Članki za dušo

14.951 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   21. marca, 2020 at 17:50

   MOŽ, KI JE V SAMOTI ŽIVEL KOT SPOKORNIK BREZ VSAKE HRANE – EDINO, KAR JE ZAUŽIL JE BILA …

   Današnji godovnjak, sv. Nikolaj iz Flüe se je v želji po puščavniškem življenju, ki se je v njem čedalje močneje oglašala, v starosti 50 let ločil od družine ter nato živel še 19 let kot spokornik v samoti in brez vsake hrane. Edino kar je zaužil, je bila Evharistija. Umrl je leta 1487. Njegovi rojaki katoliške vere in evangeličani so ga že za njegovega življenja imeli za svetnika (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o življenju tega svetnika na http://svetniki.org/sveti-nikolaj-iz-flue-kmet-puscavnik-in-mistik

   Poslušajmo, kaj nam govori živa Božja beseda po preroku Jeremiju: »Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode« (Jer 2,13). Molimo, molimo in še enkrat molimo, da bi kristjani zapustili »razpokane kapníce« tega sveta in se ponovno vrnili k sveti evharistiji – »studencu žive vode«, tekoče v večno življenje!

   Priporočimo se sv. Nikolaju iz Flüe, da bi izjemno hudi čas, ko se svet spopada z novim koronavirusom, preživljali v molitvenem, evharističnem duhu, ter z Gospodovo pomočjo premagali hude preizkušnje. Kot je že znano, ta čas zaradi velike nevarnosti okužbe ne moremo k sveti maši. Na srečo imamo po Gospodovi milosti na voljo molitev, duhovno obhajilo in druga odrešenjska sredstva. Če bomo ta čas skrbno izkoristili za duhovno prenovo src, se bomo lahko – če nam bo to dano – ustrezno pripravili na mirnejši čas, ko bo sv. maša po Gospodovi milosti vernikom spet na voljo. Upajmo, da jo bomo takrat resnično cenili kot »studenec žive vode«!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Sv. Nikolaj iz Flüe, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     21. marca, 2020 at 18:53

     Pripenjam še link o možnostih spremljanja svetih maš preko spleta, radia in televizije.

     https://katoliska-cerkev.si/spremljanje-svetih-mas-preko-spleta-radia-in-televizije

     Odgovori
2. Miro says:

   21. marca, 2020 at 14:29

   KAKO JE V ZAPORU NA SKRIVAJ MAŠEVAL PO NEDOLŽNEM ZAPRTI FRANČIŠEK VAN THUAN

   V knjigi z naslovom Evharistija, ljubezen svetnikov (avtor Nicolas Buttet) je zapisan tudi zanimiv primer, kako je po nedolžnem zaprti vietnamski duhovnik Francois Xavier Nguyen Van Thuan v zaporu obhajal sveto mašo. Takole sam pripoveduje: »Ko so me aretirali, sem moral oditi nemudoma, praznih rok. Naslednjega dne so mi dovolili, da sem pisal za najbolj potrebne stvari: obleko, zobno pasto … Naslovniku sem pisal: »Prosim vas, če mi lahko pošljete malo vina kot zdravilo proti želodčnim bolečinam.« Verniki so razumeli, kaj sem hotel povedati, in so mi poslali stekleničko vina za mašo z napisom »zdravilo proti želodčnim bolečinam« in hostije v neprepustni steklenički. Nikoli ne bom mogel izraziti svojega velikega veselja: vsak dan sem s tremi kapljicami vina in kapljico vode na svoji dlani obhajal sveto mašo.«

   Priporočimo se Svetemu Duhu in razmišljajmo še o naslednjih mislih o evharistiji:

   -Vsak trenutek molitve
   pred našim Gospodom v tabernaklju
   je velika pridobitev.
   Čas, ki ga preživimo
   v vsakodnevnem pogovoru z Bogom,
   je najbolj dragoceni del celotnega dne.
   (Mati Terezija iz Kalkute)

   -Obhajanje evharistije
   je najbolj intimno in najbolj radostno
   druženje Cerkve z Vstalim.
   (Inos Biffi)

   -V Božjem zakramentu
   se je Gospod postavil v tišino,
   da bi nas vse poslušal.
   Skorajda šepetaje govori tistim,
   ki so pred njim padli na obraz.
   Z oltarja nas spremlja,
   nas oživlja, nas podpira …
   in nam zagotavlja,
   da je Kristus vedno z nami.
   (Janez XXIII.)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   21. marca, 2020 at 11:56

   Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok
   Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi
   Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
   Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
   Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
   Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
   Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
   Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
   K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
   K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
   Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

   Sedem glavnih grehov – kateri so?
   V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
   Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

   Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
   Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

   Napuh
   Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

   Lakomnost
   Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

   Nevoščljivost
   Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.
   Lenoba
   Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

   Požrešnost
   Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

   Medmrežje Aleteia

   Odgovori
4. Janez says:

   21. marca, 2020 at 11:55

   15. Obljub Device Marije molilcem rožnega venca
   15. obljub Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:
   1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
   2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
   3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja (7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
   4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
   5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
   6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
   7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
   8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
   9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
   10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
   11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
   12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
   13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
   14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
   15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

   https://sites.google.com/site/kraljicamiru/ro%C5%BEnivenec

   Odgovori
5. hvala says:

   21. marca, 2020 at 8:32

   Papež Frančišek v svoji knjigi Odprt um, verujoče srce med drugim piše tudi:

   MOJZES , NA PRIMER, DOŽIVLJA PORAZ, KO SE ZNAJDE NA OBALI MORJA, SREDI NEENOTNEGA LJUDSTVA IN Z EGIPČANI ZA HRBTOM. NI MU PREOSTALO VELIKO REŠITEV; ALI SE PREDA EGIPČANOM, ALI POSKUŠA Z NJIMI SKLENITI DOGOVOR, ALI SI VZAME ŽIVLJENJE ALI PA ZAUPA V BOGA. STAVIL JE NA TO ZADNJE ; BOG SE IZKAŽE PRISOTNEGA V KORENITI NEMOČI ČLOVEŠKIH ZMOŽNOSTI.
   ENAKO SE ZGODI, KO LJUDSTVO GODRNJA IN PROSI VODE, MESA ITD.

   BOG DOPUŠČA DO KONCA OKUSITI ČLOVEŠKO NEMOČ, NATO PA TAKOJ POSREDUJE.
   JEZUSOV PORAZ SE UVRŠČA V TO DINAMIKO; KO JE ŽE VSE IZGUBLJENO, KO NI NIKOGAR VEČ, KAJTI “UDARIL BOM PASTIRJA IN RAZKROPILE SE BODO OVCE ČREDE (Mt 26,31), TEDAJ POSEŽE BOG Z MOČJO VSTAJENJA. VSTAJENJE JEZUSA KRISTUSA NI KONEC NEKEGA FILMA; JE BOŽJI POSEG V POPOLNO NEMOČ ČLOVEŠKEGA UPANJA; JE POSEG, KI ZA “GOSPODA” RAZGLAŠA TISTEGA, KI JE SPREJEL POT PORAZA, DA BI SE RAZODEVALA OČETOVA MOČ IN BI BIL PROSLAVLJEN.

   MI SE NAGIBAMO K TEMU, DA ZAKRIVAMO DEJSTVO NAJVEČJEGA PORAZA, KI JE SMRT: DOVOLJ JE POGLEDATI POKOPALIŠČA, NAGROBNE SPOMENIKE, DA SPOZNAMO, KAKO SE ŽELI POLEPŠATI IN “ODTUJITI ” OD ČLOVEKA TA ČLOVEKU LASTEN PORAZ, VSE TO SO NAČINI PRIKRIVANJA PORAZA SMRTI. NA PODTALEN NAČIN IŠČEMO SVOJE UPANJE ZUNAJ OBMOČJA PORAZA IN GA ZATO NE IŠČEMO V BOGU.

   ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE
   VEČ KOT POMANJKANJA MOŽNOSTI ZA IZHOD , ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).

   JEZUS JE S SRAMOTO JAVNEGA LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ. IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ BOLJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE, KOT JO JE OČE ŽELEL ZANJ: IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO.

   Odgovori
6. hvala says:

   20. marca, 2020 at 18:39

   SVETI PATER PIJ JE NAPISAL:

   – BOLEČINA NI SAMO DELO BOŽJE MODROSTI, ŠE BOLJ NAM RAZODEVA DELO NJEGOVE LJUBEZNI

   -POGOJI, POD KATERIMI SE MORAMO IZROČITI BOGU, SO NASLEDNJI: DA ODSLEJ BOG URESNIČUJE SVOJO VOLJO NAD NAMI IN UNIČI NAŠO VOLJO , KAKOR SAM ŽELI. O KAKO SREČNI SO TISTI, KI JIH BOG VODI PO SVOJI VOLJI IN JIH UTRJUJE BODISI Z BRIDKOSTJO ALI S TOLAŽBO,

   – MISLI NA TO, DA SI ŽE NA POTI PROTI VEČNOSTI, Z ENO NOGO SI ŽE V NJEJ; DA BO LE VEČNOST ZATE SREČNA, ALI JE POTEM SPLOH POMEMBNO , DA SO TI MINLJIVI TRENUTKI ZATE NESREČNI?

   – ZELO SE TRUDIMO ZA SVETO VDANOST IN ČISTO LJUBEZEN DO BOGA, KI JE NIKOLI NE DOSEŽEMO TAKO POPOLNO KAKOR V TEŽAVAH IN TRPLJENJU. KAJTI LJUBITI BOGA V SLADKOSTI, TO BI ZNALI TUDI OTROCI; LJUBITI GA V GRENKOSTI JE ZNAMENJE NAŠE LJUBEČE ZVESTOBE

   – SVETOST POMENI PRESEGATI SEBE, POMENI POPOLNO ZMAGO NAD VSEMI NAŠIMI STRASTMI, POMENI RESNIČNO IN STALNO PREZIRATI SEBE IN ZEMELJSKE STVARI, DOKLER NIMAMO RAJŠI UBOŠTVA KOT BOGASTVA, PONIŽANJA BOLJ KOT ČASTI, BOLEČINE BOLJ KOT UŽITKA.

