Članki za dušo

13.654 Responses to Članki za dušo

1. hvala says:

   10. marca, 2020 at 12:35

   KNJIGA MODROSTI(Mdr 6,12-16)

   MODROST ČLOVEKU POMAGA

   BLESTEČA IN NEUGASLJIVA JE
   MODROST, Z LAHKOTO SE DA SPOZNATI TISTIM,
   KI JO LJUBIJO,
   NAJTI TISTIM, KI JO IŠČEJO,
   VNAPREJ SE DA SPOZNATI TAKIM, KI
   PO NJEJ HREPENIJO,
   KDOR SE BO K NJEJ ZGODAJ
   ODPRAVIL, SE NE BO UTRUDIL,
   KER BO ODKRIL, DA SEDI PRI
   NJEGOVIH VRATIH.
   ČE SE KDO ZANJO NAVDUŠI, DOSEŽE
   POPOLNO PREUDARNOST,
   KDOR BO ZARADI NJE BEDEL, BO
   KMALU BREZ SKRBI .
   KAJTI SAMA HODI OKLI IN IŠČE
   TAKE, KI SO JO VREDNI,
   DOBROHOTNO SE JIM PRIKAŽE NA
   NJIHOVIH POTIH
   IN PRI VSAKI MISLI JIM PRIDE
   NAPROTI

   Odgovori
   • Miro says:

     10. marca, 2020 at 20:47

     Krasno, čudovita objava. BOŽJA BESEDA naj bo v naših srcih vedno na prvem mestu! Priporočimo se Svetemu Duhu in če nam bo dano, bomo v zgoraj zapisanih vrsticah odkrivali tisto, kar Beseda ta trenutek govori meni/tebi – v moji/tvoji konkretni življenjski situaciji. Molimo, da nas Sveti Duh nauči pravilnega branja in razumevanja božje besede, potem pa življenja v njeni moči!

     Ob tem prilagam še čudovito pesem. Naj nam pomaga, da se bomo pod vodstvom Svetega Duha lažje poglabljali v zgoraj navedeni svetopisemski odlomek.

     MODROST

     Modrost,
     čista in sveta,
     od veka do veka,
     za vekomaj.

     Sveti Duh jo spočenja,
     ji daje rast
     in jo ohranja
     od roda do roda.

     Vsako srce
     hrepeni po njej,
     jo išče in kliče
     in vabi – sled Harmonije.

     Pridi, večna Modrost,
     napolni praznino srca,
     razsonči temo,
     bodi moj Dan!

     V tebi, s teboj
     bom našel svojo pot,
     ti bodi moj Vodnik
     in moja moč.

     Skupaj bova preganjala zlo,
     skupaj bova sejala
     Pravičnost in Dobrost
     in polnost Ljubezni.

     O sveta Modrost,
     razvej meglo,
     razkrij brezumje sveta,
     na svetilnik postavi Luč – Boga!

     Zazrti v veliki Cilj
     naj romamo s teboj,
     ti naše Upanje,
     naš Mir in naše Veselje.

     (Stanko Janežič, Klicanje, Sveto pismo v pesmih)

     Naj bo deležno obilnega Božjega blagoslova vsako hrepeneče srce, ki se s pomočjo Svetega Duha potrpežljivo poglablja v neizmerne globočine in duhovne zaklade večne Modrosti!

