Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   6. decembra, 2021 at 9:09

   USMILJEN JE TISTI, KI IMA V SVOJEM SRCU SOČUTJE, ČE SE DRUGEMU SLABO GODI, IN MU ZATO POMAGA, ČE MORE (Janez Evangelist Krek)

   – Zaupali smo lastnim močem, človeški modrosti, umnosti, svetu, moči, učenosti. Sedaj spoznavamo, da so to darovi Svetega Duha in da brez njega rodé le zlo in nesrečo.

   – Usmiljenega imenujemo človeka, ki ima sočutje s tujo žalostjo, s tujo bolečino. Celo Jezusovo življenje je bilo dejanje sočutja s tujo bolestjo, je bilo dejanje usmiljenja.

   – Usmiljen je tisti, ki ima v svojem srcu sočutje, če se drugemu slabo godi, in mu zato pomaga, če more. Nasprotje usmiljenosti je nevoščljivost.

   – Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori.

   – Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudi. Pošteno in dobro delo, kakor tudi pravična plača za delo ustvarja splošno blagostanje naroda.

   – Moči ti je treba, moči! / A pomni: začetek kreposti / zavest je naše slabosti.

   Misli Janeza Evangelista Kreka, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   6. decembra, 2021 at 6:42

   KAKO VELIK JE VAŠ JEZUS?

   JEZUSOVE OBLJUBE SO POVEZANE Z UPOŠTEVANJEM IN S POSLUŠNOSTJO BOŽJI BESEDI

   LETO ZA LETOM MNOGI KRISTJANI VSE MANJ PROSIJO

   MNOGI VERNIKI ZARADI SVOJE NEVERNOSTI NAREDIJO KRISTUSA ZA NEPOMEMBNEGA IN NEMOČNEGA
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Janezov evangelij v 14. poglavju vsebuje dve veličastni obljubi. Prvič, Jezus pravi: »Resnično, resnično,
   povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo
   opravljal, ker grem jaz k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan
   v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Jn 14, 12–14) Jezus je v zadnjem verzu
   jasno in preprosto povedal: »Vprašajte karkoli v mojem imenu in jaz bom to storil namesto vas.«

   Dva verza pozneje Jezus obljublja: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da
   bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poz-
   nate, ker ostaja pri vas in bo v vas.« (Jn 14, 16–17) Tu Kristus pravi: »Dal vam bom Duha resnice in
   njegova moč bo prebivala v vas.« To sta dve neverjetni Jezusovi obljubi. Vendar opazite en verz, ki je stisnjen med njima: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.« (Jn 14, 15) Zakaj se ta izjava pojavi tukaj? Kristus nam pravi: »Te obljube so povezane s poslušnostjo.« Skratka, obe obljubi sta povezani z upoštevanjem in poslušnostjo Božji Besedi. Dane so bile, da se izpolnijo, to pa zato, da bi nas nič ne oviralo pri uveljavljanju moči, ki je Kristus.

   Prepričan sem, da če v Jezusovem imenu prosimo malo ali nič, je to zanj očitek. Leto za letom mnogi kristjani vse manj prosijo. Končno se zadovoljijo le z odrešenjem. Nimajo drugih pričakovanj, kot da bodo nekega dne prišli v nebesa. Ali ste tudi vi prišli
   do konca svojih pričakovanj do Kristusa? Ali ne pričakujete nič drugega, kot to, da ste rešeni po
   Njegovi moči in milosti? Ali se ‘vaš Kristus’ konča le s tem, da imate dovolj moči, da preživite še en dan? Ali se za vas konča na mestu občasnega miru in veselja v življenju, ki je bilo večinoma pod satanovim nadlegovanjem? Vsi ti
   odlomki v Božji Besedi me prepričujejo, da ‘moj Jezus’ ni večji od mojih prošenj. Žal mnogi verniki
   zaradi svoje nevernosti naredijo Kristusa za nepomembnega in nemočnega.

   Ljubljeni, nočem, da bi bil Kristus omejen v mojem srcu. Namesto tega želim, da vsak hudič v peklu ve,
   kako velik je moj Bog po tem, kako velike so moje prošnje. Od Kristusa želim več. Želim si, da bi bil v
   mojem življenju večji kot kdaj koli prej (Prenova november 2021).