   Ja Svetniki so z modrimi besedami opisali kaj je bistvo našega zemeljskega romanja proti cilju.
   Razmišljam , kako nekomu obrazložiti, kako boli, če si opeče roko z ognjem, če ta še tega ni doživel. Če se trudimo in razlagamo in tudi , če bi ta oseba želela to obrazložitev sprejeti, si ne more tega predstavljati, ker ni še to doživela.

   Odgovori
7. Miro says:

   20. marca, 2020 at 16:56

   KAKO PREJETI BOŽJE ODPUŠČANJE BREZ DUHOVNIKA?

   Apostolska penitenciarija je danes izdala odlok o popolnem odpustku. Tega lahko prejmejo bolniki s koronavirusom, zdravstveni delavci, družinski člani in vsi drugi, ki molijo zanje. Penitenciarija v spremnem besedilu opominja tudi na možnost skupinske odveze. Papež je sicer že pri jutranji maši govoril o tem, kako živeti ta post, ko pred veliko nočjo ni mogoče niti k spovedi.

   Več o tem na https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31242/kako-prejeti-bo-je-odpu-anje-brez-duhovnika.htm

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   20. marca, 2020 at 16:11

   PO EVHARISTIJI SMO STVARNO DELEŽNI GOSPODOVEGA TELESA!

   V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve? Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: »To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva« (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji (vir: Kompendij KKC).

   -Ljubezen je globoki smisel obhajila
   in s tem tudi življenjski zakon občestva.
   (Carlo Maria Martini)

   -Z evharistijo nudimo človeštvu
   edini možni ključ za razlago
   njegove neizogibne bolečine
   in tako v oboku človeške žalosti
   in bolečine, ki nas stiska,
   ustvarjamo razpoko vedrine,
   da človek spet najde
   veselje do življenja.
   (Giacomo Biffi)

   -Po evharistiji smo stvarno
   deležni Gospodovega telesa
   in dvignjeni v občestvo
   z njim in med seboj.
   (Katekizem katoliške Cerkve)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   20. marca, 2020 at 15:38

   Stiske so največje zaradi socialne izolacije in strahu

   Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.

   Musek Lešnik pojasnjuje, da je ljudi stran na eni strani grožnje oziroma nevarnosti samega virusa, na drugi pa tudi njihove eksistence povezane s službo, prihodki, plačilom položnic in kreditov. Zato je bistveno, da vlada sočasno naslavlja obe grožnji, hkrati pa ljudi v zvezi z vsem ustrezno informira. O tem, kaj lahko naredimo sami pa Musek Lešnik pravi: »Najbolj pomaga glavo usmerjat k drugim stvarem, ne zgolj k tem, s katerimi smo obremenjeni. Predvsem k tistemu pri čemer se počutimo dobro, kar nam daje občutek varnosti, gotovosti oziroma kar nas sprošča.«

   Sogovornik meni, da je dobro, da so se ljudje založili s hrano za krajši čas. Pretiravanje v polletnih zalogah pa vidi kot odgovor na prisotnost strahu. »Ta grožnja nečesa česar ne poznamo pri ljudeh vzbuja tesnobo. To pa reduciramo s tem, da poskušamo prevzeti nadzor nad stvarmi, ki nas obdajajo.«

   Največje stiske zaradi socialne izolacije bodo doživljali ljudje, ki so povsem sami, in trenutno niso v krogu družine. »Mislim, da je zelo pomembno, da razumemo, da ti ljudje so med nami in da si vsi vzamemo čim več časa ter premislimo, če poznamo koga, ki je sam, občasno dvignemo telefon, ga pokličemo, se pogovorimo … Se pravi, da pravzaprav tisti, ko mogoče nismo povsem sami v svojih hišah, domovih, poskrbimo tudi za tiste, ki pa so.«

   Problem je tudi stigmatizacija obolelih. V preteklih dneh smo lahko videli kar nekaj primerov, ko so posamezniki oziroma kar skupnosti bile sovražne do prvih žrtev virusa. Zato si Musek Lešnik želi, da bi v prihodnje v ospredje prihajale predvsem pozitivne zgodbe o pomoči sočloveku, ki smo jim priče prav tako v teh dneh.

   https://radio.ognjisce.si/sl/224/novice/31217/stiske-so-najvecje-zaradi-socialne-izolacije-in-strahu.htm

   Odgovori
10. Janez says:

    20. marca, 2020 at 11:10

    GLEDATI Z NOVIMI OČMI
    Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj in tudi, ko se konča kriza z epidemijo koronavirusa v svetu in pri nas, videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

    MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
    Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse. Prosimo Odpusti nam vse grehe in se nas Usmili in Odreši. Amen

    Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja

    Odgovori