvete Device, iz vzvišenega pojmovanja, ki smo si ga izoblikovali o njeni veličini, in iz
    ljubezni, s katero jo ljubimo.
    Prisrčno:
    Prava pobožnost je prisrčna, to je, polna zaupanja v sveto Devico, podobno kakor otrok zaupa v svojo
    dobro mater. Ta pobožnost stori, da se človek zateka k Mariji v vseh telesnih in duhovnih potrebah z
    veliko preprostostjo, predanostjo in nežnostjo. Svojo dobro Mater prosi za pomoč ob vsakem času,
    povsod in v vseh stvareh. Če človeka tarejo dvomi, prosi Marijo razsvetljenja; če zaide, jo prosi
    naravnanja na pravo pot. V skušnjavah jo prosi podpore. V malodušju jo prosi za pogum. V zgrešenih
    zbeganostih vesti za osvoboditev. V križih, težavah in ovirah življenja jo prosi za tolažbo. Skratka, v vseh
    telesnih in duhovnih težavah je Marija duši redno pribežališče; in ni se treba bati, da bi duša s tem
    nadlegovala to dobro Mater ali bila nevšečna Jezusu.
    Sveto:
    Pravo češčenje Marije je sveto. Navaja namreč dušo, naj se ogiblje greha in posnema kreposti presvete
    Device, posebno njeno globoko ponižnost, njeno živo vero, popolno pokorščino, neprestano molitev,
    vsestransko samozatajevanje, božansko čistost, gorečo ljubezen, junaško potrpežljivost, angelsko
    blagost in nebeško modrost. To je deset poglavitnih kreposti presvete Device. (št. 105-108

    http://semenisce.si/wp-content/uploads/Devetdnevnica_2016.pdf

    Odgovori