     Odgovori
2. Miro says:

   10. marca, 2020 at 10:19

   VIDENJE SV. FAVSTINE KOWALSKE – DUŠE V VICAH SO JI DEJALE, DA JE NJIHOVO NAJVEČJE TRPLJENJE …

   Sv. Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja: Zagledala sem angela varuha, ki mi je naročil, naj mu sledim. Nenadoma sem se znašla na zamegljenem kraju, polnem ognja, v njem pa je bila množica trpečih duš. Te duše zelo goreče molijo, a zase zaman, samo mi jim moremo pomagati. Plameni, ki so jih žgali, se me niso dotaknili. Moj angel varuh me niti za trenutek ni zapustil. Te duše sem vprašala, v čem je njihovo največje trpljenje. Soglasno so mi odgovorile, da je njihovo največje trpljenje hrepenenje po Bogu. Videla sem Božjo Mater, ki je obiskovala duše v vicah. Duše naslavljajo Marijo z »Morska zvezda«. Ona jim prinaša olajšanje. Želela sem se z njimi pogovoriti še več, a angel varuh mi je dal znamenje za odhod. Za vrati te ječe, polne trpljenja, sem zaslišala notranji glas, ki je rekel: Moje usmiljenje tega noče, a pravičnost to zahteva. Od takrat sem s trpečimi dušami v vicah tesno povezana (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 20).

   Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Odgovori
3. hvala says:

   10. marca, 2020 at 9:30

   BOG GOVORI PO PREROKU SIRAHU _GLEDE DUHOVNIKOV (Sir. prvi del 7, 29-31)

   Z VSO DUŠO SE BOJ GOSPODA
   IN OBČUDUJ NJEGOVE DUHOVNIKE.
   Z VSO MOČJO LJUBI SVOJEGA STVARNIKA
   IN NE ZAPUŠČAJ NJEGOVIH SLUŽABNIKOV
   BOJ SE GOSPODA IN IZKAZUJ ČAST
   DUHOVNIKU,
   DAJ MU NJEGOV DELEŽ KAKOR TI JE
   BILO ZAPOVEDANO,
   PRVINO, DARITVE ZA GREHE , DAR
   PLEČ
   SVETO JEDILNO DARITEV IN PRVINE
   SVETIH REČI

   Odgovori
4. hvala says:

   10. marca, 2020 at 7:28

   VSAK OD NAS JE POKLICAN IN POSLAN NA SVET S TOČNO DOLOČENIM POSLANSTVOM, NALOGO.
   NA NAS PA JE , DA ODKRIJEMO POT IN NAČIN, KAKO URESNIČITI SVOJE POSLANSTVO, KI NAM GA JE ZAUPAL BOG, NE GLEDE NA ŽRTVE, KI NAS NA TEJ POTI ČAKAJO (revija brat Frančišek).

   POKLICAN SEM, DA NA SVETU POSTORIM TISTO, KAR NA MESTO MENE NE MORE NAREDITI NOBEN DRUG IN DA V SVETU POSTANEM TO, KAR V SVETU NE MORE POSTATI NIHČE DRUG.

   BOG ME JE VKLJUČIL V SVOJ ODREŠENJSKI NAČRT IN MOJ DELEŽ PRI TEM VELIKEM DELU JE NENADOMESTLJIV.
   NAJSI SEM BOGAT ALI REVEN, UGLEDEN IN VPLIVEN ALI PA SAMO PREPROST ČLOVEK- GOSPOD ZAME VE IN ME POKLIČE PO IMENU (misel Johna Henriya-napisal Andrej Saje).

   Gospod pokliče človeka, da opravlja v svetu, ki ga je On ustvaril, določeno nalogo in funkcijo. Zato dobi tudi darove, talente, da opravi nalogo. Bog je Bog reda in ne zmede, zato tudi skrbi, da bi bilo vse v ravnovesju. Naši grehi pa vplivajo na ravnovesje.
   Tako je vsako delo častno, od čiščenja, okopavanja, do vodstvenega, zdravstvenega opravljanja in vseh drugih poklicev.

   Tako kot je v naravi pomembna miniaturna mravlja , enako je pomemben več tonski slon itd..Brez enega in drugega ne moremo , ker mora biti vse v ravnovesju.

