Članki za dušo

13.614 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. marca, 2020 at 13:24

   USMILJENI JEZUS: »SEM TRIKRAT SVETI IN UPIRA SE MI TUDI NAJMANJŠI GREH!«

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

   »Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni mejá moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. S svojim usmiljenjem zasledujem grešnike na vseh poteh in moje Srce se veseli, ko se vrnejo k meni. Pozabljam bridkosti, s katerimi so napajali moje Srce, in veselim se njihove vrnitve. Povej grešnikom, da nihče ne uide moji roki. Če bežijo pred mojim usmiljenim Srcem, bodo prišli v moje pravične roke. Povej grešnikom, da vedno čakam nanje in poslušam bitje njihovega srca, kadar utripa zame. Napiši, da jih nagovarjam z očitki vesti, z neuspehi in trpljenjem, z viharji, bliskom in gromom, nagovarjam jih z glasom Cerkve; če pa onemogočijo vse moje milosti, se začnem nanje jeziti, jih prepuščam njim samim in jim dajem, kar želijo.«
   (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1728)

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   15. marca, 2020 at 11:43

   TRGOVANJE Z GOSPODOM

   Gospod, saj bi ti rad služil, vendar le po urah.
   Rad bi hodil za teboj, vendar ne zmeraj.
   Rad bi sprejel tvoj križ, vendar ne pretežkega.
   Rad bi kaj žrtvovat, vendar ne sebe.
   Rad bi ljubil, vendar ne preveč.

   Rad bi začel, vendar šele jutri.
   Gospod, zakaj me ne nehaš nadlegovati,
   zakaj tvoja usta še vedno sprašujejo: »Boš začel danes?«

   Gospod, pomagaj mi v tem postnem času,
   da se ti bom znal popolnoma darovati
   in da s teboj ne bom trgoval!

   Portal Pridi in poglerj

   Zgodba Helen Keller
   Ko so gluho in slepo Angležinjo Helen Keller vprašali, ali je slepota najhujša nesreča, ki se lahko pripeti človeku, je ta odgovorila: »Nikakor. Najhujša nesreča, ki lahko zadene človeka je, če ima oči, pa ne vidi.«

   Spodbuda
   Če želim videti bistveno, moram iti vase, v skrito kamrico svojega srca. In vera je resnično nov par notranjih oči, ki vidijo, kar je bilo prej neznano.

   Tedaj zmorem moliti drugače Gospod …
   Gospod, kadar sem lačen, mi daj nekoga, ki prosi hrane;
   kadar sem žejen, mi pošlji nekoga, ki je potreben pijače;
   kadar me zebe, mi pošlji nekoga, ki trepeta od mraza;
   kadar sem potrt, mi pošlji nekoga, da ga potolažim;
   kadar moj križ postane pretežak, mi pošlji nekoga, da mu pomagam.
   Kadar se čutim zapuščenega, mi pošlji nekoga, da ga ljubim.

   Molitev Svete Matere Terezije

   MOLITEV ZA PONIŽNOST
   Gospod, naj se od tebe naučim,
   kaj pomeni biti ponižen.
   Daj mi moč, da ne bom omahoval,
   ampak se bom vedno odzval tvojemu klicu.

   Portal Pridi in poglej

   Molimo in se spokorimo ter Boga prosimo za odpuščanje in Božje Usmiljenje, da nas obvaruje in ozdravi ter reši koronavirusa. Bog nas Ljubi in bo naše iskrene molitve vseh, ki Vanj Verjemo in Zaupamo ter prošnje Uslišal. Zaupajmo in Ljubimo Boga, ki smo ga z grehi žalili ter iskrenom obžalujmo, da se nas Usmili in nam Odpusti vse grehe.
   Amen. Janez

   Odgovori
3. Janez says:

   15. marca, 2020 at 11:06

   Zgodba o Kamnih on dveh grešnicah
   K modremu možu sta prišli dve ženski. Ena od njiju je veljala za veliko grešni¬co in je to tudi priznala, druga pa je bila sama s seboj zadovoljna, ker ji vest ni očita¬la nobenega velikega greha. Prva je modremu možu med solzami priznala svoj greh, ki ji ne da miru, druga pa je rekla, da ni naredila kakšnih posebnih grehov. Modrec je rekel prvi:
   “Pojdi in prinesi tako velik kamen, da ga boš komaj nosila!” Drugi je naročil:
   “Prinesi mi toliko drobnih kamnov, kolikor jih moreš. Med njimi ne sme biti nobenega velikega!”
   Obe ženski sta spolnili naročilo. Mož je nekaj časa opazoval kamne, nato pa re¬kel:
   “Vsaka naj vzame tisto, kar je prinesla, in vrne kamenje na isto mesto, kjer ga je vzela. Ko to storita, se vrnita!”
   Prva je brez težav našla prostor, kjer je pobrala kamen, in ga položila tja, kamor je sodil. Druga se ni in ni mogla spomniti, kje je vzela ta ali oni kamen. Ne da bi spolnila naročilo, se je vrnila k modremu možu.
   “Vidita, tako je z grehi,” je rekel modrec. “Ti si lahko svoj kamen dala na mesto, kjer je bil, ker si vedela, kje si ga vzela. Ti pa tega nisi mogla narediti, ker nisi več vedela, kje si kamne pobrala. Tako je tudi z vajinimi grehi. Ti veš, kaj si zagrešila. Tvoja vest ti ni dala miru, dokler se nisi ponižala ter greh priznala in se tako znebila krivde. Ti pa si delala male grehe, ki se jih več ne spominjaš in jih zato ne moreš obžalovati. Navadila si se na življenje v grehu in obsojaš grehe drugih, sama pa se vedno bolj vanje pogrezaš.”

   Za osebni razmislek
   Jezus je bil obsojen. Ne obsojajmo. Če kažeš s prstom v drugega človeka, ne pozabi, da kažejo trije prsti nazaj. Trikrat premisli preden o kom kaj rečeš!

   Zbral in pripravil: p. Marjan Čuden
   Pastoralni portal Pridi in poglej

   Bog je večji od našega srca: Nekaj misli za postno spokorno bogoslužje za mlade (in morda tudi za manj mlade) kristjane
   • Videl sem mlade (in manj mlade), ki so brez vsakega razloga zapravili življenje.
   • Videl sem mlade (in manj mlade), ki so se zadovoljili s stvarmi, ki ne potešijo žeje po veličini, upodobljene v naši notranjosti. Vidim življenja mladih (in manj mladih), marsikdaj tako prazno in pusto. Toda nisem izgubil zaupanja v zmago dobrega, ker je Bog večji od našega srca.
   • Danes tudi sebi kot duhovniku sprašujem vest: »Bog, žal mi je, da sem te mlade pri verouku (in tudi nekatere manj mlade) naučil samo nekaj osnovnih molitvic, jim dal nekaj osnovnega znanja in jim delil zakramente. Žal mi je, da jih nisem naučil prepoznavati Tvoj glas, ki vabi, naj sebičnost nadomestimo z ljubeznijo.«
   • V vsem širnem vesolju ni ljubezen doma nikjer drugje kot v človekovem srcu.
   • K spovedi grem, ker želim življenje graditi z lastnimi rokami. Mojih grehov ni kriv horoskop ali usoda ali politika … Zanje sem odgovoren jaz.
   • En sam nasmeh in ena sama spoved povesta o Bogu več kot tisoč besed.
   • Jezus, moje srce me obtožuje lenobnih navad, praznih obredov, narejenih fraz, ki ne povedo ničesar.
   • Težko je preslišati kruljenje želodca, ni pa težko utišati kruljenja srca: namesto maše mu ponudimo izlet z gorskim kolesom, mrzla pijača osveži bolj kot zakrament … in tako ga počasi utišamo … potem se pa čudimo, zakaj se ne oglaša več … Zato, ker je kar umrlo!
   • Srce, ki se ob bedi ne zgane, je zares bedno srce.
   • Naše srce je najmočnejše takrat, ko smo naredili nekaj dobrega.
   • Ali se spominjaš, kdo je prvi rekel ljubim te? Ne boš se spomnil. To besedo je izrekel Bog, ko te je ustvaril. Položil je to besedo v tvoje srce, da bi zrasla in postala tako močna, da bi lahko samo srce reklo: »Ljubim!«
   • Bog želi, da je zemlja topel planet, na katerem naj bo na milijarde sonc. Vsako srce, ki ljubi, je kakor sonce.
   • »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« (Antoine de Saint Exupery)
   • »Dolga in težka bi bila spoved, če bi bilo srce spovednik.« (Ivan Cankar)
   • »Srce imaš samo tedaj, če ga imaš za druge.« (Friedrich Hebbel)
   • »Kar prihaja od srca, seže do srca.« (Samuel Taylor Coleridge)
   • »Ki smo zato se zbrat’li, ker dobro v srcu mislimo.« (France Prešeren)
   • »Daj mi srce, ki te bo iskalo!« (John Henry Newman)
   • »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je razlagal« (Lk 24,32) …

   Zbral in pripravil: p. Marjan Čuden; Uredila: Mojca Bertoncel; dodane so aktualne dopolnitve poleg mladih tudi za manj mlade.
   Pastoralni portal Pridi in poglej

   Odgovori
4. Miro says:

   15. marca, 2020 at 8:53

   BOŽJA BESEDA: »ČE BI POZNALA BOŽJI DAR IN ČE BI VEDELA, KDO JE TA, KI TI PRAVI: ›DAJ MI PITI, BI GA TI PROSILA IN DAL BI TI ŽIVE VODE« (Jn 4, 10)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C5-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Evangelij tretje postne nedelje je po Janezu in nam spregovori o Samarijanki pri vodnjaku. Ves dogodek se osredinja na simboliko vode. Jezus se utrujen usede na rob vodnjaka. Pride neka žena iz Samarije, da bi zajela vodo. Samarija je današnji Nablus in je ena od žariščnih točk v judovsko-palestinskem sporu. Jezus ji pravi: »Daj mi malo vode, da pijem«. Bilo je, kot da bi v današnjem Nablusu Jud prosil Palestinca, naj mu da piti. To mu žena da vedeti, toda Jezus ji odgovori:

   »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ‘Daj mi piti,’ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«

   Žena je zaslutila, da jo ta neznanec, ki ima v sebi nekaj preroškega, skuša povesti na »nevarno« področje in se začne braniti s tem, da se oklepa materialnega pomena besed: »Gospod, nimaš s čim zajeti …« Toda Jezus vztraja:

   »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

   Dve vrsti vode, ki si stojita nasproti, pomenita dva načina dojemanja in uresničevanja lastnega življenja, dva različna cilja, dvoje različnih obzorij. Samarijanka je doslej skušala dati smisel svojemu življenju in napolniti praznino svojega srca s človeško ljubeznijo. Toda zaman, kot ji razodeva Jezus, je zamenjala pet moških in trenutno živi z ljubimcem. Doslej ni delala drugega, kot pila vodo, »ki ne more pogasiti žeje«, kar pomeni, da je iskala srečo tam, kjer je ni ali pa je zelo kratkotrajna.

   Samarijanki in vsem tistim, ki se do določene mere prepoznajo v njeni zgodbi, Jezus predlaga nekaj radikalnega: iskanje drugačne »vode«, dati smisel in novo obzorje svojemu življenju: obzorje večnosti! »Voda, katero mu bom dal, bo postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

   (del besedila iz komentarja p. Raniera Cantalamessa, kapucini.si)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     15. marca, 2020 at 10:05

     Vodnjak je globok, o moj Gospod,
     A Ti imaš Moč, da name izliješ vodo iz Svojega Srca.
     Prosim, daj mi piti, da ne bom več žejen,
     Kakor nekdaj Jezusu Samarijanka,
     Če me preplaviš s svojim Življenjem.
     Usmili se me, Gospod, usmili se me.

     Magnifikat marec 2020
     Nataša Govekar, direktorica Teološko-pastoralnega oddelka
     Vatikanskega Tajništva za komunikacijo

     Odgovori
5. hvala says:

   14. marca, 2020 at 20:22

   MOLITEV

   BLAŽENA (BLAGROVANA ) STROGOST

   – BLAGOR NAM, ČE V SVOJEM ŽIVLJENJU NA PRVO MESTO POSTAVLJAMO BOGA, V BESEDAH IN V DELIH,

   – BLAGOR NAM, ČE SE ZADOVOLJIMO S TISTIM, KAR POTREBUJEMO, ČE DELAMO, DA BI ŽIVELI IN NE ŽIVIMO, DA BI
   DELALI,

   – BLAGOR NAM, ČE NAŠ CILJ NI KOPIČITI BOGASTVO ALI “DEBELITI” BANČNI RAČUN,

   – BLAGOR NAM, ČE NAS GRAJAJO, KER NOSIMO VEDNO ISTO OBLEKO,

   -BLAGOR NAM, ČE SE ZNAMO ODREČI SODOBNIM TRENDOM IN NE ZAPRAVLJAMO ZA DRAGA OBLAČILA IN DODATKE,

   -BLAGOR NAM, ČE SE NAM POSMEHUJEJO, ČE IMAMO MAJHEN STAR AVTO,

   -BLAGOR NAM, ČE SMO ZADOVOLJNI S PREPROSTIM IN GOSTOLJUBNIM DOMOM,

   – BLAGOR NAM, ČE NIMAMO VIKENDA V HRIBIH, ALI POČITNIŠKE HIŠICE NA MORJU,

   – BLAGOR NAM, ČE PRIPRAVLJAMO ENOSTAVNE JEDI, IN NE KUHAMO SAMO IZBRANO HRANO,

   –BLAGOR NAM, ČE NAS JE SRAM, KO SMO SE PRENAJEDLI ALI SPILI PREVEČ,

   -BLAGOR NAM, ČE OSTANKE HRANE NE MEČEMO V SMETI, AMPAK JIH UPORABIMO KAKO DRUGAČE,

   -BLAGOR NAM, ČE SE OB KRSTU, PRVEM OBHAJILU, BIRMI ALI POROKI NE PUSTILI ZAPELJATI ZUNANJOSTIM,

   -BLAGOR NAM, ČE NE ZAPRAVLJAMO PROSTEGA ČASA ZA DRAGA POTOVANJA, ZA UŽITEK ALI RAZVEDRILO, AMPAK GA POSVETIMO BOGU IN DOBRIM DELOM, (Ognjišče 2018 Čuk M. )

   –

   –
   –

   Odgovori
   • hvala says:

     14. marca, 2020 at 20:25

     Popravek (ognjšče 2016), ne 2018

     Odgovori
6. Miro says:

   14. marca, 2020 at 17:31

   NE PUSTIMO, DA BI NAS OKUŽILA NADUDOST, DA BI NAS PREVZELA ZAGRENJENOST! – GOSPOD NAM PRIHAJA NAPROTI V SVETI EVHARISTIJI!

   Po besedah papeža Frančiška nam evharistija prinaša Božjo miselnost, ki nas spodbuja, da sebe darujemo drugim. Je protistrup za besede: ’žal mi je, ampak to se me ne tiče’, ali pa: ’nimam časa, ne morem, to ni moja stvar’ – je protistrup za brezbrižnost do bližnjega.

   Drug drugega naj bi po njegovih besedah vedno blagoslavljali, kot je storil Jezus, preden je med množico razdelil pet hlebov in dve ribi. »Žalostno je videti, kako hitro danes preklinjamo drugega, ga zaničujemo in žalimo. Zaradi prevelikega hitenja se ne znamo več zadržati in stresamo jezo na vse. Na žalost je močnejši tisti, ki močneje kriči; zdi se, da ima bolj prav tisti, ki se bolj razjezi. Ne pustimo, da bi nas okužila nadutost, da bi nas prevzela zagrenjenost, saj prejemamo Kruh, ki v sebi nosi vso milino in blagost,« pravi papež Frančišek (poudarek o sveti evharistiji, 2019, vir: radio.ognjisce.si).

   Vzemimo si čas, molimo k Svetemu Duhu, premišljujmo in poglabljajmo se v skrivnosti svete evharistije!

   -V evharistiji je povzeta
   vsa skrivnost našega odrešenja.
   (Tomaž Akvinski)

   -Herod je oblekel Jezusa v belo oblačilo,
   da bi ga predstavil kot norca.
   V evharistiji se sam Jezus obleče v belo,
   da bi ti dal razumeti, da je nor
   od ljubezni do tebe.
   (Jakob Henrichs)

   -Jed, pijača sam postane,
   vendar Kristus cel ostane,
   pričujoč v podobah dveh.
   (Pesem slednice Hvali, Sion)

   -Jezus v evharistiji
   je srce in središče Cerkve
   in celotne zgodovine odrešenja.
   (Giovanni Martinico)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   14. marca, 2020 at 17:10

   Papež Frančišek: Nikoli se ne pogovarjajmo s hudičem! Pridi in poglej pastoralni portal 02. 03. 2020

   Papež Frančišek je v razmišljanju ob evangeliju prve postne nedelje izpostavil, da nas skušnjave poskušajo speljati na poti, ki nam dajejo občutek samozadostnosti in uživanja. A kaj kmalu se zavemo: bolj ko se oddaljujemo od Boga, bolj se čutimo nezaščiteni in nemočni pred veliki življenjskimi problemi. Na prvo postno nedeljo nam evangelij (glej Mt 4,1-11) pripoveduje, kako je po krstu v reki Jordan »Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal«. Jezus se pripravlja na svoje poslanstvo oznanjevalca nebeškega kraljestva in to s štiridesetdnevnim postom kakor Mojzes in Elija v Stari zavezi (glej 2 Mz 24,18; 1 Kr 19,8).

   Trije hudičevi poskusi da bi Jezusa pahnil v težave
   Ob koncu tega postnega obdobja, vdre skušnjavec, hudič, ki trikrat poskuša Jezusa pahniti v težave. Prva skušnjava se začne z dejstvom, da je Jezus lačen, in hudič mu predlaga: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« A Jezusov odgovor je jasen: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Sklicuje se na Mojzesa, ki je ljudstvo na dolgi poti skozi puščavo spomnil, da je njegovo življenje odvisno od Božje besede (glej 5 Mz 8,3).

   Pri drugem poskusu hudič postane bolj pretkan in tudi on navaja svete spise. Kot je dodal Frančišek, je strategija jasna: če imaš veliko zaupanje v Božjo moč, jo torej preizkusi, saj sami spisi zatrjujejo, da mu bodo na pomoč prišli angeli. A tudi tukaj se Jezus ne pusti zbegati, kajti kdor veruje, vé, da mora zaupati Božjii dobroti. Na besede Svetega pisma, ki jih je instrumentalizirano interpretiral hudič, Jezus odgovori z naslednjim navedkom: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹«

   Papež je izpostavil še tretjo skušnjavo: »Tretji poskus razkrije resnično hudičevo misel: ker prihod nebeškega kraljestva pomeni začetek njegovega poraza, bi hudodelec hotel Jezusa odvrniti od izpolnitve njegovega poslanstva, s tem ko mu ponudi perspektivo političnega mesijanstva.« A Jezus zavrne idolatrijo človeške moči in slave ter na koncu nažene skušnjavca z besedami: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« In na tej točki k Jezusu, ki je zvest v izročitvi Očetu, pristopijo angeli in mu strežejo.

   Nikoli se ne pogovarjajte s hudičem!
   Frančišek je poudaril, da se Jezus s hudičem ne pogovarja. Odgovarja mu z Božjo besedo, ne svojo. Mi se v skušnjavi mnogokrat začnemo pogovarjati s skušnjavo, se pogovarjati s hudičem. »Nikoli se ne pogovarjajte s hudičem!« je izpostavil sveti oče. Jezus s hudičem naredi dvoje: ali ga nažene stran, ali pa mu odgovori z Božjo besedo. »Bodite pazljivi! Nikoli se pogovarjati s skušnjavo, nikoli se ne pogovarjaj s hudičem!«

   »Tudi danes satan vdira v življenje oseb, da bi jih skušal s svojimi mamljivimi predlogi; svoj glas pomeša z mnogimi glasovi, ki hočejo udomačiti vest,« je opozoril sveti oče. »Z več strani prihajajo sporočila, ki vabijo, naj se ‘pustimo skušati’ in doživimo opojnost prekrška. Jezusova izkušnja nas uči, da je skušnjava poskus, da bi namesto Božje poti prehodili druge poti, ki nam dajejo občutek samozadostnosti, uživanja življenja, ki je namenjeno samo sebi. A vse to je iluzorno: kaj kmalu se zavemo, da bolj ko se oddaljujemo od Boga, bolj se čutimo nezaščiteni in nemočni pred veliki eksistencialnimi problemi.«

   Papež Frančišek je nagovor sklenil s prošnjo k Devici Mariji, Materi Njega, ki je zdrobil glavo kači, naj nam pomaga v tem postnem času, da bomo čuječi pred skušnjavami, da ne bomo podlegli nobenemu idolu tega sveta, da bomo sledili Jezusu v boju proti zlu; in tako bomo tudi mi uspeli biti zmagovalci kakor On.

   https://portal.pridi.com/2020/03/02/nikoli-se-ne-pogovarjajmo-s-hudicem/

   Odgovori
8. Miro says:

   14. marca, 2020 at 10:47

   USMILJENI JEZUS: »PREDEN PRIDEM KOT PRAVIČNI SODNIK, NA ŠIROKO ODPIRAM VRATA SVOJEGA USMILJENJA!«

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa:

   »Največji grešniki naj imajo zaupanje v moje usmiljenje. Oni imajo pred drugimi pravico zaupati
   v globine mojega usmiljenja. Moja hči, piši o mojem usmiljenju do izmučenih ljudi. Radost mi
   pripravljajo osebe, ki se priporočajo mojemu usmiljenju. Takšnim osebam podarjam večje milosti,
   kakor si jih želijo. Čeprav bi bil človek največji grešnik, ga ne morem kaznovati, če se sklicuje na
   moje usmiljenje, marveč mu v svojem nepojmljivem in brezdanjem usmiljenju odpuščam.
   Piši: Preden pridem kot pravični sodnik, na široko odpiram vrata svojega usmiljenja. Kdor noče
   priti skozi vrata usmiljenja, ta mora skozi vrata moje pravičnosti.«
   (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1146)

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   14. marca, 2020 at 9:49

   Poslanica svetega očeta papeža Frančiška za postni čas 2020: »Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20) 26.2.2020 Katoliška cerkev Post, Papež Frančišek

   »Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20)
   Dragi bratje in sestre, Gospod nam tudi letos naklanja ugoden čas, v katerem lahko prenovimo srca in se pripravimo na praznovanje velike skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja, ki je temelj našega krščanskega življenja, osebnega in občestvenega. S srcem in mislijo se moramo nenehno vračati k tej skrivnosti, ki nenehno raste v nas, če se odpiramo njeni duhovni moči ter se nanjo svobodno in velikodušno odzivamo.

   1) Velikonočna skrivnost kot temelj spreobrnjenja
   Krščansko veselje izvira iz poslušanja in sprejemanja vesele novice o Jezusovi smrti in vstajenju, kerygme. Ta povzema skrivnost ljubezni, ki »je tako resnična, tako prava, tako konkretna, da nam ponuja odnos, ki je poln iskrenega in rodovitnega pogovora« (Christus Vivit, 117). Kdor veruje v te besede, zavrača laž, da naše življenje izvira iz nas samih. V resnici se življenje rojeva iz ljubezni do Boga, našega Očeta, iz njegove želje, da nam podarja življenje v obilju (prim. Jn 10,10). Če namesto tega poslušamo mamljiv glas »očeta laži« (Jn 8,44), lahko potonemo v globočino nesmisla in doživimo pekel tukaj na zemlji, čemur so žal priča premnogi tragični dogodki osebnega in skupnega človeškega izkustva.V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem mladim zapisal v apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti odrešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmiljenje, ki te osvobaja krivde. Opazuj njegovo kri, prelito s toliko ljubezni, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (123). Jezusova velika noč ni pretekli dogodek; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in nam daje priložnost, da v veri vidimo Kristusovo telo in se ga dotikamo v trpečih.

   2) Nujnost spreobrnjenja
   Prav je, da poglobljeno razmišljamo o velikonočni skrivnosti, po kateri nam je Bog naklonil svoje usmiljenje. Usmiljenje lahko dosežemo le »iz oči v oči« s križanim in vstalim Gospodom, »ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20), v iskrenem, prijateljskem dialogu. Zato je molitev v postu tako pomembna. Molitev je več kot dolžnost; je odraz naše potrebe po tem, da odgovarjamo na Božjo ljubezen, ki nas vedno vodi in krepča. Kristjani molimo v vednosti, da smo kljub svoji nevrednosti vedno ljubljeni. Molitev ima lahko veliko poljubnih oblik, v Božjih očeh pa je resnično pomembno, da prodre globoko v nas in omehča naša trda srca ter nas še naprej spreobrača k Bogu in njegovi volji. V tem ugodnem času si torej dovolímo, da nas Bog vodi v puščavo kot Izrael (prim. Oz 2,14), da bomo lahko končno slišali glas Ženina, ki bo še globlje odmeval v nas. Bolj bomo živeli njegovo besedo, globlje bomo doživljali usmiljenje, ki nam ga podarja. Ta milostni čas ne sme iti mimo nas, medtem ko živimo v nespametni utvari, da lahko nadzorujemo, kdaj in kako se bomo spreobrnili k njemu.

   3) Goreča Božja volja do dialoga s svojimi otroki
   Dejstva, da nam Gospod znova naklanja ugoden čas za spreobrnjenje, ne bi smeli imeti za samoumevnega. Ta nova priložnost bi morala v nas prebuditi občutek hvaležnosti in nas zbuditi iz lenobnosti. Čeprav je včasih tragično, da je zlo navzoče v našem življenju in v življenju Cerkve in sveta, je priložnost, da spremenimo svojo pot, odraz Božje neomajne volje do neprekinjenega odrešenjskega dialoga z nami. Oče je Križanega Jezusa, ki ni poznal greha, zavoljo nas storil za greh (prim. 2 Kor 5,21) in v tem odrešenju naložil Sinu breme naših grehov. Po besedah papeža Benedikta XVI. se je tako zgodil »božji obrat proti samemu sebi« (Bog je ljubezen, 12). Kajti Bog ljubi tudi svoje sovražnike (prim. Mt 5,43-48). Dialog, ki ga želi Bog vzpostaviti z vsakim od nas v velikonočni skrivnosti njegovega Sina, nima nič skupnega s praznim govorjenjem, ki so ga pripisovali starodavnim prebivalcem Aten, ki »namreč ne poznajo večjega užitka kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice« (Apd 17,21). Za takšno govorjenje, ki ga zaznamuje prazna in površna radovednost, je v vsakem času značilna posvetnost; v našem času ta lahko vodi v neprimerno uporabo medijev.

   4) Bogastvo, ki ga moramo deliti, ne obdržati zase
   Ko Velikonočno skrivnost postavimo v središče svojega življenja, postanemo sočutni do ran križanega Kristusa, ki so navzoče v številnih nedolžnih žrtvah vojn, v napadih na življenje še nerojenih ali starejših in v različnih oblikah nasilja. Prav tako so navzoče tudi v okoljskih katastrofah, neenakomerni porazdelitvi zemeljskih dobrin, v vseh oblikah trgovine z ljudmi in v nebrzdani želji po dobičku, ki je vrsta malikovanja. Može in žene dobre volje je treba tudi danes nagovarjati, naj v obliki miloščine delijo svoje dobrine s tistimi, ki jih najbolj potrebujejo, in tako osebno prispevajo k izgrajevanju boljšega sveta. Dobrodelnost nas počlovečuje, medtem ko nas lahko kopičenje razčloveči, ker nas zapira v lastno sebičnost. Lahko gremo in moramo iti še dlje. Upoštevati moramo strukturne vidike svojega gospodarskega življenja. Zato sem sredi postnega časa, v času od 26. do 28. marca, v Assisi poklical mlade ekonomiste, podjetnike in oblikovalce sprememb, da bi oblikovali pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo. Kot cerkveno učiteljstvo pogosto poudarja, je politično življenje izjemna oblika dobrodelnosti (prim. Pij XI., nagovor Italijanske zveze študentov katoliške univerze, 18. decembra 1927). Enako velja za ekonomsko življenje, h kateremu lahko pristopamo v istem evangeljskem duhu, duhu blagrov. K sveti Devici Mariji se obračam za priprošnjo, da bi se nam v postnem času odprla srca, da bi slišali Božji klic, naj se spravimo z njim, da bi uprli pogled v Velikonočno skrivnost in da bi se spreobrnili k odprtemu in iskrenemu dialogu z njim. Tako bomo postali to, kar Kristus prosi svoje učence: sol zemlje in luč sveta (prim. Mt 5,13-14).

   Papež Frančišek
   https://katoliska-cerkev.si/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-postni-cas-2020

   Spokorimo se in Boga prosimo odpuščanja za vse grehe. Božje Usmiljenje pomagaj nam in nam odpusti, ker smo grešili. Pomagaj nam, da se spreobrnemo in postanemo boljši kristjani in ljudje, ki živiš in kraljuješ Vekomaj. Amen. Janez

   Odgovori
10. Janez says:

    14. marca, 2020 at 9:35

    Kaj nam sporoča koronavirus? Zaradi aktualnosti povzemamo objavljeni komentar župljana iz sosednje župnije Šmarje Sap, dr. Marka Kmeta v Družini.
    MORDA JE POJAV EPIDEMIJE COVID-19 NEKE VRSTE “STRESNI TEST” NAŠE OBČESTVENE PRIPADNOSTI IN SOLIDARNOSTI!
    Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje. Nima svojega razmnoževalnega sistema, zato nujno potrebuje gostiteljsko celico, da se lahko razmnožuje s pomočjo njenega. Komunikacije ni sposoben. Pa vendar med nas prinaša prenekatero spoznanje. Prepričanja javnosti sledijo normalni razporeditvi: na eni strani so tisti, ki trenutni položaj omalovažujejo, češ da nekaj viroz več ali manj res ne predstavlja večje težave za družbo, še manj za zdravstveni sitem ali celo državo. Na drugi strani so bolj apokaliptično razmišljujoči oz. tisti, ki že slutijo konec civilizacije, kot jo poznamo. Večina je nekje vmes. Ker je do objektivnih podatkov zelo težko priti (med drugim tudi zato, ker je bolezen še precejšnja neznanka in podatkov preprosto ni), je pač treba luknje v védenju zapolniti z osebnim pregledom. In zato vsak od nas, čeprav še tak znanstvenik, na nastali položaj gleda skozi prizmo osebnih prepričanj in seveda – vere.
    Kaj je drugače, če na pojav COVID-19 gledam z očmi katoličana, ne le z dialektičnim pogledom medicinca? Precej.
    Prvič, prepričanje, da pojav epidemije ni splet naključij, saj nam evangelij zagotavlja, da “so nam lasje na glavi prešteti” in je zatorej težko verjeti, da Bog položaja nima pod nadzorom. Misel, da v teh težkih časih nismo sami in nebogljeni, velja večkrat priklicati v zavest. Drugič, kot vernik sem vesel, da so naši škofje med prvimi v državi sprejeli nekaj priporočil. Čeprav se komu zdi izpraznitev kropilnikov (še) nepotrebna in prejemanje obhajila na roko nespoštljivo, se mi zdi sporočilo naših škofov nekoliko širše: že na začetku dogajanja so pomislili na to, kako lahko, pa čeprav z ukrepi, ki le malenkostno omejujejo širjenje virusa, po svojih močeh pomagajo. Predvsem sporočilo, da lahko vsak stori nekaj, je pomembno. In tretjič: virus, neživ, kot je, nam ničesar ne govori. Nastavlja nam ogledalo, v katerem lahko vidimo napredno družbo 21. stoletja, modernizirano, globalizirano in digitalno opismenjeno, v kateri se je pojavila bolezen. Bolezen z vsemi svojimi lastnostmi: nevarna, nalezljiva, grda, celo smrtna. In najbolj ogroža najranljivejše med nami: starostnike in kronične bolnike. Skratka tiste, ki jih morala sodobnega časa ne postavlja v središče zanimanja. To je po mojem mnenju ena glavnih preizkušenj za kristjane v tem času: ali smo sposobni empatije do te mere, da smo se pripravljeni čemu odpovedati zato, da bodo tisti, ki so bolj ogroženi, imeli kaj več? Sem pripravljen zmanjšati zalogo razkužila v domači lekarni, da ga bo nekaj lahko dobila stara gospa iz sosednjega stopnišča? Bom upošteval navodila za karanteno, če bo pri nas položaj kdaj tak kot v sosednji Italiji? Se bom upiral ukrepom, če mi ne bodo po godu ali mi bodo celo prekrižali pomembne načrte?
    Morda je pojav epidemije COVID-19 neke vrste “stresni test” naše občestvene pripadnosti in solidarnosti. Učili smo se, da je v težkih časih treba stopiti skupaj. Kako dobro bi šele bilo, če bi bili tega sposobni, preden pridejo težki časi! Epidemija bo minila, skrbi v zvezi z njo bodo nadomestile druge, morda manjše, morda večje, vsekakor pa drugačne. Te nam bodo vedno znova in znova nastavljale ogledala; srčno upam, da bo odsev v njih pokazal zrelo in odgovorno družbo. Tako bomo lahko rekli, da smo se tudi v tej “koronski” krizi nekaj naučili in bomo zaradi nje boljši, bolj povezani in bolj pozorni drug na drugega.

    http://zupnija-smarje-sap.rkc.si/index.php/content/display/139

    Dr. Marko Kmet, dr. med., specialist za interno medicino in specialist za intenzivno medicino

    Preberimo in si razširimo vedenje o koronavirusu od zdravnika!

    Odgovori