   Odgovori
3. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 18:54

   PRIČEVANJE -Prenova november 2021

   V reviji Prenova november 2021 si lahko preberete pričevanje ženske, naslov ZNOVA ROJENA- (je zelo dolgo pripovedovanje), ki v svojem obupu ni našla OPORE V VERI, AMPAK SE JE ZATEKLA K HITRIM REŠITVAM NEW AGE, CELO POSMEHOVALA SE JE KRISTJANOM, DA RADI TRPIJO , SAMA PA JE IZBRALA BLJIŽNJICO! Med drugim pravi takole:

   In tudi takrat, v tistem obupu, nisem našla opore
   v veri, prave krščanske skupine, Sveto pismo pa je
   mi je bilo kot kitajščina. Krvavo sem potrebovala
   rešitev in sem jo našla – med angeli oziroma v new
   ageu.

   Smešno. Da sem bila tako zaslep-
   ljena in zasvojena. Groza. A veste, to je tisto kar pra-
   vijo: hudič, preoblečen v angela luči. In tako sem vse

   doživljala. Kot luč. In se posmehovala kristjanom,
   ker, kot kaže, radi trpijo, jaz pa poznam bližnjico in
   sem novodobna kristjanka in delam na obilju vsega.
   Obilju ljubezni, denarja, sreče, pozitivnosti. Zmota.
   ———————————————————————————————————————————————————
   V Novemberski reviji si lahko preberete tudi pričevanje duhovnika, ki se je cepil proti covid-19 in Molitev za osvobajanje in ozdravljenje pred Najsvetejšim p. James Manjackal itd…

   https://drive.google.com/file/d/1USN-NXnMMg6i33ZLI7mr_JyCtPynrBBY/view

   Odgovori
4. Miro says:

   5. decembra, 2021 at 17:23

   PRIČUJOČI EVANGELJSKI ODLOMEK NA DANAŠNJO NEDELJO NADALJUJE POZIV K PRIPRAVLJENOSTI NA GOSPODOV PRIHOD – PUSTIMO SE VODITI GLASU VPIJOČEGA V PUŠČAVI: »PRIPRAVITE GOSPODOVO POT, ZRAVNAJTE NJEGOVE STEZE!«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 3,1-6)

   V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka. In vse meso bo videlo Božje odrešenje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+3%2C1-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Današnja nedelja nadaljuje poziv k pripravljenosti na Gospodov prihod. Logično! Advent je čas pričakovanja. Danes smo slišali: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! V evangeliju najdemo dokaj podroben opis politične in verske hierarhije kot da ima Janez v prvi vrsti politično poslanstvo. To gotovo ne bo držalo. Da pa ima njegov nastop tudi politične razsežnosti, to pa že. Mogoče hoče med drugim nakazati, da je v družbi nekaj hudo narobe. Ali pa le kaže na razsežnosti človekove pokvarjenosti, ki potem spodkoplje še tako dobronamerne ureditve. Poskušajmo razumeti Janezov poziv kot poziv za naš čas.

   Če je uvod izredno natančen, pa je nadaljevanje dokaj abstraktno oz. splošno. Božja beseda vsakega tako osebno nagovarja, da Janez Krstnik ne more govoriti vsem in hkrati čisto konkretno, kaj naj vsakdo naredi. Primera o tem, kaj naj storimo, pa je vzeta iz gradbenega sveta. Ko Janez navaja preroka Izaija, govori o tem, kako naj se pripravi pot Gospodu, tj. kako naj v hribovitem svetu naredimo dobro cesto. Pomislimo, kako bi se lotili gradnje. Najbrž bi najprej zagledali prazne prostore, doline med enim in drugim hribom. Na prvi pogled ni težava hrib, ampak dolina. Težava je v tem, da nekaj manjka in ne, da je nečesa preveč. A če hočemo napolniti dolino, bomo morali poseči po hribu. In ko to storimo, bo potrebno stvar dokončati. Razkopano bo potrebno zgladiti.

   To je podoba našega adventnega časa. Bog želi stopiti v življenje vsakega izmed nas, zelo konkretno. Božja beseda želi biti živa, konkretna, kakor je bila konkretna v točno določenem času, ko se je rodil Janez Krstnik. Prvo, kar nam vsem želim je, da bi se zavedali, da Bog je, da je že tu in z nami. Rad bi v nas deloval. Želim si, da bi si v adventu še bolj zavzeto ponavljali, Bog, ti si tu, hočeš delovati v mojem življenju. Tu si, le slišim te bolj slabo. Pomagaj mi, da odpravim ovire, ki mi preprečujejo, da bi te slišal, da bi doživljal tvojo bližino.

   Kaj je z ovirami? Tudi v našem življenju hribi niso na prvi pogled problematični. Problematične so doline, so tisti trenutki, ko nam nekaj zmanjka. A resnica je v tem, da ne moremo zapolniti vrzeli, ne da bi se dotaknili tistih točk našega življenja, kjer je nepotrebno preobilje. Če hočemo zapolniti doline, bomo morali znižati hribe. Kaj točno misli Bog v vašem življenju, zakaj ne more priti do posameznika tako, kot si želi, mora najti vsak sam, naj ponudim le kratek razmislek:

   – ni miru, to opažaš. A ne bi se odpovedal vsem mogočim dejavnostim in vsemu hitenju, ki zapolnjuje tvoje občutke nesmisla. Žal ne bo šlo drugače. Božji mir bo vstopil v nas, če se bomo odpovedali mnogim na videz zelo dobrim stvarem.

   – zmanjka zaupanja. Vedno bi vse naredili sami. In vse kar počnemo, nam daje občutek neke gotovosti, da nekaj vendarle zmoremo. Ko se zlomimo, ugotovimo, da je pred nami dolina. Zapolniti jo bo najbrž potrebno tako, da bomo vzeli čas, ki smo ga porabili za nekaj drugega, in ga bomo porabili za pogovor z Bogom, za odnos z bližnjim.

   – ni globljega smisla. Na trenutke začutimo svojo brezciljnost, potem pa spet odhitimo naprej v delo, brezdelje ali pa iskanje trenutnih užitkov. Spet bo potrebno zapolniti dolino tako, da bomo vzeli energijo tam, kjer je je vsekakor več in jo bomo porabili tam, kjer je manjka.

   In nazadnje, je adventni čas povabilo, da tisto, kar smo že razkopali, pa še nismo pogladili, kar smo načeli, pa ne končali, vendarle dokončamo.

   Tudi današnja nedelja nas torej vabi, da se ustavimo in srečamo sami s seboj. Želi, da se zavemo, kako Bog čaka, da bi vstopil. Pomislimo, kaj vse ovira, da bi Bog resnično vstopil v naša življenja. Znižajmo hribe in napolnimo doline. Tisto, kar smo razkopali, pa naredimo spet gladko.

   V tem adventnem času se pustimo voditi Krstnikovemu klicu: ‘Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!’ (v. 3). Gospodu pripravljamo pot in ravnamo svoje steze, ko si sprašujemo vest, ko preiskujemo svoje obnašanje, da odpravimo grešne drže, kot sol: uspeh za vsako ceno, oblast na račun najslabotnejših, hlepenje po bogastvu, užitek za vsako ceno, ki niso od Boga.

   Naj nam Devica Marija pomaga pripraviti se na srečanje s to vedno večjo Ljubeznijo, ki jo prinaša Jezus, ki je v božični noči postala majhna, majhna, kakor seme posejano v zemljo, Jezus je to seme, seme Božjega kraljestva.

   Če v adventnem času ne bomo začutili resnosti poziva, ne pomeni, da smo dobri, ampak, da smo mrtvi! Pljunimo v roke in pripravimo pot Gospodu!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

   Odgovori
5. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 16:57

   JEZUS REČE: HODI Z MENOJ PO SAMOTNI POTI, TO JE POT, KI JE VEČINA LJUDI NE SPOŠTUJE IN JO CELO PREZIRA (Vrtnice JMS)

   Vzemi si malo časa in se mi posveti. Svet in njegove zahteve lahko za hip počakajo. Večina ljudi me pusti čakati, medtem pa razmišljajo, da bodo nekega dne našli dovolj časa, da se posvetijo samo meni. A bolj ko me potiskajo v ozadje svojega življenja, teže me bodo našli. Živiš med ljudmi, ki na prvo mesto postavljajo svoje delo, ki so dopustili, da čas kot tiran vlada nad njimi. Celo tisti, ki me poznajo kot svojega odrešenika, dovoljujejo, da jih usožnjuje ritem sveta. Ujeli so se v zanko, da več vedno pomeni tudi boljše: več sestankov, več programov, več dejavnosti.

   Poklical sem te, da hodiš z menoj po samotni poti, da je čas, ki ga preživljaš z menoj, zate najpomembnejši, da je tvoja najgloblja radost. To je pot, ki je večina ljudi ne spoštuje in jo celo prezira. Toda ti si izbrala boljši del, ki ti ne bo nikoli vzet. Še več, ko hodiš z menoj, se moj blagoslov skozi tebe lahko izliva še na druge ljudi.

   Visoka pesem 2,13; Evangelij po Luku 10,42

   Odgovori
6. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 16:38

   POUČNA ZGODBA O TEM, KAKO JE PATER PIJ IZ SPOVEDNICE VRGEL HUDIČA

   https://si.aleteia.org/2020/10/11/poucna-zgodba-o-tem-kako-je-pater-pij-iz-spovednice-vrgel-hudica/

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Katekizem Katoliške Cerkve pojasnjuje: ”Pred Kristusovim prihodom mora Cerkev prestati poslednjo preizkušnjo, ki bo omajala vero številnih vernikov. Preganjanje, ki spremlja njeno romanje na zemlji, bo razkrilo ‘skrivnost hudobije’ v obliki religiozne prevare, ki prinaša ljudem navidezno rešitev njihovih problemov za ceno odpada od resnice.” (KKC 675) .

   Ja, res je, NAVIDEZNA REŠITEV PROBLEMOV , BREZ TRPLJENJA-HITRE REŠITVE , ČLOVEK IŠČE NA ZEMLJI ŽIVLJENJE BREZ BOLEČIN, BREZ PROBLEMOV , ŽELI DA UPRAVLJA SVET PO SVOJI ZAMISLI, želi umreti brez bolečin.

   Vendar tako ne gre. Če boste poslušali celotno predavanje Johna Kazanjiana, boste tudi slišali o tem .

   Razumem in vem, da se je zelo, zelo težko sprijazniti z izgubo, bolečinami, ali so to telesne, duševne ali pa duhovne, težko je prenašati trpljenje leta in leta, VENDAR JEZUS DAJE MOČ DA ČLOVEK VZDRŽI IN OPRAVI NALOGO NA ZEMLJI.

   Velikokrat sem že povedala, DA NI PO BOŽJE BEŽATI OD KRIŽA, KER DRUGE REŠITVE NI, TO JE SAM JEZUS POVEDAL SVETNICI FAVSTINI. POVEDAL JE TUDI, DA JE ON PRVI PREHODIL POT TRPLJENJA NA SVETU. Razumem, da nekateri ne morejo tega sprejemati in zaničujejo tudi ljudi, ki podajajo take nasvete in poglede. Zato tudi vedno ponavljam POTREBNO JE POSLUŠATI JEZUSA, ON JE BOG. DRUGE LESTVE V NEBESA NI, KOT POT KRIŽA.

   Vse ostale poti so prevara hudobca, ki komaj čaka, da uniči vse kar je KRISTUSOVO.

   Odgovori
7. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 14:33

   BOG NAS ŽELI UPORABITI

   Večkrat sem že pisala o tem, da ima Bog s vsakim človekom svoj načrt, mi pa Mu včasih NEZAUPAMO, SE UPIRAMO, HOČEMO DELATI TISTO, KAR MISLIMO PO SVOJEM ČLOVEŠKEM RAZMIŠLJANJU, GLEDAMO S SVOJIMI OČMI NE Z BOŽJIMI, MISLIMO, DA SE BOMO SAMI POBOLJŠALI, SPREOBRNILI ALI NEKOMU ODPUSTILI KRIVICE itd….TO JE RES ZGREŠENO MIŠLJENJE, GLEDANO PO ČLOVEŠKO , TO JE NAPUH ČLOVEKA-SAM BOM NAREDIL.

   V četrtem delu predavanja, ki ga je imel John Kazanjian – OSVOBODITEV ČLOVEKA, boste lahko prisluhnili kaj pravi o ljudeh, KAKO JE BOG V ZGODOVINI UPORABIL SAMO NEPOPOLNE SLABOTNE LJUDI, KER POPOLNI LJUDJE NE OBSTAJAJO.

   Podala bom povzetek predavanja Johna Kazanjiana. TAKOLE PRAVI:

   Ljudje moramo sprejeti svoje slabosti.

   Primer Svetega Pavla:

   SVETI PAVEL je skoraj sam razširil krščanstvo po celem Rimskem imperiju, kamorkoli je šel je tam nastala Cerkev, napisal je pol Nove Zaveze. NIHČE V ZGODOVINI NI BIL BOLJ UPORABLJEN OD BOGA KOT SVETI PAVEL.

   PRVI DEL NJEGOVEGA ŽIVLJENJA NI BIL DOBER. Sveti Pavel je bil terorist, morilec , vendar Bog ni uporabljal popolnega človeka, KER POPOLNIH LJUDI NI.

   BOG NE UPORABLJA POPOLNIH LJUDI, KER JIH NI, POPOLNI LJUDJE NE OBSTAJAJO, OBSTAJAJO SAMO NEPOPOLNI LJUDJE.ČE BI ČAKALI NA POPOLNE LJUDI, SE NIKOLI NE BI NIČ ZGODILO.

   Dovolj je to, kar smo zaradi Božjega Usmiljenja. LJUDJE PRAVIJO- NISI DOVOLJ PRIMEREN, NISI DOVOLJ DOBER itd…VSE KAR BOG V ČLOVEKU STORI, STORI ZARADI SVOJEGA USMILJENJA, ZATO KER ŽELI, DA PO NAS PRIDEJO SPREMEMBE V SVET. ZATO NIKOLI NE OBUPAJMO, KER VEMO, DA VSE TISTO, KAR SE PO NAS ZGODI-DOBRO ALI SLABO-V VSEM JE BISTVENO BOŽJE USMILJENJE.

   NI TI TREBA DOKAZOVATI, DA SI VREDEN, TVOJA VREDNOST NI V TEM ALI SI USPEŠEN ALI NISI USPEŠEN: BOG NAS NI POKLICAL, DA BI BILI USPEŠNI, AMPAK DA BI VEROVALI IN ZAUPALI BOGU.

   Lahko priznavamo vse slabo, kar smo storili in zaupamo v Njegovo usmiljenje.

   ABRAHAM je bil zelo star, ko ga je Bog poklical in začel uporabljati.

   JAKOB je lagal in bežal,

   JOŽEF je bil zlorabljen,

   GIDEON je bil zelo reven,

   SAMSON je delal neumne stvari,

   RAHABA je bila prostitutka,

   JONA je prišel v mesto svojih sovražnikov in je videl, kako se je celotno mesto v treh dneh preobrnilo in zaradi tega ni bil srečen, šel je na Goro in rekel: Gospod pošlji ogenj na to mesto, in ko se to ni zgodilo je bil jezen, rekel je: VEDEL SEM, da boš USMILJEN, zato nisem želel tukaj priti. Jona je bil strahopeten, bal se je in ni želel početi, za kar ga je Bog klical.

   JEREMIJA je bil verjetno depresiven, kar naprej je jokal,

   DAVID je imel ljubico in bila je noseča in poiskal je njenega moža, ki mu je služil v bitki v vojni, pripeljal ga je domov in ga poskušal nagovoriti, da bi spal s svojo ženo, da bi prikril dejstvo, da je otrok Davidov.

   V Izraelu mož ni smel spati s svojo ženo v času vojne. Zato je David rekel, naj ga pošljejo nazaj v bitko, v prvo bojno linijo, da ga bodo ubili.
   Vendar j David napisal večino PSALMOV. BOG PRAVI: “TO JE ČLOVEK PO MOJEM SRCU”.

   JANEZ KRSTNIK je bil ekscentričen,

   PETER je imel težave z obvladovanjem jeze,

   SAMARIJANKA JE imela veliko propadlih zvez, ki niso bili zakoni, ni imela moža, ampak moške,

   Mojzes, David in Pavel , vsi so bili krivi umora.

   BOG PRAVI TUDI NAM: “UPORABITI TE ŽELIM, ŽELIM, DA ČUTIŠ, KAKO TE UPORABLJAM!

   Odgovori
8. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 13:49

   KDAJ BO KONEC SVETA?

   JEZUS LAHKO PRIDE VSAK TRENUTEK

   PREGANJANJU NA TEM SVETU NE BO KONCA

   VESELIMO SE JEZUSOVEGA DRUGEGA PRIHODA, DA JE KONEC SVETA NEKAJ DOBREGA, SAJ BODO TAKRAT OBRISANE NAŠE SOLZE IN NAŠE TLAKE NA ZEMLJI BO KONEC

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Cerkev je o drugem Jezusovem prihodu zelo jasna in natančno predpisuje, kako naj se nanj pripravimo
   Katoličani trdno verujemo v Jezusov drugi prihod, kar vsako nedeljo potrdimo tudi v izpovedi vere:

   Verujem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi. In bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.

   Ta vera je izražena zelo preprosto, kljub temu pa lahko pogosto izzove nasprotovanje in povzroči zmedo. Številne ljudi zlahka pritegnejo k neskončno spreminjajočim se teorijam različnih posameznikov in skupin, ki trdijo, da natančno poznajo dan in uro Jezusovega vnovičnega prihoda.

   Kaj pa Cerkev uči o Jezusovem drugem prihodu? Kdaj bo v resnici spet prišel?
   Katekizem Katoliške cerkve nam o tem vprašanju ponuja celo poglavje in povzema uradni nauk Cerkve. Začne s pojasnilom: ”Z vnebohodom je Božji načrt stopil v svojo dovršitev. Že smo v ‘poslednji uri’ … Sedanji čas je po Gospodovih besedah čas Duha in pričevanja, pa tudi čas, ki ga še zaznamujeta ‘stiska’ in preizkušnja zla, ki ne prizanaša Cerkvi in je uvod v boje poslednjih dni. To je čas pričakovanja in čuječnosti.” (KKC 670, 672)

   Apostoli so to resnico dobro poznali in so trdno verovali, da bo Jezus zagotovo znova prišel, morda še v obdobju njihovega življenja. Katekizem potrjuje nauk o Jezusovi skorajšnji vrnitvi z besedami: ”Po vnebohodu je Kristusov prihod v slavi povsem blizu … Ta eshatološki prihod se lahko zgodi vsak hip, čeprav je ‘zadrževan’, kar velja tudi za zadnjo preizkušnjo, ki bo prišla pred njim.” (KKC 673).

   Jezus lahko pride vsak trenutek
   Jezus bo spet prišel v slavi in katoličani verujemo, da se to lahko zgodi vsak trenutek. Zato je Jezus tako jasno naročil svojim učencem, naj bodo pripravljeni, naj vedno pričakujejo njegovo vrnitev.

   ”Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče. Pazite in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi. Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: bodite budni!” (Mr 13, 32-36).

   Preganjanju na tem svetu ne bo konca
   Poleg tega je v Svetem pismu zapisano, da bo pred Jezusovim drugim prihodom Cerkev deležna še zadnje preizkušnje in verniki še bolj krutega preganjanja.

   Glede na to, da so bili kristjani vedno kruto preganjani že od Jezusovih dni, je težko prepoznati, kdaj bo nastopila poslednja stiska (ali če se je to že zgodilo).

   Katekizem pojasnjuje: ”Pred Kristusovim prihodom mora Cerkev prestati poslednjo preizkušnjo, ki bo omajala vero številnih vernikov. Preganjanje, ki spremlja njeno romanje na zemlji, bo razkrilo ‘skrivnost hudobije’ v obliki religiozne prevare, ki prinaša ljudem navidezno rešitev njihovih problemov za ceno odpada od resnice.” (KKC 675) Krivec za to množično prevaro, ki ga Sveto pismo imenuje Antikrist, bo poražen in Kristus bo kmalu zatem prišel v slavi.

   Vedno v pripravljenosti
   Katoličani naj bi vsak dan preprosto pripravili svoja srca v veri, da je današnji dan lahko naš zadnji. Morda bo to naša osebna “poslednja sodba”, ko bomo na koncu svojega življenja srečali Jezusa, lahko pa bo prava poslednja sodba, ko bo Kristus spet prišel v slavi.

   Biti moramo budni in ne smemo verjeti različnim prerokbam ali napovedim. Če živimo v skladu z Božjim načrtom, bo dan poslednje sodbe dan veselja. Zato se kristjani že od nekdaj veselimo Jezusovega drugega prihoda, vedoč, da je konec sveta nekaj dobrega, saj bodo takrat obrisane naše solze in naše tlake na Zemlji bo naposled konec.

   https://si.aleteia.org/2017/12/31/kdaj-bo-konec-sveta/
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
9. Hvala says:

   5. decembra, 2021 at 12:17

   POMILOVANJE SAMEGA SEBE JE SPOLZKA JAMA BREZ DNA! (Vrtnice JMS)

   Pomilovanje samega sebe je spolzka jama brez dna. Ko enkrat padeš vanjo, se začneš pogrezati vse globlje in globlje v njeno blato. Ko drsiš po njenih gladkih stenah, si na dobri poti v depresijo in globoko temo. Tvoje edino upanje je, da pogledaš gor in zagledaš luč moje navzočnosti, ki sije nate. Tudi če se ti z dna jame moja svetloba zdi medla, te njeni žarki lahko dosežejo na kateri koli globini. Ko se z zaupanjem obrneš name, začneš počasi vstajati iz brezna obupa. Vztrajaj, dokler ne dosežeš moje roke in se je oprimeš. Jaz te bom spet potegnil na svetlo. Nežno te bom očistil, izmil s tebe blato, ki se te drži. Pokril te bom s svojo pravičnostjo in hodil s teboj po poti življenja.

   Psalm 40,2−3; Psalm 42,5; Psalm 147,11

   Odgovori
10. Hvala says:

    5. decembra, 2021 at 11:39

    EKSORCIST NAS UČI, KAKO ODPUSTITI V ŠTIRIH KORAKIH

    NI DRUGE LESTVE DO NEBES RAZEN KRIŽA

    TI KORAKI NE BODO LAHKI, VAM PA BODO PRINESLI SVOBODO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Včasih nimamo želje po odpuščanju, včasih je ta želja pomanjkljiva, včasih pa je v družini preprosto duh neodpuščanja. V takih primerih je potrebno, da Boga prosimo za milost, da bi želeli odpustiti, za moč in ljubezen, da bi zmogli odpustiti.

    V procesu odpuščanja lahko sodelujemo z Božjo milostjo. Eksorcist, duhovnik Jim Blount, priporoča štiri korake odpuščanja, ki nam bodo v pomoč pri popolnem odpuščanju.

    1
    DEJANJE VOLJE
    Za prvi korak je potrebna volja. Za odpuščanje se moramo svobodno odločiti, saj ne temelji na občutjih ali čustvih. Gre za odločitev, da nekaj storimo, in zavezo, da pustimo preteklost za seboj. Misli in čustva nam pomagajo, da se pravilno odločimo, na koncu pa so naše odločitve tiste, ki določajo naše življenje.

    Odpustimo lahko s pomočjo ozdravljajoče milosti Jezusa Kristusa. “Odpusti nam, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,” molimo v očenašu. Če nismo usmiljeni do drugih, bomo tudi sami prikrajšani za usmiljenje.

    Tako kot je Jezus na križu odpustil svojim preganjalcem, tudi mi odpuščamo tistim, ki so nas prizadeli. Odpustimo lahko vsakomur – staršem in drugim družinskim članom, duhovnikom, učiteljem in vsem, ki so nas kadar koli prizadeli, a za to potrebujemo milost in neomajno voljo.

    Da bi se lahko odločili za odpuščanje, molimo: “Odpuščam ti, [Ime], v imenu Jezusa Kristusa zdaj in na vekomaj.”

    2
    BLAGOSLAVLJAJTE TISTE, KI VAS PREGANJAJO

    V drugem koraku blagoslovimo tiste, ki so nas ranili. Kristjani na hudo vedno odgovarjamo z blagoslovom. Morda nas je prizadelo to, da nas je kdo preklinjal. Kadar preklinja kdo, ki ima avtoriteto, je to vedno škodljivo. Namesto preklinjanja, ki prihaja od hudiča, svoje ustnice raje uporabljajmo za blagoslavljanje. To je najpomembnejši korak pri odpuščanju. Blagoslov prežene jezo in sovraštvo zaradi naših ran. Blagoslov stopi led v srcu in ga ozdravi.

    Z blagoslavljanjem človeku sporočamo, da mu želimo dobro – da bi spoznal brezmejno Božjo ljubezen in bil deležen njegovega usmiljenja. Tudi sveti Pavel pravi: “Blagoslavljate tiste, ki vas preganjajo” (Rim 12, 14).

    Molimo za tiste, ki so nas prizadeli
    Tudi če nam je kdo naredil kaj strašnega, si zanj želimo, da bi mu bilo odpuščeno in da bi bil ozdravljen in blagoslovljen. Kristjani zato molimo za tiste, ki nas žalijo, in zanje prosimo Boga, da bi živeli izpolnjeno in bi se veselili na tem in onem svetu.

    Morda človek, ki nas je prizadel, tudi sam trpi, na primer zaradi alkoholizma ali zasvojenosti, in potrebuje ozdravljenje. Prosimo zanj, da bi bil odrešen svoje bolezni. V tem koraku se začne pretakati pravo odpuščanje. In ko odpustim, vse vidim v novi luči.

    Ko nekoga blagoslavljate, recite: “Tebe, [Ime], obilno blagoslavljam v imenu Jezusa Kristusa, zdaj in na vekomaj.”

    3
    VEDNO SE ZAHVALJUJTE

    Naslednji korak je težak. Je klic k svetosti, saj od nas zahteva, da stvari vidimo tako, kot jih vidijo svetniki, Božji prijatelji.

    V bolečih ranah lahko najdem Kristusa. On je razlog za vse dobre stvari, ki se mi zgodijo v življenju, in mi prinaša blagoslov. Kdaj drugič pa dopusti, da se mi zgodijo slabe stvari, dopusti mojo ranjenost.

    Bog moje rane in bolečino uporabi, da me nauči ponižnosti in da se zavem, da sem odvisen od njega. Ko se v svoji ranjenosti obrnem na Boga, mi on te rane lahko pozdravi in tako se spremenijo v zdravilo. Prek trpljenja se lahko veliko naučim o usmiljeni ljubezni, ki je najgloblja oblika ljubezni. Lahko se celo začnem zahvaljevati Bogu za svoje rane, saj spoznam, da smo prav zaradi svojih ran našli odrešenje. In tako lahko razumem globino Pavlovih besed: “V vsem se zahvaljujte” (1Tes 5, 18).

    “Ni druge lestve do nebes razen križa”
    Čeprav si preganjanja in bolečin ne želimo, pa so te lahko kanal za milostno in bogato žetev. Sveto pismo pravi. “Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu” (Jn 12,24).

    Sveta Terezija iz Avile je rekla, da bo edina stvar, za katero se bomo Bogu zahvalili, ko bomo prišli v nebesa, naš križ. Sveta Roza iz Lime je dejala nekaj podobnega: “Ni druge lestve do nebes razen križa.”

    Gospod nas je učil, naj nastavimo še drugo lice. Naše rane so morda strašne, a jih Bog poveliča. Tudi Kristusove rane s križa v nebesih niso kar izbrisane, ampak kažejo Božjo slavo. Prav zaradi njih apostoli prepoznajo Gospoda in verujejo. Prositi moramo za milost, da bi se Bogu lahko zahvalili za rane, ki nam jih je zadalo življenje, saj so pot do ozdravitve.

    Bogu se zahvalite s tole molitvijo: “Zahvaljujem se tebi, Gospod, in tebi, [Ime], za rano, ki se zdravi.”

    4
    HVALITE GOSPODA

    V četrtem, končnem, koraku odpuščanja neposredno slavimo Boga. Svoje misli usmerimo k nebeškemu kraljestvu in se poklonimo pred Bogom ter ga slavimo za vse, kar nam daje.

    Bog je ljubeči Božji zdravnik, ki nam prihaja pomagat v našem grehu in trpljenju, da bi nas odrešil. V Svetem pismu piše: “Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, ki vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje” (Jn 3, 16). Bog si je tako želel odrešenja tega sveta, da je poslal svojega Sina, da je trpel in umrl, da bi tako spoznali njegovo dobroto in ljubezen.

    Boga slavimo za vse naše rane in trpljenje. V svoji popolni modrosti je vse ustvaril za moje dobro – tu in v večnosti. S slavljenjem mu vračamo vse, kar smo in kar smo pretrpeli. S tem korakom se odpuščanje zaključi in nam pomaga, da v polnosti sprejmemo sveto Božjo voljo.

    Slavite Boga s tole molitvijo: “Gospod, slavim tebe in tvojo sveto mater in te poveličujem zaradi tvojega nebeškega načrta, ki me rešuje in vodi v popolno veselje.”

    https://si.aleteia.org/2021/02/22/eksorcist-nas-uci-kako-odpustiti-v-stirih-korakih/

    Odgovori