   Tako tudi čebela ne more biti orel, ali pa vrtnica ne more želeti, da bi postala trobentica. Če bomo Gospoda prosili za modrost, umnost ,nam bo to dal, da bomo znali pravilno ceniti vse, kar je On ustvaril, ne glede na” velikost. “

   Odgovori
5. Mirjam says:

   9. marca, 2020 at 23:05

   Prosim Božjega usmiljenja, da se zaustavi širitev koronavirusa.

   Odgovori
6. Janez says:

   9. marca, 2020 at 22:05

   BOŽJE KRALJESTVO
   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami takrat,
   kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo in si pomagajo,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir in razumevanje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo in pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za vse pravične v Nebeški Domovini.

   Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Odgovori
7. Miro says:

   9. marca, 2020 at 18:07

   GODUJE IZJEMNA ŽENA: SV. FRANČIŠKA RIMSKA – KOT ANGEL MIRU JE VPLIVALA NA MED SEBOJ SPRTE LJUDI!

   Ena značilnih kreposti pravih kristjanov je ljubezen do bližnjega. V tej kreposti se je izredno odlikovala tudi sveta Frančiška Rimska, redovnica, ki se je danes spominjamo. Zato naj njena priprošnja pri Bogu izpolni naše prizadevanje za to čednost in za druge kreposti. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo in obžalujmo svojo grešnost (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveta-franciska-rimska-redovnica

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   Sv. Frančiška Rimska, prosi za nas!

   Odgovori
8. Janez says:

   9. marca, 2020 at 16:44

   MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
   Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
   Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

   V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

   Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

   Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
   Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

   Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

   Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

   Pismo iz Taizéja

    
   ADDENDUM Odlomki: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   Odgovori
9. hvala says:

   9. marca, 2020 at 15:17

   Nekaj mojih doživetij in misli:

   Ko sem jaz stopila na pot z Gospodom, oziroma sem se mu v celoti izročila, je pomenilo, da prevzame krmilo mojega življenja Jezus. Po tem mora biti tako kot želi On, oziroma ima načrt za mene oz. za vsakega človeka.

   1. Hoja Izraelcev po puščavi, je tudi naša pot oz. moja. Na tej poti sem opazila, da Gospod res posega vsak dan, tako kot je posegal pri Izraelcih, vsak dan so dobili mano, ampak niso bili zadovoljni z ničemer. To pot je potrebno prehoditi, koliko časa pa traja je odvisno od človeka, kako sodeluje z Bogom in od Božjega načrta. To je osebno doživetje, in če boste tesno povezani z Gospodom, boste to tudi videli oz. vam bo pokazal.

   2. Gospod ničesar ne skriva ali prekriva. Če Ga boste prosili naj vam pokaže vzrok, problem oz. če ga boste prosili in molili za to, vam bo Sveti Duh razkrival kakšna je Božja volja in načrt za vas. Morate pa biti vztrajni.
   Jaz sem na začetku in še po daljši hoji z Gospodom res imela kot se temu reče”klecava kolena, “to pomeni, da nisem bila stabilna, razmišljala sem velikokrat zakaj, zakaj meni to in to….jokala, prosila, molila . Ampak sem opazila, da je Sveti Duh vedno prisoten, On je Tolažnik res v pravem pomenu besede, meni je pokazal to v Svetem pismu, ali v kaki drugi knjigi ali pa preko določenega človeka itd. Gospod ima veliko načinov, da tolaži, hrabri, pomaga, da mi res ne obupamo. Zato tudi svetujem, takrat, ko bo najhuje, ko se vam bo zdelo, da ni rešitve, pojdite mimo tega, ne ozirajte se nato, ne odstopajte od poti z Gospodom v nobenem primeru. Res vam to svetujem, NE in še enkrat NE, ne odstopajte s poti, ampak se še bolj oklenite Gospoda.

   Predstavljajte si, da ste v črnem tunelu, avto drvi, vi nič ne vidite, vse je v temi, ne veste ne kod in kam, nikjer ni svetlobe, zdi se vam , da ni nobene rešitve, ampak rešitev bo, ker ta avto pelje GOSPOD. Če mu dovolite, vas bo odpeljal na varno.

   3. Zelo pomembno je, da ne obupamo, če traja stiska dalj časa. Gospod res določa rešitev v svojem času, ker ON točno ve, zakaj.
   Ko molimo v veri da bomo uslišani za določene milosti , če je to v skladu z Božjo voljo, je molitev takoj uslišana, kdaj se bo pa to kot rečemo fizično zgodilo, določi Gospod; lahko čez nekaj minut, ur, mesecev ali let.

   4. Najvažnejše od vsega pa je, da se Gospodu popolnoma predamo in zaupamo. Ne bojte se, je rekel Jezus, jaz sem vse dni z vami do konca sveta.

   Odgovori
   • Miro says:

     9. marca, 2020 at 17:02

     Ga. Hvala, zahvaljujem se vam še za eno čudovito pričevanje, kako vas je Gospod odrešil oz. vas še odrešuje. Upajmo, da bo vaše pričevanje še komu pomagalo, da se bo pogumno podal na pot popolnega zaupanja v Gospoda. Tudi sam se na tej poti ves čas učim; to je nikoli dokončana visoka šola zaupanja v Božjo milost.

     Ob tem še prispodoba: Glede (ne)zaupanja smo podobni otroku na okenski polici v visoki zgradbi, kamor so ga pregnali goreči plameni v stanovanju. Spodaj ga čaka zaskrbljeni oče in mu kliče, naj vendarle že skoči, saj ga bo zanesljivo ujel v roke. Mi pa se bojimo skočiti in se popolnoma prepustiti Božjim rokam. Obotavljamo se in nezaupljivo razmišljamo: Kaj pa, če nas Oče ne bo ujel?

     Naj vas Gospod še naprej obilno blagoslavlja!

     Odgovori
10. Miro says:

    9. marca, 2020 at 10:24

    PO KRALJEVEM NAROČILU JE PREDSEDNIK KOMISIJE UČENJAKOV NAPOSLED SKRČIL BISTVO ZGODOVINE V EN SAM STAVEK, KI SE GLASI …

    Nekoč je kralj naročil svojim modrecem, naj zapišejo vse, kar je na svetu pomembnega. Po štiridesetih letih so modreci končali delo in kralju predložili tisoč knjig. Kraj, ki je medtem dopolnil že šestdeseto leto, jim je rekel: »Toliko knjig ne morem prebrati. Skrajšajte jih in mi prinesite najbistvenejše izsledke.« Po desetih letih so modreci izpolnili kraljevo naročilo in vsebino zgodovine človeštva zapisali v sto knjigah. Kralj jim je rekel: »Tudi to je preveč. Star sem že sedemdeset let in nimam dovolj časa, da bi vse to prebral. Napišite samo bistvo!« Učenjaki so ponovno začeli z delom in bistveno zbrali v eni sami knjigi. Z njo so stopili pred kralja,
    ki pa je ležal na smrtni postelji. Bilo je jasno, da ne bo mogel prebrati knjige, zato je prosil učenjake, naj povedo bistvo v enem samem stavku. Tako je predsednik komisije učenjakov skrčil bistvo zgodovine človeštva v en sam stavek: Živeli so, trpeli in umrli; kar je vredno in preživi, je ljubezen (poučna zgodba iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah).

    Do kraljevih ušes je prispela najpomembnejša beseda, in to je – ljubezen. O tem nam Božja beseda govori v nedoumljivi polnosti: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jn 4,16).

    Slavimo Gospoda in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni! Ponižno Te prosimo, očisti naša srca v zakramentu svete spovedi, da bomo pri sv. maši vredno obhajali najsvetejše skrivnosti. Naj nam Tvoja milost pomaga, da bomo vse naše molitve in besede ljubezni prelivali v duhovna in telesna dela usmiljenja!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori