Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

12.865 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    SVETA MARIJA JE KAČI STRLA GLAVO. MARIJA RAZVEZUJE VOZLE ZLA. MOLIMO DEVETDNEVNICA-MARIJA , KI RAZVEZUJE VOZLE

    https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/paket-marija-ki-razvezuje-vozle-5x.pdf

  2. Miro says:

    DANAŠNJI EVANGELIJSKI ODLOMEK, KI GOVORI O MARIJINEM OBISKU TETE ELIZABETE, PREDSTAVLJA BOGOSLUŽJE, POLNO VESELJA, KI PRIHAJA KAKOR SUNEK SVEŽEGA ZRAKA, KI NAPOLNJUJE NAŠE ŽIVLJENJE – DVA POMEMBNA ELEMENTA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA STA SLUŽENJE IN SREČANJE. OBA ZAHTEVATA, DA IZSTOPIMO IZ SEBE: IZSTOPIMO, DA BI SLUŽILI, IN IZSTOPIMO, DA BI SE SREČALI, DA BI OBJELI DRUGO OSEBO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-56)

    Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo,
    kar ji je povedal Gospod!«

    MARIJINA HVALNICA

    In Marija
    je rekla:
    »Moja duša poveličuje Gospoda
    in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
    kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
    Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
    kajti velike reči mi je storil Mogočni
    in njegovo ime je sveto.
    Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
    nad njimi, ki se ga bojijo.
    Moč je pokazal s svojo roko,
    razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
    Mogočne je vrgel s prestolov
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
    in se spomnil usmiljenja,
    kakor je govoril našim očetom:
    Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«

    Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C39-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji evangelijski odlomek, ki govori o Marijinem obisku tete Elizabete, predstavlja bogoslužje, polno veselja, ki prihaja kakor sunek svežega zraka, ki napolnjuje naše življenje. Ne nagovorijo nas popačeni obrazi kristjanov, žalostni kristjani, ki niso v celoti kristjani. Verjamejo, da so, a niso v polnosti. Krščansko sporočilo je tole: to ozračje veselja, ki nam ga današnje bogoslužje poklanja kot dar. Dva pomembna elementa krščanskega življenja sta služenje in srečanje.

    Zgled služenja je Marija. Služila je brez omahovanja. Evangelij nam pravi, da je vstala in hitro šla, čeprav je bila noseča in je tvegala, da po poti naleti na razbojnike. To dekle, ki je imelo šestnajst, sedemnajst let, ne več, je bilo pogumno. Vstane in gre. Brez izgovorov. Pogum ženske. Pogumne ženske, ki so v Cerkvi, so kakor Marija. Te ženske, ki skrbijo za družino; te ženske, ki skrbijo za vzgojo otrok, ki se spoprijemajo z mnogimi nasprotovanji, z mnogo bolečine; ki skrbijo za bolne … Pogumne: vstanejo in služijo, služijo … Služenje je krščansko znamenje. Kdor ne živi za služenje, ne služi življenju. Služenje v veselju – to je drža, ki jo želim posebej izpostaviti.

    Drugi poudarek pa je srečanje – srečanje med Marijo in Elizabeto. Ti dve ženski se srečata; in srečata se z veseljem; in ta trenutek je ves praznik. Če bi se naučili služiti in iti v srečanje z drugimi, kako bi se spremenil ta svet. Drugo krščansko znamenje je srečanje. Človek, ki pravi, da je kristjan, ni pa sposoben iti v srečanje z drugimi, srečati druge, ni popolnoma kristjan. Tako služenje kot srečanje zahtevata, da izstopimo iz sebe: izstopimo, da bi služili, in izstopimo, da bi se srečali, da bi objeli drugo osebo. S tem Marijinim služenjem, s tem srečanjem, se obnavlja Gospodova obljuba, uresničuje se v sedanjosti, v tej sedanjosti. Gospod je ravno v služenju, Gospod je v srečanju, kakor smo to slišali v berilu: ‘Gospod, tvoj Bog, je pri tebi.’

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    Bogu hvala za vse, kar smo prejeli na mogočno priprošnjo Presvete Device Marije v mesecu
    majniku!

    MISEL SV. MATERE TEREZIJE

    »MARIJA, NAŠA GOSPA, JE ZAČETEK NAŠEGA VESELJA. TO JE NJENA VLOGA, KI JO
    ZVESTO IZPOLNJUJE. ALI SE RES ZAVEDAMO, ZAKAJ JO TAKO ZELO LJUBIMO? ZATO,
    KER JE NEOMADEŽEVANO OGLEDALO BOŽJE LJUBEZNI.«

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V Stari zavezi je Božja volja, Postava, povzeta v dekalogu (desetih zapovedih). Ta nam ne govori, kaj bi bilo treba storiti, le to, česa ne smemo storiti, ker nas bo uničilo.

    V Novi zavezi je Božja volja, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10). Lahko bi rekli, da je vse, kar nas v naših izbirah bolj približuje življenju in ljubezni, pokorščina stvariteljski moči, ki nas je ustvarila.

    SVETOST

    Svetost je lastnost, ki jo najprej pripisujemo Bogu. Je Bogu lastna. Bog je »popoln«, ne zato, ker bi bil brezhiben, ampak, ker mu nič ne umanjka. Je popolna ljubezen (prim. Mt 5,45-48). Je dar sam v sebi.

    Pri svetosti torej ne gre zgolj za moralno popolnost. Ko nekoga označimo za svetnika, želimo reči, da popolnoma pripada Bogu.

    https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/besede-vere-za-vsakogar/

  5. Miro says:

    MISEL SV. CHARLESA DE FOUCAULDA

    »LJUDJE VERE BOMO, ČE BOMO V VSAKEM ČLOVEKU, ZA VSEMI ZAGRINJALI IN
    ZA VIDEZOM, VIDELI NEDOPOVEDLJIVO SVETO BITJE – DEL KRISTUSOVEGA TELESA.
    VSAKEGA UBOGEGA, VSAKEGA BOLNEGA, KI PRIDE K NAM, MORAMO IMETI ZA
    SVETO BITJE, V KATEREM ŽIVI JEZUS.«

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    MOLITEV, DA BI KLJUB VSEMU VEROVALI (Aleteia)

    “VERUJEM, ČEPRAV JE VSE VIDETI TAKO, DA NE BI SMEL”

    Čeprav nam morda ne gre vedno vse po načrtih in svet pravi, da Boga ni, ne izgubimo vere in zaupanja.

    Verujem, tudi če vsi kričijo, naj ne verujem, ker sem svojo vero utemeljil na svojem Bogu, v svojem Bogu, ki se ne spreminja, na mojem Bogu, ki je ljubezen. Verujem, čeprav je vse videti mrtvo. Verujem, četudi kdaj izgubim vso voljo do življenja. Verujem, ker sem postavil svoje življenje na resničnih besedah, na prijateljskih besedah, na besedah mojega Boga. Verujem, četudi vse nasprotuje tvojemu obstoju. Verujem, tudi če čutim le žalost, saj kristjan, ki ima Gospoda za prijatelja, ne ostaja v dvomu, ampak nadaljuje v veri. Verujem, četudi vidim ljudi ubijati. Verujem, tudi če vidim otroke jokati, saj sem se naučil z gotovostjo, da On prihaja na srečanje z nami v najbolj težkih urah, s svojo ljubeznijo in svojo lučjo. Verujem … a povečaj mojo vero.

    https://si.aleteia.org/2020/01/16/molitev-da-bi-kljub-vsemu-verovali/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    Sv. Mati Terezija nas takole navdušuje za delo v moči Svetega Duha:

    DRUG DRUGEGA DOPOLNJUJEMO

    TAKO LEPO JE, DA SE MED SEBOJ DOPOLNJUJEMO! MORDA VI NE MORETE NAREDITI
    TEGA, KAR MI DELAMO V REVNIH MESTNIH ČETRTIH. NE MOREMO PA NAREDITI TEGA,
    KAR DELATE VI TAM, KJER STE POKLICANI – V VAŠIH DRUŽINAH, V ŠOLAH, NA DELU.
    TODA VI IN MI SKUPAJ STORIMO KAJ LEPEGA ZA BOGA.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  8. Miro says:

    ZA VSAKO STISKO OBSTAJA DEVETDNEVNICA

    V KNJIGI “DEVETDNEVNICE OB TEŽKIH DNEH” JE ZBRANIH KAR 20 DEVETDNEVNIC.

    Za vsako bolezen rož’ca raste, pravi pregovor, tako tudi za vsako duševno stisko obstaja devetdnevnica.

    V knjigi DEVETDNEVNICE OB TEŽKIH DNEH je zbranih kar 20 devetdnevnic, 15 je popolnoma novih, pet je kratkih. Vsak si lahko izbere devetdnevnico, ki mu najbolj ustreza glede na njegove težave in stremljenja v določenem obdobju. Ob vsaki si lahko preberete njeno zgodovino in kdaj naj bi se opravljala. Devetdnevnice običajno molimo pred prazniki, če pa si tovrstno duhovno očiščenje želimo, ko praznika ni, Cerkev priporoča, naj se ta začne v soboto, konča pa v nedeljo, čez devet dni.

    V knjigi Devetdnevnice ob težkih dneh so psalmi za razne težke preizkušnje in devetdnevnice, poimenovane po sv. Trojici, Mariji, sv. Jožefu in drugih svetnikih na katere se običajno obračamo ob preizkušnjah.

    Nekatere devetdnevnice so kratke, druge pa daljše, a tudi zanje zadostuje, da si vzamete samo pol ure na dan.

    POTEK DEVETDNEVNICE:

    1. Duhovno branje

    Predlagamo od enega do treh citatov iz Svetega pisma ali svetnika. Prevodi so naši in vsak kratek citat je izbrani sad dolgotrajnega eksegetskega, zgodovinskega in teološkega preučevanja. Običajno ponazarjajo kakšno značilnost življenja ali učenja Jezusa Kristusa ali svetnika, ki ga obhajamo.

    2. Premišljevanje (meditacija)

    Gre za kratko teološko premišljevanje o temi, ki jo predstavi duhovno branje, se pravi citat dneva. Ob tem pogosto diskretno nakažemo na kakšno konkretno prizadevanje in dejanje.

    3. Molitev

    Prva predlagana molitev je po navadi bolj splošna in skupnostna, druga pa bolj individualna in povezana z vrsto devetdnevnice (to je tisti del, v katerem »prosimo za milost«).

    4. Sklep

    Vsak dan se molitev devetdnevnice zaključi z eno od običajnih molitev (Oče naš, Zdrava Marija, znana svetnikova molitev itd.), včasih tudi z litanijami. Zadnji dan devetdnevnice bo, če je mogoče, nekoliko slovesen. Na deveti, zadnji dan devetdnevnice bomo poskrbeli, da prejmemo sveto obhajilo v čast svetnika, ki ga obhaja Cerkev.

    Vsekakor pa ne bodimo nehvaležni, temveč se zmeraj zahvalimo Bogu, saj on tako ali drugače vedno usliši tiste, ki molijo s čistim srcem.

    Vir: Družina, po zapisu Katje Cingerle

    https://www.druzina.si/clanek/za-vsako-stisko-obstaja-devetdnevnica

  9. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: OTROCI MOJI, NE BOJTE SE!

    Otroci moji, ne bojte se. Ničesar se vam ni treba bati,
    saj sem vedno z vami. Niti smrt vas ne more ukleniti v
    strah. Spomnite se, kdo sem. Spomnite se, kaj sem storil
    za vas. In ne bojte se.

    Ne pozabite, otroci moji, da me je bilo v vrtu Getsemani
    tako strah, da sem potil krvavi pot. Vendar sem molil:
    “Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,
    vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti” (Mt 26,39).

    Znašel sem se pred poslednjo preizkušnjo in skušnjavo,
    da bi se odvrnil od božjega načrta za svoje življenje – načrta,
    ki je vključeval mojo bolečo smrt za vaše zveličanje. Res,
    bal sem se, vendar strahu nisem pustil, da bi me premagal.
    In ker sem še naprej zaupal Očetu, me ni le rešil smrti,
    ampak zdaj lahko osvobodim vsakogar, kogar vežejo spone
    strahu in tesnobe. Zato ne skrbite. Izničil sem moč smrti.

    Otroci moji, ko vas bosta preplavila strah in tesnoba, vas
    prosim, da se ustavite in se obrnete k meni. Globoko vdihnite,
    umirite srce in zupajte vame. Naj bom vaša moč, tolažba in
    zavetje. Naj vam dokažem, da moja milost zadostuje, ne glede
    na to, kako slabotno se počutite. Vaš veličastni veliki duhovnik
    sem. Stal sem, kjer zdaj stojite vi. Bil sem slaboten kakor vi.
    Okusil sem vaše skušnjave. In ker sem jih premagal, sem jih
    razorožil. Vedite, otroci moji, da sem lahko vaša moč, kadar
    ste slabotni!

    Vem, kako je, če se bojiš “majhnih smrti”, ki dan za dnem prežijo
    na vas – nekrvavo umiranje samemu sebi, ki ga doživljate, ko se
    trudite živeti po moji volji in služiti drugim, ko razdajate svoj čas
    in moč, da gradite moje kraljestvo. Vendar se vam jih ni treba
    bati, otroci moji. Rad vas imam. Šel sem pred vami in vam utrl
    pot, po kateri lahko hodite. Izničil sem moč smrti. Zaupajte vame,
    otroci moji, kajti smrt je izgubila svoje želo.

    Molitveni vzklik: Hvala ti, Jezus, za tvojo zmago! Ne bom se bal,
    saj si ti z menoj!

    (citirano iz mednarodne katoliške revije Beseda med nami, št. 1,
    leto 2013; gre za premišljevanje ob odlomku iz Pisma Hebrejcem
    2,14-18)

  10. Miro says:

    ZAKLADI SVETEGA PISMA – VERA IN ZAUPANJE

    »IZROČI SVOJO POT GOSPODU, ZAUPAJ VANJ, IN ON BO STORIL.« (Ps 37,5)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=432&t=5#Vera+in+zaupanje

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  11. Miro says:

    GOSPOD TRPLJENJE VEDNO BLAGOSLOVI

    »Jezus ni pobegnil iz človeške zgodbe trpljenja, ki mu je bila namenjena po Očetovi volji, da bi odrešil svet. Grehe vsega človeštva je nesel na križ. Po zadnji večerji, ko je vedel, kaj Ga čaka, je trpel do konca duševno, duhovno, telesno trpljenje, potil krvavi pot … Potem je rekel: »Oče, če ni mogoče, da me rešiš iz tega, naj se zgodi Tvoja volja.« Skozi ta vprašanja smisla trpljenja mora iti čisto vsak človek tudi zato, da razume polnost, srečo in lepoto življenja. Tako kot Jezus, so si tudi mnogi drugi prizadevali, da bi sprejemali trpljenje in ga iz ljubezni darovali za nekaj drugega. Tako trpljenje ne more biti neuslišano, Gospod ga vedno blagoslovi, vedno je rezultat!« (msgr. dr. Jože Plut)

    Več o smislu trpljenja na:
    https://radio.ognjisce.si/sl/237/oddaje/33084/msgr-joze-plut-gospod-trpljenje-vedno-blagoslavlja.htm

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  12. Miro says:

    SIN IN DUH POSLANA SKUPAJ

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    689 Tisti, ki ga je Oče poslal v naša srca, Duh njegovega Sina (prim. Gal 4,6), je resnično Bog. Istega bistva z Očetom in Sinom je in torej neločljiv od njiju tako v notranjem življenju Trojice kakor v svojem podarjanju ljubezni za svet. Vendar ko vera Cerkve moli presveto Trojico, oživljajočo, istega bistva in neločljivo, izpoveduje tudi razlikovanje oseb. Ko Oče pošlje svojo Besedo, pošlje vedno tudi svoj Dih: Sin in Sveti Duh sta poslana skupaj, pri čemer sta različna, vendar neločljiva. Gotovo, Kristus
    je tisti, ki stopa v vidnost, on, ki je vidna podoba nevidnega Boga, Sveti Duh pa je tisti, ki Kristusa razodeva.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-sin-in-duh-poslana-skupaj/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  13. Hvala says:

    VERA NE PREPREČUJE TRPLJENJA. VERA NI UNIVERZALNO ZDRAVILO, ČUDEŽNI NAPOJ ZA VSAKRŠNO TELESNO IN SRČNO NESREČO. ČLOVEŠKE BOLEČINE NE PREPREČUJE; TODA VSEENO VARUJE PRED ENO ČERJO: OBUPOM

    https://si.aleteia.org/2021/08/14/slovo-od-hcerk-je-spremenilo-smisel-njenega-zivljenja-zdaj-ne-cakam-vec-na-sreco/

  14. Miro says:

    NASVETI SV. JANEZA PAVLA II. ZA UPORABO DRUŽBENIH OMREŽIJ IN ZASLONOV V DRUŽINI (Aleteia)

    SV. JANEZ PAVEL II. JE DRUŽINAM DAL NATANČNA NAVODILA, KAKO NAJ DOMA ODMERJAJO ČAS, POSVEČEN DRUŽBENIM OMREŽJEM, S ČIMER JE ŽELEL DRUŽINAM ZAGOTOVITI POMOČ, DA BI BILE USPEŠNE TUDI NA PODROČJU DUHOVNEGA ŽIVLJENJA

    Dostop do medijev in družbenih omrežij je za mnoge ljudi pravi blagoslov, saj odpira poti milosti, ki povezujejo na različne načine.

    Ta isti dostop pa v domove prinaša tudi številne škodljive dejavnike, ki družine uničujejo in spodbujajo odvisnosti, ki človeka oddaljujejo od Boga.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/05/15/nasveti-sv-janeza-pavla-ii-za-uporabo-druzbenih-omrezij-in-zaslonov-v-druzini/

  15. Miro says:

    ZAKLADI SVETEGA PISMA – ODGOVORNA UPORABA BESED

    »VAŠ GOVOR NAJ BO ›DA‹, ›DA‹, ›NE‹, ›NE‹; KAR JE VEČ KOT TO, JE OD HUDEGA.«
    (Mt 5,37)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1859&t=5#Odgovorna+uporaba+besed

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PROŠNJA ZA PRAVO BESEDO

      Tudi dan, ki se zdajle začenja,
      potrebuje besede pozdrava in zahvale;
      potrebuje besede odločitve in odklonitve,
      potrebuje besede preudarka.
      Daj mi prave besede.

      Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
      kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
      Te so lahko močnejše,
      bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
      Daj mi besede ljubezni.

      Besede lahko povezujejo,
      lahko zdravijo in tolažijo,
      lahko pa tudi sejejo razdor,
      sekajo rane in ubijajo.
      Lahko učijo in pojasnjujejo,
      lahko lažejo in zapeljujejo.
      Daj mi besede resnice.

      Ko sem govoril, je beseda izrečena
      in tako nad njo nimam nobene moči več.
      Zdaj živi svoje lastno življenje,
      ki pomaga ali uničuje;
      ne morem je več prijeti,
      zvezati ali poklicati nazaj.
      Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
      ne bo treba obžalovati nobene besede.

      Paul Roth (Molitve iz Ognjišča)

  16. Miro says:

    »NA SVETU IMATE STISKO, TODA BODITE POGUMNI: JAZ SEM SVET PREMAGAL« – JEZUS NE IŠČE TRPLJENJA. OČETA PROSI, NAJ GRE TRPLJENJE MIMO, A VEDNO JE NJEGOVO VODILO OSTATI ZVEST OČETOVI VOLJI – JEZUS JE PRIŠEL, DA LJUBI, DA ODPUŠČA IN DA IZPOLNI OČETOVO VOLJO. HKRATI PA NI NAIVEN, VZTRAJNO SVARI IN NE MEČE BISEROV PRED SVINJE. VZTRAJA V LJUBEZNI, A LJUBEZEN NA NEK NAČIN TUDI ZAHTEVA. VENDAR SE LJUBEZNI NE ODPOVE, ČETUDI SE OKROG NJEGA RAZBESNI SOVRAŠTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,29-33)

    Njegovi učenci so rekli: »Poglej, zdaj govoriš jasno in ne uporabljaš nobene prispodobe. Zdaj vemo, da vse veš in da ti ni potrebno, da te kdo kaj vpraša. Zato verujemo, da si prišel od Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete? Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega. Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C29-33&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Jezus ne išče trpljenja. Očeta prosi, naj gre trpljenje mimo, a vedno je njegovo vodilo ostati zvest Očetovi volji. To je vodilo njegovega oznanjevanja. Ne oznanja zaradi sebe, ne išče lastne koristi. Rad ima človeka, rad ima svojega Očeta in zato vztraja v resnici, naj stane, kolikor hoče. Njegova naloga je, da svetu oznani odrešenje. Njegova pot, je pot ljubezni in sočutja. Njegovo življenje se uresničuje v darovanju.

    Jezus odpušča celo ubijalcem. A pri odpuščanju Jezus nikakor ni naiven. Ko ga apostol Peter vpraša, kolikokrat naj odpusti, mu pravi, naj odpusti sedemdesetkrat sedemkrat. A nadaljuje s priliko o hlapcu, ki mu je gospodar odpustil dolg, sam pa dolga ni odpustil sohlapcu. Ko je gospodar to izvedel, je dal zapreti v ječo njega in celo družino, dokler ne poplača vsega dolga. Torej Jezus govori, da je za odpuščanje potrebno tudi sprejemanje odpuščanja na drugi strani. Kajti če te drugi ne sprejme, pravi na drugem mestu, če ne vzame zares opominov glede greha, naj ti bo kakor pogan in cestninar, kakor tujec. V tem smislu lahko razumemo Jezusove besede, kjer svari pred naivnostjo in pravi, ne mečite biserov svinjam.

    Ko s križa izroča svojo mater v varstvo svojega učenca Janeza, pokaže, kako vztrajen je v sočutju in ljubezni do bližnjega. Svoje življenje da za svoje prijatelje. Njegove ljubezni ne ustavi nobena preizkušnja, nobeno razočaranje. Če parafraziramo Jezusovo držo, bi lahko rekli: Kaj pa naj počnem, če ne ljubim? Kdo naj bom, če ne ljubezen in odpuščanje samo? Kaj mi ostane, če se odpovem ljubezni!

    Jezus je prišel, da ljubi, da odpušča in da izpolni očetovo voljo. Hkrati pa ni naiven, vztrajno svari in ne meče biserov pred svinje. Vztraja v ljubezni, a ljubezen na nek način tudi zahteva. Vendar se ljubezni ne odpove, četudi se okrog njega razbesni sovraštvo. Kaj naj vendar počne, če se odpove ljubezni? Čemu naj živi, če ljubezen nima smisla?! To naj bo vodilo tudi v naših odnosih in v našem življenju. Vztrajati do konca. Vedno znova vstati in zbrati pogum, pogum za ljubezen in odpuščanje.

    Na tak način je Jezus premagal svet – z ljubeznijo! Ga bomo tudi mi?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    MISEL SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA

    »LJUBIMO BOGA, BRATJE MOJI, TODA Z DELOM SVOJIH ROK IN V POTU SVOJEGA OBRAZA!
    KAJTI POGOSTO SO DEJANJA LJUBEZNI DO BOGA IN PODOBNI VZGIBI IN NOTRANJE VAJE
    NEŽNOČUTEČEGA SRCA, PA NAJ BODO ŠE TAKO DOBRE IN ZAŽELENE, PRAV HUDO SUMLJIVE,
    ČE NIMAJO PRAKTIČNEGA UČINKA.«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  18. Miro says:

    9 SREDSTEV ZA DUHOVNO OSVOBODITEV, ČE STE SE ZNAŠLI POD VPLIVOM HUDEGA DUHA (Aleteia)

    ČEŠČENJE, MOLITEV, POST IN ZAKRAMENTALI

    Pred vami je devet učinkovitih sredstev za duhovno osvoboditev in ozdravljenje, ki so še posebej potrebni v težkih trenutkih življenja. Italijanski avtor Pino di Missaglia in duhovnik Marcello Stanzione o njih pišeta v zloženki Molitve za ozdravljenje in osvoboditev v trpljenju, ki jih izdaja založba Ancilla.

    “INTIMNI ODNOS Z BOGOM”

    “Z molitvijo ustvarjamo intimni odnos z Bogom, še posebej pa z Jezusom in Marijo. Globok odnos z njimi je treba iskati, vzdrževati in skrbeti zanj. Pot ozdravljenja in osvoboditve je običajno vzporedna in napreduje skupaj s potjo življenja v milosti, veri in posvečenju,” pravita avtorja.

    Poglejmo, katera so potrebna sredstva za osvoboditev ter duhovno, psihično in telesno ozdravljenje zaradi vzrokov “nadnaravnega” izvora.

    Več o tem na https://si.aleteia.org/2022/03/15/9-sredstev-za-duhovno-osvoboditev-ce-ste-se-znasli-pod-vplivom-hudega-duha/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  19. Miro says:

    SVETI OČE V NAGOVORU O JEZUSOVI LJUBEZNI

    Papež Frančišek je imenoval 21 novih kardinalov, ki prihajajo z vsega sveta. Med njimi so 3 vodje vatikanskih dikasterijev, 16 jih ima volilno pravico v primeru konklava, 6 pa je starejših od 80 let. Sveti oče je poudaril, da mu bodo pomagali pri izpolnjevanju njegovega odgovornega poslanstva. Sicer pa je papež Frančišek v današnjem osrednjem nagovoru približal pomen in učinke Jezusovega vnebohoda, ki smo ga praznovali v četrtek, za naše življenje.

    Papež Frančišek je spomnil, da Jezus, preden se povzpne v nebesa, obljubi dar Duha in nato blagoslovi učence. Govori jim o Svetem Duhu. Jezus torej učencev ne zapušča in njegova ljubezen do nas se kaže tudi v tem, da ne želi omejevati naše svobode, saj prava ljubezen vedno ustvarja bližino, ki ne zatira, ni posesivna, je blizu in nas naredi za protagoniste.

    »Zato Kristus zagotavlja: “Jaz grem k Očetu in vi boste odeti v moč z višave. Poslal vam bom svojega Duha in v njegovi moči boste nadaljevali moje delo v svetu” (prim. Lk 24,49). Tako Jezus z vnebohodom, namesto da bi s svojim telesom ostal blizu peščici, postane s svojim Duhom blizu vsem. Sveti Duh naredi Jezusa navzočega v nas onkraj časovnih in prostorskih ovir, da bi mi postali v svetu njegove priče,« je dejal Sveti oče.

    Papež Frančišek nas je povabil, naj pomislimo na dar Svetega Duha, ki smo ga prejeli od Jezusa, da bi bili pričevalci evangelija in se ob tem tudi nekoliko zamislimo. »Vprašajmo se, ali to res smo, in ali smo sposobni ljubiti druge, jim puščati svobodo in jim širiti prostor. In potem: ali znamo postati priprošnjiki za druge, se pravi, ali znamo moliti zanje in blagoslavljati njihovo življenje? Ali pa služimo drugim zaradi lastnih interesov? Naučimo se molitve priprošnje, prošnje za upanje in trpljenje sveta, priprošnje za mir. In tiste, ki jih srečujemo vsak dan, blagoslavljajmo s svojim pogledom in besedami!«

    Za tem je Božji Materi, blagoslovljeni med ženami in polni Svetega Duha priporočil, naj vedno moli in posreduje za nas.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/250/novice/34751/sveti-oce-v-nagovoru-o-jezusovi-ljubezni.htm

  20. Miro says:

    SADOVI IN RODOVITNOST

    »SAD DUHA PA JE: LJUBEZEN, VESELJE, MIR, POTRPEŽLJIVOST, BLÁGOST, DOBROTLJIVOST,
    ZVESTOBA, KROTKOST, SAMOOBVLADANJE. ZOPER TE STVARI NI POSTAVE.« (Gal 5,22-23)

    O sadovih in rodovitnosti več na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1428&t=5#Sadovi+in+rodovitnost

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      DUH, KI IZVIRA IZ JEZUSOVE VELIKE NOČI, JE NAČELO DUHOVNEGA ŽIVLJENJA. ON JE TISTI, KI SPREMINJA SRCE, NE NAŠA DELA

      »Če izgubimo nit duhovnega življenja, če nas pesti tisoče problemov in misli, sprejmimo Pavlov nasvet: postavimo se pred Kristusa Križanega, začnimo znova pri Njem. Vzemimo v roke križ, tesno ga stisnimo k srcu. Ali pa se ustavimo v adoraciji evharistije, kjer je Jezus Kruh, ki se lomi za nas, Vstali Križani, moč Boga, ki svojo ljubezen zliva v naša srca.

      In zdaj, še vedno pod vodstvom svetega Pavla, naredimo nadaljnji korak. Vprašajmo se: kaj se zgodi, ko v molitvi srečamo Jezusa Križanega? Zgodi se to, kar se je zgodilo pod križem: Jezus izroči Duha (prim Jn 19,30), to pomeni, da daruje svoje življenje. In Duh, ki izvira iz Jezusove velike noči, je načelo duhovnega življenja. On je tisti, ki spreminja srce, ne naša dela. On je ta, ki spreminja srce, ne stvari, ki jih počnemo …«

      Odlomek iz kateheze papeža Frančiška o sadovih Svetega Duha, 27. oktober 2021

      Več o katehezi na:
      https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-10/papezeva-kateheza-namenjena-sadovom-svetega-duha-samo-duh-sprem.html

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  21. Miro says:

    VERUJEM V SVETEGA DUHA – ČE HOČEMO BITI V STIKU S KRISTUSOM, SE NAS MORA NAJPREJ DOTAKNITI SVETI DUH. ON PRIHAJA PRED NAMI IN PREBUDI V NAS VERO – SVETI DUH S SVOJO MILOSTJO PRVI PREBUDI NAŠO VERO IN NOVO ŽIVLJENJE, KI JE V TEM, “DA SPOZNAJO OČETA IN KATEREGA JE POSLAL, JEZUSA KRISTUSA” (Jn 17,3)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    683 “Nihče ne more reči ‘Jezus je Gospod’ razen v Svetem Duhu” (1 Kor 12,3). “Bog je poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: ‘Aba, Oče!’” (Gal 4,6). To spoznanje po veri je mogoče samo v Svetem Duhu. Če hočemo biti v stiku s Kristusom, se nas mora najprej dotakniti Sveti Duh. On prihaja pred nami in prebudi v nas vero. S krstom, prvim zakramentom vere, nam Sveti Duh v Cerkvi notranje in osebno priobči življenje, ki ima svoj izvir v Očetu in nam je ponudeno v Sinu:

    Krst nam nakloni milost prerojenja v Bogu Očetu po posredovanju njegovega Sina v Svetem Duhu. Kajti tiste, ki nosijo božjega Duha, vodi le-ta k Besedi, se pravi k Sinu; Sin pa jih podarja Očetu in Oče jim podeli neminljivost. Brez Duha torej ni mogoče videti Božjega Sina in brez Sina se nihče ne more približati Očetu, kajti spoznavanje Očeta je Sin, in spoznavanje Božjega Sina uresničuje Sveti Duh (sv. Irenej, dem. 7).

    684 Sveti Duh s svojo milostjo prvi prebudi našo vero in novo življenje, ki je v tem, “da spoznajo Očeta in katerega je poslal, Jezusa Kristusa” (Jn 17,3). Zadnji pa razodene osebe presvete Trojice. Sv. Gregor Nacianški, “Teolog”, razlaga to napredovanje na podlagi pedagogike božje “ustrežljivosti” /synkatábasis/:

    Stara zaveza je očitno oznanjala Očeta, Sina bolj nejasno. Nova je razodela Sina in dala slutiti božanstvo Duha. Duh ima zdaj državljansko pravico med nami in nam naklanja jasnejše gledanje nanj. Dejansko ne bi bilo pametno tedaj, ko še niso izpovedovali Očetovega božanstva, odkrito oznanjati Sina, in ko Sinovega božanstva še niso priznavali, dodajati Svetega Duha kot dodatno breme, če naj uporabim nekoliko drzen izraz … Polagoma in napredovaje “iz sijaja v sijaj” naj bi prihajala na dan svetloba Trojice v bolj sijočih jasninah (sv. Gregor Nac., or. theol. 5,26).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/3-poglavje-verujem-v-svetega%20duha/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  22. Miro says:

    Svetniki nam govorijo o tistem, kar sami zvesto živijo v moči Svetega Duha.

    MISEL SV. MATERE TEREZIJE O BISTVU SVETOSTI

    »BISTVO SVETOSTI JE VESELO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE. ZVESTOBA
    USTVARJA SVETNIKE.«

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  23. Hvala says:

    V PRVIH DVEH STOPNJAH PREDANOSTI SE NAUČIMO PROSTOVOLJNO PRISLUHNITI BOŽJI VOLJI, NA TRETJI STOPNJI PA POPOLNOMA PREDAMO SAMEGA SEBE BOGU, PRAV TAKO VSE BOGASTVO SVOJE DUŠE, DA LAHKO ON RAZPOLAGA S TEM PO SVOJI VOLJI.

    V DRUGI STOPNJI DELAM TO, KAR BOG HOČE , JAZ DELAM ZANJ. V TRETJI PA JE NASPROTNO, VSE DELA ON PREKO MENE.

    To je nekaj čisto novega. Nekaj časa duša bolj živi v Bogu in potem Bog bolj živi v duši (De Caussade). ČE DUŠA ŽIVI V BOGU, SI PRIZADEVA UPORABITI VSE, KAR POMAGA NJENI ZDRUŽITVI Z BOGOM.VNAPREJ JE OZNAČENO PO KATERIH POTIH BO ŠLA.

    IMA POSEBEN ČAS ZA DUHOVNO BRANJE, ZA IZPRAŠEVANJE VESTI IN ZA SREČANJE Z DRUGIMI. NJEN DUHOVNI VODITELJ JI STOJI OB STRANI IN VSE, CELO POGOVOR Z NJIM JE VNAPREJ DOLOČENO.

    “ČE BOG ŽIVI V DUŠI, ” NADALJUJE CAUSSADE, “MORA BITI DUŠA POPOLNOMA PREDANA NJEGOVI PREVIDNOSTI. NIČ VEČ NE PRIHAJA IZ NJE SAME. DUŠA JE KOT OTROK, KI GA LAHKO VODIMO, KAKOR ŽELIMO. BOG DUŠI, KI JE OSVOBOJENA VSEGA, KAR PRIHAJA OD NJE SAME IN JE SVOBODNA, DA LAHKO ŽIVI IZ MILOSTI TER BOŽJEGA DELA, OB PRAVEM ČASU POŠILJA KNJIGE IN POSKRBI POTREBNO ZNANJE, DAR SAMOSPOZNANJA, DAJE JI SVOJA NAVODILA IN NASVETE, KAKOR TUDI PREUDARNE LJUDI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    Človek ne more sam sebe predati, če je nepopoln, razdeljen in nima svoje identitete. Najprej mora v njegovem bistvu zavladati red.

    Kdor se je navadil slediti svojim beganjem domišljije in se še ni naučil usmerjati k Bogu nagnjenj štirih strasti : žalosti, upanja, vesela in strahu, še ni zrel za to popolno neodvisnost.

    NA TRETJI STOPNJI JE PREDANOST VELIKO RADIKALNEJŠA, VELIKO POPOLNEJŠA KOT NA DRUGI STOPNJI. PREJ SEM IGRAL VIOLINO. RES JE, BOG MI JE DAL PARTITURO IN POKORNO SEM IGRAL TO, KAR MI JE ON NAROČIL. ZDAJ PREDAJAM VIOLINO BOGU IN MU DOVOLJUJEM, DA IGRA.

    BITI BOŽJA VIOLINA JE NEKAJ POPOLNOMA DRUGEGA KOT IGRATI VIOLINO ZA BOGA.

    POPOLNA PREDANOST POMENI, DA VSO ODGOVORNOST PREPUSTMO BOGU IN MU DAMO NA RAZPOLAGO SVOJ RAZUM, DA BI MOGLI MISLITI, KAR ON HOČE.

    ŠELE PRI POPOLNI ODVISNOSTI OD BOGA SE URESNIČI TO, KAR VSAK DAN MOLIMO:”PRIDI TVOJE KRALJESTVO “- TO JE POPOLNA RESNICA.

    DOKLER BOG NE MORE STORITI VSEGA V NAS, NJEGOVO KRALJESTVO ŠE NI PRIŠLO (iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Pisala sem o tem, kako Bog poskrbi za knjige, ki jih boš prebral, kam je potrebno oditi, kaj je potrebno storiti itd….

    • Miro says:

      KAKO UGOTOVITI, KAJ JE BOŽJA VOLJA? (Aleteia)

      PREPROSTI NASVETI MATERE ANGELICE O TEM, KAKO SLIŠATI BOŽJI KLIC

      Razločevanje Božje volje je lahko zahteven proces. Ni preprosto prepoznati, k čemu nas Bog kliče, in pogosto imamo premalo zaupanja za sprejemanje trdnih odločitev.

      Dobra novica pa je ta, da so se mnogi, ki so pred nami hodili pot vere, podobno spraševali v zvezi z Božjo voljo. Zapustili so nam bogate besede modrosti, ki nam na naši poti lahko pomagajo in nas opogumljajo.

      MOLIMO IN SE V MOČI POSVEČUJOČE MILOSTI ODLOČAJMO

      Mati Angelica je bila znana po svoji praktični modrosti in razločevanje Božje volje je bilo področje, ki ga je zelo dobro poznala. V zbirki svojih misli Knjižica življenjskih naukov in vsakdanje duhovnosti matere Angelice piše, kako pogosto so jo prosili za nasvet v zvezi z razločevanjem.

      Ljudje me pogosto vprašajo: “Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.”

      Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, ljubček, želim, da zame narediš tole majhno stvarco.” Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.

      Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente.

      BOG TUDI IZ NAPAČNIH ODLOČITEV NAREDI NEKAJ DOBREGA

      Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

      Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi? Ali je proti predpisom in naukom Cerkve? Ali bo to Bogu v slavo in čast? Ali bo to koristilo moji družini in mojemu duhovnemu življenju?

      Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti.

      Vedno se lahko zgodi, da pridemo do “sive cone”, ko nas bo strah sprejeti napačno odločitev. Dobra stvar pri tem je, kot pravi mati Angelica, da bo Bog vseeno z nami, pa četudi naše odločitve niso najboljše. Takole pravi: “Če med potjo slučajno zgrešimo, bo iz naših napak naredil nekaj dobrega. Lahko se zanesete na to.”

      Bog ve, kaj dela. Le zaupati moramo vanj in v njegov načrt za nas.

      Povzeto po:
      https://si.aleteia.org/2019/03/01/prakticni-nasveti-da-bi-spoznali-kaj-je-bozja-volja/

  24. Miro says:

    »NE POJDE V NEBEŠKO KRALJESTVO VSAK, KDOR MI PRAVI: ›GOSPOD, GOSPOD,‹ AMPAK KDOR URESNIČUJE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH« (Mt 7,21) – IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO!

    Kakšna je morala biti naša naravnanost, da bi dokazale Bogu, da je res on središče vsega našega zanimanja? Chiara in njene prve tovarišice so se spraševale, kako naj živijo svoj novi življenjski ideal, Boga Ljubezen. Kaj hitro postane skoraj logično: tudi same so morale ljubiti Boga. Njihovo življenje bi bilo brez pomena, če ne bi bile »majhen plamen te brezmejne žerjavnice: ljubezen, ki odgovarja Ljubezni«. Zdelo se jim je velik in vzvišen dar, da imajo možnost ljubiti Boga. Tako so pogosto ponavljale: »Ne bi smele toliko reči: “Ljubiti moramo Boga”, temveč: “Oh! Moči te ljubiti, Gospod! Moči te ljubiti s tem malim srcem!«

    Tako so se spomnile, da je v evangeliju stavek, ki ne pusti izbire tistemu, ki hoče dosledno živeti kot kristjan: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Izpolnjevati Božjo voljo: to je bila torej velika možnost, ki so jo imele, da bi ljubile Boga. In tako sta bila Bog in njegova volja isto.

    Chiara je zapisala: »BOG JE BIL KOT SONCE. VSAK OD NAS PRIDE DO NJEGA PO ŽARKU: BOŽJA VOLJA NAD MENOJ, NAD MOJO TOVARIŠICO, NAD DRUGO. ENO SAMO SONCE, RAZLIČNI ŽARKI, ČEPRAV VEDNO “SONČNI ŽARKI”. En sam Bog, ena sama volja, različna za vsakega, čeprav vedno Božja volja. Hoditi smo morale po svojem žarku, ne da bi kdaj skrenile. In hoditi po njem v času, ki nam je dan. Ni bilo primerno ustavljati se v preteklosti ali sanjati o prihodnosti. Preteklost je bilo treba prepustiti božjemu usmiljenju, saj ni bila več v naših rokah; in prihodnost bomo živeli v polnosti, ko bo postala sedanjost.

    V ROKAH SMO IMELE SAMO SEDANJOST. V sedanjosti lahko, da bi Bog kraljeval v našem življenju, osredotočimo um, srce, moči, da bi izpolnjevale njegovo voljo. Kakor potnik v vlaku ne hodi gor in dol po vagonu, da bi prej prispel na cilj, ampak sedi in se prepusti vožnji, tako bi morala naša duša, da bi prišla do Boga, izpolnjevati njegovo voljo v celoti v sedanjem trenutku, kajti čas gre sam naprej. Ne bi bilo zelo težko razumeti, kaj hoče Bog od nas. On je kazal svojo voljo po predstojnikih, Svetem pismu, dolžnostih lastnega stanu, okoliščinah, navdihih … Minuto za minuto razsvetljene in ob pomoči dejanske milosti bi gradile zgradbo naše svetosti ali bolje: ker bi izpolnjevale voljo Drugega – Boga samega – bi on gradil v nas sebe.

    ZATO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE NE POMENI SAMO “VDANOSTI”, KAKOR POGOSTO LJUDJE RAZUMEJO, TEMVEČ NAJVEČJA BOŽJA PUSTOLOVŠČINA, KI JO NEKDO LAHKO DOŽIVI, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi načrti, temveč za Bogom in da uresničimo načrt, ki ga ima za vsakega otroka. To je božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo, da bi ga ljubile, je postal drugi steber naše duhovnosti edinosti.«

    Povzeto po: https://www.gibanjefokolarov.si/bozja-volja/

    O presveta Božja volja, ljubim te nadvse! (sv. Angela Merici)

  25. Hvala says:

    POGOSTO ŽIVIMO ISTOČASNO V PRETEKLOSTI IN V PRIHODNOSTI

    ZATO ČUTIMO NOTRANJO RAZDELJENOST, KI JE GLAVNI RAZLOG ZA NAŠO UTRUJENOST. SVOJE PRETEKLOSTI Z NJENO KRIVDO IN BOLEČIMI RANAMI NISMO PREPUSTILI BOGU.

    Vlečemo jih s seboj kot težko breme. NITI SVOJE PRIHODNOSTI SI NE UPAMO PREDATI BOGU . BOJIMO SE, DA BO ON ZLORABIL NAŠE ZAUPANJE.

    MNOGI SI NE UPAJO MOLITI:”NAREDI Z MENOJ, KAR JE TVOJA VOLJA. KARKOLI NAREDIŠ Z MENOJ, TI BOM HVALEŽEN, NA VSE SEM PRIPRAVLJEN IN SPREJEMAM. NAJ SE IZPOLNJUJE SAMO TVOJA VOLJA Z MANO IN Z VSEM, KAR SI USTVARIL!” In kljub temu večina izmed nas moli večkrat na dan :”Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji”!
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Ko smo tako zavzeti s svojo preteklostjo in prihodnostjo , nimamo energije in odprtosti za sedanji trenutek, EDINI TRENUTEK, KI NAM LAHKO POSREDUJE BOŽJO VOLJO.

    Kot smo navadno postranski do svoje osebnosti, ki je “luč v Gospodu”( Ef 5,8), TAKO NAVADNO IŠČEMO BOŽJO VOLJO NA NAPAČNEM MESTU. VEDNO PRIDEMO PREZGODAJ ALI PREPOZNO.

    NIKOLI SE NE SREČAMO S SEDANJOSTJO.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    TRMARIMO IN HOČEMO VEDNO JESTI NEKAJ DRUGEGA IN NE TISTO, KAR NAM BOG PONUJA. Kasneje pa smo presenečeni, ko imamo prebavne motnje. Raje uživamo stare ostanke in neustrezno hrano ter se čudimo, zakaj se ne počutimo dobro.

    ČE POSKUŠAMO BITI USKLAJENI Z BOGOM, NASTANE ZADOVOLJSTVO TAKO V TELESU KOT V DUŠI.

    KO SMO POPOLNOMA USKLAJENI Z BOGOM, NE MOREMO IZGUBITI NIČESAR.
    DOBIMO TOČNO TO, KAR NAM ŽELI DATI ON, IN TO VEDNO V NAJVEČJI MERI.

    ISTOČASNO PREJMEMO NAJMANJ NEPOTREBNIH STISK IN STERILNEGA TRPLJENJA.

    KO DELAM PO SVOJI LASTNI VOLJI, VEDNO NALETIM NA MEJE. DOKLER MOJ EGO SAM DELA ZAKLJUČKE, JE VSE, KAR SE DOGAJA, OSREDOTOČENO NA MOJ JAZ IN JE OMEJENO, TODA BOLJ KOT SEM POKOREN, TEM BOLJ SE IZGUBLJA IN IZGINJA MOJ EGO V KORIST STVARI, NAMREČ BOŽJE VOLJE.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    SVOBODA JE PRAVA, KO NAM DAJE MOŽNOST, DA UBOGAMO BOGA IN SPREJMEMO NJEGOVO VOLJO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    ČE JE ČLOVEK POSTAL SVOBODEN, TEDAJ BOG SVOBODNO DELA S ČLOVEKOM KAR HOČE. TAKRAT SE ZAČNEJO DOGAJATI NEPRIČAKOVANE STVARI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vedno poudarjam , da je potrebna popolna predanost Bogu, Božja volja pa se čuti v srcu človeka. Priporočam, da vsi, ki želite pazljivo preberete omenjeno knjigo- Moje življenje je v tvojih rokah. IZ STRAHU IN BOJEČNOSTI NE ZAUPAMO GOSPODU, SE BOLJ ZANAŠAMO NA SVOJ RAZUM, TO PA JE PROPAD ČLOVEKA. Ves čas poudarjam, da ne smemo nekaj delati po svojih zamislih , razmišljati po svojem umu, tekati sem in tja da bomo čim več naredili itd..- NE-POTREBNO JE GOSPODU REČI SVOJ DA-IN ON BO NAREDIL KAR JE POTREBNO IN KAZAL POT. PUSTIMO SE MU PREOBLIKOVATI IN PUSTIMO DA NAS UPORABI ZA SVOJE ORODJE. KDO SMO MI, DA BI UKAZOVALI BOGU KAJ NAJ DELA, KAJ NAJ NAREDI ZA NAS, KAM BOMO ŠLI, KAJ BO NAREDIL IZ NAS???

    Spomnila sem se na g. Janeza, ki je večkrat spraševal in iskal BOŽJO VOLJO ZA SVOJE ŽIVLJENJE, kajti vsak človek ima drugačno pot, določeno od Boga.

    Razmišljam in čutim, da Gospod opozarja in nas želi usmeriti V BISTVO -TO JE IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE. ČE TO ŽELITE, SE PREPUSTITE NJEMU IN NIČ SE NE BOJTE.

    Vsak, ki je iskreno poskušal živeti v poslušnosti navdihom Svetega Duha, ve, da je tudi na videz enolično življenje izpolnjeno z doživetji in vznemirjenji. Poglejmo :vsak obraz ima dvoje oči, nos usta, ušesa-pa kakšna raznolikost.

    Wilfrid tudi pravi, da lahko razumemo zakaj je nevarno brati življenjepise svetnikov, če to delamo z namenom, da jih v vsaki podrobnosti posnemamo. ŽIVLJENJEPIS SVETNIKOV BI NAS MORAL NAVDIHNITI, DA ŽELIMO VEDNO ŽIVETI V POPOLNI POKORŠČINI, PREDANOSTI IN ODPRTOSTI NOVIM SPODBUDAM SVETEGA DUHA. NAVDUŠUJOČE JE VIDETI, PRAVI WILFRID, KAJ LAHKO BOG STORI S ČLOVEKOM, KI JE PRIPRAVLJEN SLEDITI JAGNJETU KAMOR KOLI GRE. (prim Raz 14,4). Pomembno je vedeti, da je Jagnje popolnoma “nepredvidljivo” in v VSAKEM ČLOVEKU NAJDE NOVO, PRESENETLJIVO
    SMER POTOVANJA.

    • Miro says:

      Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje, za mir v srcu, za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju Božje volje, ter za Njegovo varstvo in vodstvo na vseh naših življenjskih poteh, tudi pri objavah in duhovnih sporočilih na tej spletni strani. Vedno bližnjemu iz srca zaželimo tiste blagoslove, karere si sami želimo, da bi jih prejeli od Gospoda. Molimo: Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!
      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.
      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.
      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.
      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.
      Amen.

    • Hvala says:

      Na vas, g. Janez sem se spomnila z lepimi spomini, ker ste veliko sodelovali z raznimi članki in kar nekako pogrešam vaše razmišljanje. To sem hotela povedati!

      VSEM ŽELIM IZ SRCA VSE BLAGOSLOVE!

      Ne vem, kako je prišlo do napačnega razumevanja!

      • Miro says:

        Najlepša hvala za spodbudno duhovno sporočilo. Tudi sam na vse sestre in brate v Jezusu, vključno na go. Hvala in g. Janeza, vsak dan kličem Božji blagoslov v moči Svetega Duha.

        »GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVI IN TE VARUJE. GOSPOD NAJ DA SIJATI SVOJE OBLIČJE NAD TABO IN NAJ TI BO MILOSTLJIV. GOSPOD NAJ DVIGNE SVOJE OBLIČJE NADTE IN TI PODELI MIR.« (4 Mz 6, 24-26)

        https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+6%2C+22-27&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

        Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  26. Miro says:

    »DA BI BILI VSI ENO, KAKOR SI TI, OČE, V MENI IN JAZ V TEBI, DA BI BILI TUDI ONI V NAJU, DA BO SVET VEROVAL, DA SI ME TI POSLAL« – DA BODO ENO IN DA BODO POSVEČENI V RESNICI, JE JEZUSOVA RESNIČNA ŽELJA, KI OD NAS ZAHTEVA, DA ODRINEMO NA GLOBOKO. ZAČETI MORAMO VERJETI V RESNICO, KI OSVOBAJA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,20-26)

    »Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ob Jezusovi prošnji, da bodo eno, kakor midva, mi v ušesih zazveni dvoje. Današnji svet tako ali tako ne verjame, da je mogoče biti eno. Če pa ljudje kje vidijo medsebojno povezanost v edinosti, očitajo takšnemu občestvu, da jim je nekdo spral možgane, da ne znajo razmišljati s svojo glavo, da je tisti, ki jih vodi nedemokratičen in zlorablja svoj položaj.

    Rezultat te miselnost je pravzaprav logičen. Skoraj nikjer ne najdemo prave edinosti in nikjer vanjo ne verjamemo. Kako se to kaže?

    – Prijateljstvo je mogoče predvsem v smislu podobnih interesov. Če interese izvzamemo, ugotavljamo, da smo si tako grozno različni, da nimamo prav nič skupnega. Enost predstavlja torej le skupen interes, mogoče kapital, nikakor pa ne resnica.

    – Zakonsko enost je zamenjala zakonska toleranca. Drugega je bolje pustiti pri miru. Moška in ženska narava sta si tako različni, da je, bolje kot prizadevati si za edinost, predpostavljati, da do resnične edinosti ni mogoče priti. Pogosta posledica take miselnosti je ločitev, ali pa ‘hotelsko’ sobivanje, pri čemer enost predstavlja predvsem isti vhodni ključ, miza in postelja sta pogosto že ločeni.

    – Župnijsko občestvo in Cerkev razumemo kot enost v navidezni pripadnosti nekaterim zunanjim znamenjem, o edinosti v Duhu pa raje ne razmišljamo. Pripadamo eni veroizpovedi, čeprav večina dvomi v naše vstajenje in posmrtno življenje. Spolna morala je v Cerkvenih načelih sicer zelo jasna, občestvo pa o njej raje ne razpravlja, ker bi ugotovilo, da v demokraciji drugega ne moremo posiljevati z načeli, resnic je pa toliko, kolikor je glav itd.

    – Družba je demokratična, zato o edinosti in resnici ne govorimo več. Je več resnic, ki si med seboj močno nasprotujejo. Če pogledamo od blizu, je resnica bolj ali manj ista in sicer: Prav ima tisti, ki je na oblasti oz. tisti, ki ima kapital. Ne glede na to, kako se vlade menjajo, se resnica ne spreminja; resnica v smislu oblasti in kapitala namreč. Edinosti pa ni, saj vanjo nihče več ne verjame. Enost in edinost je sinonim za diktaturo in enoumje, ki si ju nihče več ne želi. No, mogoče tisti, ki je v danem trenutku na oblasti.

    V tem duhu verjetno tudi Cerkev v Sloveniji danes razume Jezusovo prošnjo: Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Verjetno danes večina duhovnikov in vernikov razume Jezusovo molitev kot prošnjo k politični pripadnosti neki instituciji, ki ima svoj ugled in svoje utečene norme. Vse pa seveda nikogar ne sme preveč utesnjevati, naj le navzven deluje približno enotno. V tem duhu v teh dneh počasi končujemo s slovesnostmi okrog zakramenta sv. birme in sv. obhajila. Vsi smo ‘enodušno’ veseli, da je vse lepo urejeno in da bo kmalu vsega konec in bomo lahko odšli v miru na počitnice.

    Tako razmišlja svet in žal, po mojem mnenju vse prepogosto tudi Cerkev v njem. Vseeno se poskušajmo vrniti k Jezusovi iskreni in goreči prošnji, da bomo eno, in sicer posvečeni v resnici. Jezusova prošnja je resnična vera in želja, da je v resnici mogoče biti eno, da je resnica ena in da ta združuje. Kako je lahko resnica ena? Kako lahko npr. zakonca najdeta skupno resnico? Da se prilagajata, iščeta kompromis, se odpovedujeta lastni identiteti? Kje se pravzaprav zalomi?

    Ko sem o tem razmišljal mi prihaja na misel, da sta naša enost oz. needinost odvisni od temeljih pogledov na greh in krepost. Včasih sem si mislil, da je dovolj, da ljubiš, pa ni! Najprej moraš vedeti, kaj pomeni ljubiti. Celotna stara zaveza je bila zgrajena na izostrenem pogledu na greh in krepost. Številne zapovedi so usmerjale človeka k resnici. Jezus teh zapovedi ni odpravil, ampak jih je prišel dopolnit. Ljubezen v edinosti je mogoča šele, ko nam bo vsem resnično jasno, kaj je greh in zlo ter kaj je na drugi strani krepost. Naj pojasnim: Ko se zakonca začneta prepirati, zakaj eden tako pozno prihaja iz službe, kako naj se sporazumeta? Kje je ključ za razumevanje? Točna ura, potrdilo od šefa, kompromis, slepo zaupanje ali kaj? Pravzaprav gre za vprašanje resnice in nasproti temu vprašanje laži? Priznati si morata, ali jima je sploh do tega, da bi prišla skupaj, ali se zadaj, pa čeprav še tako prikrito, skriva beg pred bližino itd. Vedno gre za srečanje v resnici, ki je veliko globlja od zunanjih dejavnikov. Gre za srečanje v resnici našega bivanja, ne naših dejanj, našega doživljanja ne naših besed. Enost je mogoča, če bosta zakonca odkrivala globino svojega doživljanja in to globino delila v zaupanju z drugim. Prikrivanje se spremeni v laž, tudi nepoznavanje doživljanja podpira laž. Ozadje je pomembnejše od videza. Le v globini ozadij je mogoče priti do edinosti, pa naj bo to v prijateljstvu, zakonu, Cerkvi ali družbi. Dokler pa bo naše bivanje tako površno, da je pomembnejši videz, od vsebine, je edinost resnično nemogoča.

    Da bodo eno in da bodo posvečeni v resnici, je Jezusova resnična želja, ki od nas zahteva, da odrinemo na globoko. Začeti moramo verjeti v Resnico, ki osvobaja. Upreti se moramo skušnjavi lepega videza, ki vodi v laž in ločitev. Prosimo v teh dneh, ko pričakujemo Binkošti, naj nam v iskanju edinosti pomaga Sveti Duh, ki je Edinost sama.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA SEDEM DAROV SVETEGA DUHA

      Pridi božanski tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi!

      PRIDI, DUH MODROSTI, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj, kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.

      PRIDI, DUH RAZUMA, in razsvetli mojo dušo, da tvoje božanske besede in skrivnosti, sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.

      PRIDI, DUH SVETA, in nauči moje srce predvsem, da bo naklonjeno dobremu in se izogiba zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, katera me vodi k rešitvi!

      PRIDI, DUH MOČI, in naseli se v meni! Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da ti v vsem ugodim!

      PRIDI, DUH ZNANJA, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za tvojo slavo in rešitev svoje duše!

      PRIDI, DUH POBOŽNOSTI, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, tebe v ljubezni najdem in te za vedno obdržim!

      PRIDI, DUH STRAHU BOŽJEGA, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno tvojemu božanskemu veličanstvu. AMEN

      Vir: zakonci.net/molitve

  27. Miro says:

    MARIJINA POMOČ – NA BREZJAH SO SE ZGODILI MARSIKATERI DOGODKI, KI VLIVAJO VERNIKOM ZAUPANJE ZA NJIHOVE PROŠNJE

    »Vendar je prav, da na tem mestu opozorimo,« je zapisal p. Otmar Vostner, »da vsi izredni dogodki niso dobili potrdila uradne Cerkve; torej jih Cerkev ni priznala za čudeže in to zaradi pomanjkanja dokazil in drugih dejstev pomembnih za strogi postopek. Kljub temu imajo navedeni primeri veliko človeško vrednost.«

    O nekaterih uslišanjih več na http://www.marija.si/marija-pomagaj/cudezi-pri-mariji-pomagaj/marijina-pomoc/

    Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  28. Miro says:

    MISEL SV. BERNARDA O MARIJINEM VARSTVU IN VODSTVU

    »ČE TE MARIJA PODPIRA, NE BOŠ PADEL; ČE TE ONA VARUJE, SE TI NI NIČESAR BATI;
    ČE TE ONA VODI, SE NE BOŠ UTRUDIL; ČE TI JE ONA NAKLONJENA, BOŠ PRIŠEL V
    REŠILNI PRISTAN.«

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  29. Miro says:

    ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO, BOLEČINE IN TRPLJENJE?

    »ZAKAJ JE TO DOLETELO RAVNO MENE?« »ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI/NAM?«

    Pogosto zastavljeno vprašanje, ki pa ni nujno vedno vprašanje. Kako to mislim? To »vprašanje« je namreč dvosmerno. Lahko je preprosto vprašanje, bolj verjetno pa je klic na pomoč.

    Če vidimo, da je oseba, ki je zastavila to vprašanje v stiski (duševni ali drugačni) je najbolje, da se ji posvetimo z izkazovanjem pozornosti in ljubezni do sočloveka. Ko bodo vprašali: »Kje je bil Bog?« bodo s tem pravzaprav mislili: »Praviš, da poznaš Boga; bi bil tako dober in mi pokazal njegovo ljubezen?«

    Nekaj idej, kako se odzvati v takšnih primerih, najdemo v Jakobovem pismu (Jak 2,15-16): »Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« Podobno nas nagovarja tudi Janez v svojem prvem pismu (1 Jn 3,18-19): »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice.«

    Ko je nekdo v bolečinah ali v šoku, ker se mu je nekaj slabega zgodilo, ni najbolj razpoložen za razumske in racionalne razlage. Najbolje je, da mu pomagamo z izkazovanjem sočutja in kakršnekoli pomoči.

    Po drugi strani pa je lahko vprašanje, zakaj Bog dopušča zlo, zelo resno. V Svetem pismu najdemo TRI VRSTE SPOROČIL, ki nekako ne gredo skupaj:

    1. Bog je dober, kar pomeni, da je popoln, sovraži vsakršno zlo in se mora ukvarjati z vsem, kar mu je nasprotno.
    2. Bog je velik, vsemogočen in lahko naredi karkoli hoče, brez kakršnekoli omejitve.
    3. Zlo je resnično, kar pomeni, da so kljub Božji vsemogočnosti še vedno področja, kjer lahko deluje zlo. Se pravi, da Bog potemtakem dopušča zlo. Kako to?

    Obstaja nekaj različnih načinov, kako na to odgovoriti:

    1. ZANIKATI OBSTOJ BOGA IN Z NJIM TUDI OBSTOJ ZLA

    Prvi način se zdi dokaj preprosta in je zelo popularna v sodobnem svetu. Z drugimi besedami: »Če je Bog res dober in velik, potem bi moral uničiti zlo. Ker pa je več kot očitno, da zlo še vedno obstaja, je jasno, da Boga ni. Ni ne dobrote ne zla, ni nekega absolutnega standarda, po katerem bi sodili dobro ali slabo. Edino, kar nam je v tem brezbožnem svetu še ostalo, so naše osebne prioritete. Jaz imam svoje in ti imaš tvoje. Umori, prešuštva, kraje so lahko za nekoga nedovoljeni, za nekoga drugega pa dovoljeni. Nimamo nikogar, nimamo neke popolne osebe, ki bi nam določevala kaj je prav in kaj ne.

    Seveda si lahko izmišljamo zakone in pravila, ki nam omogočajo, da kot družba zdržimo drug z drugim, toda če ta pravila in zakoni niso utemeljeni na neki vsesplošni avtoriteti ali standardu, ki bi bil nad človeškim mnenjem, kaj je potem tisto, kar loči dobro od zlega? Cele družbe in države lahko v tem pogrešijo (npr. Nemčija v drugi svetovni vojni, Sovjetska zveza …). Lahko pa trditev tudi obrnemo. Če torej nimamo Boga, vsesplošnega, absolutnega standarda, potem tudi ni resničnega zla. Vendar zlo obstaja in je še kako resnično! Tako ravno zaradi obstoja zla lahko verjamemo, da Bog resnično je.

    2. NAREDITI ZLO ZA DEL BOGA ALI »POBOŽANSTVENJE ZLA«

    Drugi način je, da zlo naredimo za del Božje osebnosti. To idejo smo zahodnjaki v glavnem prevzeli od vzhodnjaških verstev (hinduizem in budizem), kjer je zlo tudi del Boga, njegova temna stran. Razlika je v tem, da pri vzhodnih verstvih ne moremo govoriti o osebnem Bogu, ampak govorimo o nekem dojemanju boga kot vseobsegajočega sveta okoli nas. Z našim zglednim življenjem postajamo del tega boga in na koncu tudi mi sami bog in s tem tudi del zla. To temno stran Boga je Jezus jasno ovrgel s križem in vstajenjem.

    3. ZANIKATI BOŽJO VSEMOGOČNOST

    Tretji način ponuja omejevanje Božje moči. Bog obstaja, vendar je omejen. Je dober in pozna zlo, vendar zaradi pomanjkanja njegove moči nima popolnega vpliva na kakršnokoli zlo. To je liberalni pogled na Boga kot omejeno osebo, katere namen je, da skuša z omejenimi sredstvi premagati vsakršno zlo. To je nesvetopisemsko gledanje, ki Boga postavi v ponižujoč položaj. Če je Bog stvarnik vsega vesoljstva potem ne more biti nižji od tistega, kar je ustvaril.

    4. ZANIKATI BOŽJO DOBROTO

    Četrti način trdi, da je Bog vsemogočen, ima možnost, da premaga zlo, vendar tega enostavno ne želi. Zanimiv pogled, ki ga lahko na prvi žogo zavrnemo, vendar se ga ljudje v stiskah in preizkušnjah pogosto oprimejo in sklepajo: »Bog nas je pozabil«. Vendar ne smemo tako razmišljati. Apostol Pavel to lepo razloži v pismu Filipljanom: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4, 6-7). Prav tako poznamo iz Svetega pisma primere, ki jasno dokazujejo Božjo dobroto.

    5. ČLOVEKOVA SVOBODNA VOLJA

    Peti način pojasnjuje, da je za vse zlo v bistvu kriv človek. Bog je veliko tvegal, a je v svoji neizmerni dobroti podelil človeku več, kot je bil ta zmožen prenesti. Izdal je Boga, vendar ga ta ni kaznoval do konca, marveč mu je pustil še naprej svobodno voljo. S tem pa je človek odprl prostor za vdor zla. V računalniškem jeziku bi lahko rekli, da je človek tisti, ki je odprl požarni zid, da je virus prišel v sistem.

    1. Jezus je to napovedal: »To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Jn 16,33)
    2. Bog ni ustvaril zla (vsaj dokaza za to nimamo).
    3. Glavni vzrok za večino trpljenja in zla v svetu je človek.
    4. Živimo v padlem, nepopolnem svetu, ker se je človeštvo tako odločilo.
    5. V poslednji sodbi bo Bog sodil med dobrim in slabim.
    6. Sam Bog je tudi trpel (Jezus Kristus na križu), da bi pokazal, da je to smiselno.
    7. Bog lahko tudi iz slabega potegne nekaj dobrega.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2020/01/20/2803/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  30. Hvala says:

    NAŠ NAJBOLJŠI TERAPEVT JE SVETI DUH ( Wilfrid Stinissen)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Travmatični dogodki v življenju nam dajejo priložnost, da dovolimo BOŽJI LJUBEZNI, da postane za nas konkretna.

    TO, K ČEMUR TEŽI PSIHOANALIZA -DA ZAVESTI TRAVMATIČNE IZKUŠNJE-SE POGOSTO HITREJE IN BOLJ TEMELJITO ZGODI PO DELOVANJU SVETEGA DUHA.

    LAHKO PROSIMO DUHA, DA OSVETLI NAŠO PRETEKLOST IN NAS POPOLJE V DOGODKE, KI JIM ŠE NISMO IZ SRCA REKLI DA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    TAKO LAHKO PRIHRANIMO VELIKO ČASA, ČE UPORABIMO TERAPIJO SVETEGA DUHA. ZA OBIČAJNO ČLOVEŠKO ANALIZO JE POTREBNO VELIKO ČASA.ČE BI DESETINO TEGA ČASA POSVETILI KOMUNIKACIJO Z DUHOM, KI JE NAŠ NAJBOLJŠI TERAPEVT, BI V VEČINI PRIMEROV PRED DOSEGLI ŽELENI REZULTAT.

    Svetemu Duhu ni nič skrito.

    Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
    ko sem bil narejen na skrivnem,
    stkan v globočinah zemlje.
    16 Moj zarodek so videle tvoje oči.
    V tvojo knjigo so bili vsi zapisani,
    dnevi, ki so bili oblikovani,
    ko ni še nobeden od njih obstajal (Ps 139,15-16).

    Za Svetega Duha je običajno, da vključuje vse v večjo celoto in povezanost. Pokaže, da je bil Oče prisoten v vsem, kar si preživel. Kar je bilo videti tako strašno, kar je povzročilo neskončno bolečino, v resnici ni bilo tako boleče.

    • Miro says:

      RAZLOČEVANJE, DAR SVETEGA DUHA, NA KATEREGA POGOSTO POZABLJAMO – A GA V TEH ČASIH ŠE KAKO POTREBUJEMO!

      https://blagovest.si/aktualno/razlocevanje-dar-svetega-duha-na-katerega-pogosto-pozabljamo-a-ga-v-teh-casih-se-kako-potrebujemo/

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

      • Miro says:

        7 NASVETOV, KAKO ZAŽIVETI S SVETIM DUHOM (Aleteia)

        BREZ SVETEGA DUHA NI RESNIČNEGA ODNOSA Z BOGOM. KAJ LAHKO STORIMO, DA BO OBLIKOVAL IN USMERJAL NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE?

        O tem več na: https://si.aleteia.org/2021/06/02/7-nasvetov-kako-zaziveti-s-svetim-duhom/

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

        • Miro says:

          MOLITEV K SVETEMU DUHU

          O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
          preplavi svoje vernike v globino,
          izlij polnost milosti
          v srca, ki si jih ustvaril samo zase.

          Ti si tolažnik in zagovornik,
          ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
          živi vir, ljubezen, ki vžiga,
          maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.

          Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
          ti, prst Gospodove desnice,
          ki izpolnjuješ obljube prerokov
          in obdarjaš ustnice z novo besedo.

          Osvetli, oživi ume,
          v srca izlij voljo ljubiti,
          okrepi naše utrujene ude
          s tvojo zvesto, milo močjo.

          Poženi v beg starega sovražnika,
          hitro podeli mir z veseljem,
          tako da se bomo od tebe vodeni
          k pravemu življenju
          izognili čaru zla.

          Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
          v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
          in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
          naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.
          Amen.

          Ta molitev je objavljena v knjigi Spev Duha (Raniero Cantalamessa),
          ki jo priporočam v branje in premišljevanje.

  31. Miro says:

    MISEL SV. FAVSTINE KOWALSKE

    »USMILJENI JEZUS, SRH ME SPRELETAVA OB MISLI, DA BOM MORALA DAJATI RAČUN
    O SVOJEM JEZIKU. V JEZIKU JE ŽIVLJENJE, PA TUDI SMRT. VČASIH ZAGREŠIMO PRAVI
    UMOR – IN IMAMO TO ŠE ZA MAJHNO STVAR?«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      • Miro says:

        O Božjem usmiljenju (krajši zapis) glej tudi na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

        • Hvala says:

          USTVARJENI SMO TAKO, DA NAS LAHKO BOŽJA PRIJETNOST PRIPELJE DO TEGA, DA POZABIMO BOGA.

          LJUBEZEN DO NAS SAMIH PRISILI BOGA, DA SE ZA TRENUTEK UMAKNE, DA BI NAŠA LJUBEZEN IN PONOS OSTALA BREZ TRDNE OPORE.

          KO SAMOLJUBJE NE DOBIVA VEČ “HRANE”, MU KONČNO NE OSTANE KAJ DRUGEGA, KOT DA UMRE OD LAKOTE.
          ………………………………………………………………………………………………………………………………………….

          ŠELE KO JE NAŠA SEBIČNOST MRTVA IN SE JE SREDIŠČE PREMAKNILO OD ČLOVEKA K BOGU, SE LAHKO BOG RAZODENE BREZ TVEGANJA ZA NAS.
          …………………………………………………………………………………………………………………………………………

          KO SE RESNIČNO STRINJAMO, DA “GREMO SKOZI SUHO DOLINO” IN NAS PO NJEJ VODI BOG, NENADOMA UGOTOVIMO, DA JE V NJEJ OBILO IZVIROV.

          Ni nam treba čakati, da bi šli skozi celotno dolino in bi lahko dojeli, da je resnično bogata z izviri. Odkrivamo jih med potovanjem.

          TO JE ENA IZMED ČUDES, KI NAM JIH PRENAŠA PREDANOST.
          :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

          TISTO, KAR SE NEPOUČENEMU IN TRMASTEMU, KI SE UPIRA BOŽJEMU VODSTVU, ZDI MONOTONO IN BREZUPNO , POSTANE NADVSE VELIČASTNO TISTEMU, KI ODLOČITEV PREPUŠČA BOGU IN MU ZAUPA.
          :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

          ČE SI NE UPAMO POTOVATI TAKO, DA DRŽIMO ZA ROKO BOGA, ČIGAVO ROKO SI BOMO IZBRALI?

          ALI NAS LAHKO BOG ZAPELJE NA STRANPOT? ALI NAJ BOLJ VERJAMEMO LASTNEMU OMEJENEMU RAZUMU IN POGLEDU, KOT PA NJEMU, KI IMA POPOLN PREGLED NAD CELOTNIM POTOVANJEM?
          …………………………………………………………………………………………………………………………………………
          ALI NI SMEŠNO MISLITI, DA NAM NEKAJ MANJKA, DA NAM LAHKO NEKDO ALI KAJ PREPREČI POT?
          ………………………………………………………………………………………………………………………………………….

          BOG NATANČNO VE, KAJ POTREBUJEMO. VSE DO NAJMANJŠE PODROBNOSTI JE PRILAGOJENO NAŠIM POTREBAM.

          ON JE EDINI,, KI POZNA NAŠE RESNIČNE IN PRAVE POTREBE. KO SE PRITUŽUJEMO, TO POČNEMO V IMENU NAŠIH IZMIŠLJENIH POTREB.
          ……………………………………………………………………………………………………………………………………….

          KDOR SE PROSTOVOLJNO PUSTI VODITI BOGU, GRE NARAVNOST IN PO RAVNI POTI. PRIHRANI SI OGROMNO ČASA IN TRUDA.
          —————————————————————————————————————-

          VEČINA KRISTJANOV VLAGA VELIKO SVOJIH MOČI V BOJ PROTI BOGU.
          …………………………………………………………………………………………………………………………………………

          ODPOR DO ŽIVLJENJA IN ŽIVLJENJSKIH OKOLIŠČIN USTVARJA NOTRANJI BOJ, KI JE NAJPOGOSTEJŠI IN NAJPOMEMBNEJŠI VZROK ČLOVEŠKE NESREČE.
          :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

          KDOR VERJAME, DA BOG VODI VSE, NIKOLI NE MORE BITI RAZOČARAN.
          …………………………………………………………………………………………………………………………………………

          ČE NEČESA NE DOBI, VE, DA TEGA NE POTREBUJE. ČE SE KAJ NE BO ZGODILO, UGOTOVI, DA NE PRIPADA NJEGOVI POTI. NI RAZOČARAN, SAJ JE VSE TOČNO TAKO, KOT MORA BITI. NE ZATO, KER BI LAHKO BILA SLABA STVAR DOBRA, AMPAK ZATO, KER JE PREŽETA Z “BOŽANSKIM OZRAČJEM” (iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah)

          • Miro says:

            MOLITEV ZA PRAVO MIŠLJENJE V DUHU CERKVE

            Moj Gospod Jezus Kristus, ne dopusti, da bi kdaj le za trenutek pozabil, da si ti ustanovil na zemlji posebno kraljestvo: da je Cerkev tvoje delo, tvoja ustanova in tvoje orodje; da smo mi pod tvojim vodstvom in tvojimi postavami ter pod tvojimi očmi; da ti govoriš, če govori tvoja Cerkev! Ne dopusti, da bi me navajenost na to čudovito resnico napravila otopelega zanjo! Ne dopusti, da bi zaradi slabotnosti človeških pojmov in predstav pozabil, da si ti tisti, ki po Cerkvi govoriš in deluješ! Varuj me svojeglavega mišljenja, ki ni pravilno, če me oddaljuje od tebe! Daj mi dar razločevanja resnice od zmote v duhovnih vprašanjih!

            In zato mi daj, Gospod, tisto čisto in tenko vest, ki je edina sprejemljiva za tvoje navdihe in se zna okoristiti z njimi. Uči me sedeti kakor Marija ob tvojih nogah in poslušati tvojo besedo! Daj mi tisto pravo modrost, ki skuša dognati tvojo voljo bolj po molitvi in poglabljanju vate, bolj po neposrednem združevanju s teboj kakor pa po samem branju in razumskem preudarjanju!

            Daj mi dušno tenkočutnost, da bom razločeval tvoj glas od vsakega tujca in da bom – v zaupanju in iskanju – hodil le za tvojim glasom, kakor za nečim, kar je onkraj mojega lastnega jaza! Ti pa mi odgovori vendarle v meni samem, v najgloblji sredini mojega duha, ko te častim in ti zaupam kot Skrivnosti nad menoj!

            Sv. John Henry Newman

          • Miro says:

            BOŽJA BESEDA O GOVORJENJU IN MOLČANJU

            »KDOR PAZI NA SVOJA USTA IN SVOJ JEZIK, BO SVOJE ŽIVLJENJE OBVAROVAL STISKE.« (Prg 21,23)

            Več o drugih sorodnih svetopisemskih izrekih na:

            https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=850&t=5#O+govorjenju+in+mol%E8anju

            Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  32. Miro says:

    KRISTUS JE GOSPOD VEČNEGA ŽIVLJENJA. POLNO PRAVICO, DA DOKONČNO PRESODI ČLOVEŠKA DELA IN SRCA, IMA KOT ODREŠENIK SVETA. TO PRAVICO JE “PRIDOBIL” S SVOJIM KRIŽEM

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    678 Kakor preroki (prim. Dan 7,10; Jl 3-4; Mal 3,19) in Janez Krstnik (prim. Mt 3,7-12) je tudi Jezus v svojem oznanjevanju napovedal sodbo na poslednji dan. Tedaj bo osvetljeno ravnanje vsakogar (prim. Mr 12,38-40) in skrivnosti srca (prim. Lk 12,1-3; Jn 3,20-21; Rim 2,16; 1 Kor 4,5). Tedaj bo obsojena zadolžena (grešna) nevera, ki je zaničevala milost, katero podarja Bog (prim. Mt 11,20-24; 12,41-42). Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in božje ljubezni (prim. Mt 5,22; 7,1-5). Jezus bo rekel poslednji dan: “Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni” (Mt 25,40).

    679 Kristus je Gospod večnega življenja. Polno pravico, da dokončno presodi človeška dela in srca, ima kot Odrešenik sveta. To pravico je “pridobil” s svojim križem. Tudi Oče je prepustil “vso sodbo Sinu” (Jn 5,22; prim. Jn 5,27; Mt 25,31; Apd 10,42; 17,31; 2 Tim 4,1). Vendar Sin ni prišel, da bi sodil, ampak da bi reševal (prim. Jn 3,17) in dal življenje, ki je v njem (prim. Jn 5,26). Z odklonitvijo milosti v tem življenju se vsakdo že sam sodi (prim. Jn 3,18; 12,48), prejme po svojih delih (prim. 1 Kor 3,12-15) in se more celo za večno pogubiti, če zavrača duha ljubezni (prim. Mt 12,32; Heb 6,4-6; 10,26-31).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-sodit-zive-in-mrtve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  33. Miro says:

    MOLITEV, RAZLOČEVANJE IN UPANJE

    »Dar molitve in razločevanja je nujen, da bi prepoznali prava znamenja, da bi prepoznali pot,
    po kateri moramo iti v tem trenutku. Glede gledanja na čas, katerega gospodar je Gospod, pa
    ne moremo imeti nobenih človeških kreposti. Krepost za pogled na čas nam mora biti dana,
    podarjena od Gospoda: to je upanje! Molitev in razločevanje za trenutek; upanje za čas. Na ta
    način se kristjan pomika dalje po poti, trenutek za trenutkom, z molitvijo in razločevanjem.
    Čas pa prepušča upanju.« (odlomek iz nagovora papeža Frančiška)

    http://arhiv.mirenski-grad.si/molitev-razlocevanje-upanje

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  34. Hvala says:

    TEŽKO VERJAMEMO, DA Z ODKLANJANJEM DOLOČENEGA TRPLJENJA, KI NAS MUČI, DOSEŽEMO POTREBEN MIR IN MOREMO KONČNO MOLITI

    NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO NAŠI PRIJATELJI (Wilfrid Stinissen, OCD
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VSI SMO NAGNJENI K TEMU, DA KRIVIMO DRUGE LJUDI ALI OKOLIŠČINE, ČE NE NAPREDUJEMO NA DUHOVNI POTI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Nimam časa za molitev, imam preveč dela, živim v težki situaciji, otroci so tako glasni, nimam nobene podpore v župniji ali svoji skupnosti, moji sobratje/sosestre me ne razumejo, nimam duhovnega voditelja ipd.

    POPISU IZGOVOROV NI NE KONCA NE KRAJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    ČE RESNIČNO VERUJEMO, DA JE BOG NAŠ OČE (“OČE” , s to besedo začenja brat Karel svojo molitev. Če izpustimo prvo besedo, propade cela molitev) in da vse drži v svoji roki, tedaj vemo, da nas na poti ne more nič ustaviti.

    Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? 36 Prav kakor je pisano:
    Zaradi tebe nas ves dan pobijajo,
    imajo nas za klavne ovce.
    37 Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 38 Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, 39 ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.( Rim 8,35-39).

    FARIZEJI SO ZAVRAČALI JEZUSA. TISTI, KI SO GA PRIBILI NA KRIŽ, NISO SLUTILI, DA OPRAVLJAJO BOŽJE DELO.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    V BOŽJIH ROKAH NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO TISTI, KI NAM NAJVEČ KORISTIJO.
    PRAV RIBA, KI JE HOTELA POGOLTNITI TOBIJA, POSTANE ZANJ IN NJEGOVEMU ANGELU VARUHU HRANA TER KORISTNO ZDRAVILO (Tob 6,3-6)

    Angel pa mu je rekel: »Zgrabi ribo in jo ukroti!« In fant je ukrotil ribo in jo privlekel na suho. 4 In angel mu je rekel: »Prereži ribo in izvleci iz nje žolč, srce in jetra in shrani jih posebej, drugo drobovje pa odvrzi! Zakaj žolč, srce in jetra te ribe so koristna kot zdravilo.« 5 Fant je prerezal ribo ter iz nje izvlekel žolč, srce in jetra. Nato je del ribe spražil in použil, drugi del pa nasolil in shranil.
    6 Potem sta skupaj potovala naprej, dokler se nista približala Mediji.(Tob 6,3-6)

    TEŽKO VERJAMEMO , DA Z ODKLANJANJEM DOLOČENEGA TRPLJENJA, KI NAS MUČI, DOSEŽEMO POTREBEN MIR IN MOREMO KONČNO MOLITI. BOG PA UPORABLJA RAVNO TO TRPLJENJE, DA BI POGLOBIL NAŠ MIR IN GA NAREDIL NEODVISNEGA OD ZUNANJIH OKOLIŠČIN, OZIROMA GA UTEMELJIL V SEBI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Vsi ljudje na nek način služijo Bogu. VSI SO PODREJENI ISTEMU CILJU ALI NAMENU.

    IRONIJA USODE ALI NATANČNEJE BOŽJI HUMOR JE RAVNO V TEM, DA BOGU VČASIH NAJBOLJ POMAGAJO TISTI, KI POSKUŠAJO DELATI PROTI NJEMU.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    V ŽIVLJENJEPISIH MNOGIH SVETNIKOV BEREMO O NAPORNEM ALI POPOLNEM ZLOBNEM ČLOVEKU, KI JE POSKRBEL ZA PREGANJANJE, KI JE BILO POTREBNO, DA BI NEKDO POSTAL SVETNIK.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    TODA NEBESA SO PREŽETA Z UNIVERZALNO , VSESPLOŠNO HVALEŽNOSTJO. TAM JE ČLOVEK HVALEŽEN VSEM, KI SO BILI NA ZEMLJI POLNI LJUBEZNI DO NAS, PA TUDI TISTIM, KI SO BILI MUČITELJI IN NAPADALCI. Vsi so prostovoljno ali proti svoji volji prispevali k uresničitvi Božjega načrta.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Iz tega ne smemo sklepati, da moramo biti ravnodušni, brezbrižni do vsega, kar se dogaja. Evangelijska neobčutljivost za probleme ni enaka brezbrižnosti. Jezus je jokal nad Jeruzalemom. To ni bila samo žalost zaradi mesta, ampak zaradi prebivalcev Jeruzalema.

    PROBLEMI, KATERIH NAS NAJPREJ ŽELI OSVOBODITI, SO PROBLEMI, ZARADI KATERIH SE VRTIMO OKOLI SAMIH SEBE.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    Ko čutimo bolečino, ker se tako majhno število ljudi odpira Bogu in veruje vanj, to ni problem v običajnem pomenu besede, ni nekaj kar bi vzbujalo strah. SOLZE, KI JIH TUKAJ TOČIMO, TEČEJO IZ LJUBEZNI IN TAKŠNE SOLZE SO VEDNO TUDI PRIJETNE (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, imamo vsak dan vse polno izgovorov , da ne moremo storiti tega in onega, nimamo časa, nimamo duhovnega voditelja itd. itd…. to se dogaja, če človek bolj zaupa sebi, kot Bogu.

    Kot sem že večkrat omenila, smo ljudje tako slabotna bitja, da hočemo s svojo računico, s svojim človeškim razumom iskati rešitve za rešitev vseh svojih stisk, za duhovni napredek itd…To pa ne gre. BOGU JE POTREBNO POPOLNOMA ZAUPATI IN Z SODELOVANJEM Z NJIM ITI SKOZI VIHARJE NA SVETU. KAKO SE BOŠ UTRDIL, ČE BEŽIŠ PRED VIHARJEM, KAKO BOŠ PREJEL MIR IN OSTALE MILOSTI, KI TI JIH BOG ŽELI PODARITI? KAKO BOŠ HODIL PO POTI SVETOSTI, ČE ŽELIŠ POBEGNITI OD LJUDI, KI TE PREGANJANO-SO TVOJI MUČITELJI?

    Favstini Kowalski je bilo dano hoditi po poti svetosti; skoraj vsi iz njene okolice so ji nasprotovali, jo zaničevali, jezili, zmerjali itd. .Sam Jezus ji je povedal, da je potrebno pot prehoditi. KAKO BOŠ PA POSTAL SVETNIK, ČE BO VSE GLADKO NA POTI, KAKO SE BOŠ ZVELIČAL? KAKO BOŠ IZPOLNJEVAL BOŽJO VOLJO?

    NE VERJAMEMO V CELOTI BOŽJIM BESEDAM!

    • Miro says:

      ZAKAJ OBSTAJA TRPLJENJE?

      ZNATI TRPETI POMENI ZNATI ŽIVETI

      JEZUS NAM JE POKAZAL POMEN TRPLJENJA. NIHČE NI TRPEL KOT ON IN NIHČE SE NI ZNAL TAKO KOT ON S TRPLJENJEM SOOČITI IN MU DATI PRESEŽEN POMEN.

      Nekega dne je francoski pisatelj nizozemskega rodu Karl Huysmans med pištolo in križem izbral razpelo. Dejstvo, da je Jezus trpel kot nihče doslej, četudi je bil Bog in svet, kaže na to, da trpljenje ni kazen.

      BOG NE ŽELI, DA TRPIMO

      Dokaz za to, da Bog noče trpljenja in ga nikomur ne pošilja za kazen, ter močno znamenje, da je Božje kraljestvo že med nami, so bila Jezusova ozdravljenja, čudeži in izganjanje hudega duha, se pravi zmage nad zlom in nad trpljenjem.

      Nekateri se sprašujejo, kako Bog dopušča toliko nesreče.

      Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2)

      “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28)

      STVARI LAHKO DOJEMAMO KOT DOBRE IN SLABE

      Bog, ki je popoln, ne more povzročati zla, bolj je njegova stvaritev tista, ki se lahko zmoti, saj ni popolna kot njen Stvarnik.

      Po drugi strani je zlo lahko tudi v slabi rabi stvari. Nož je dober v rokah kuharja in slab v rokah morilca …

      Človeško trpljenje je predvsem sad greha. Sveti Pavel je rekel, da je “plačilo za greh namreč smrt”. (Rim 6,23)

      Naše napake povzročajo trpljenje tudi pri naših potomcih. Sinovi sicer ne dedujejo grehov staršev, vendar lahko trpijo zaradi njihovih posledic.

      SMISEL TRPLJENJA

      Papež Janez Pavel II. je 11. februarja 1984 v apostolskem pismu o trpljenju zapisal: “Smisel trpljenja je tako globok, da presega človeka samega. Človekovo trpljenje je tista točka njegovega življenja, v kateri ga skrivnostna ‘usoda’ vabi, da se dvigne nad samega sebe. Zdi se, da je trpljenje del presežnosti človeka.” (Salvifici Doloris, št. 2)

      Gospod je človeka naredil svobodnega, pametnega, občutljivega, dal mu je voljo in spomin zato, da bi postal “velik”, vreden in plemenit. Bog dopušča, da človek reče ne, sicer bi to pomenilo, da ni svoboden in bi bil samo robot, lutka ali stvar na daljinsko upravljanje. Bog pa tega ne želi.

      Bog ni pokroviteljski, ampak je oče in zato ne pokriva napak svojih sinov. Takšen je zakon pravičnosti; kdor se zmoti, mora prevzeti odgovornost za svoje napake. “Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega.” (Mdr 1,13)

      Povzeto po:
      https://si.aleteia.org/2019/02/04/zakaj-obstaja-trpljenje/

      Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

      • Miro says:

        Na temo trpljenja ponovno v razmislek še naslednji prispevek:

        MOLITEV, KI PRINAŠA MIR

        KADAR SE SOOČATE S TEŽKIM KRIŽEM, VAM SV. JOŽEFMARIJA ESCRIVA PRIPOROČA TO MOLITEV

        Božje volje ni vedno preprosto sprejeti. Tu in tam je sicer morda v skladu z našimi željami, toda Bog nas pogosto popelje na potovanje, ki ga nismo nikoli pričakovali (in v njem niti pretirano ne uživamo).

        Ko nam Bog podeli dar križa, lahko trpljenje, ki ga prestajamo, na nas vpliva negativno in Boga bomo rotili, naj nas odreši tega bremena.

        Bog bo včasih uslišal naše molitve in bo odstranil kakršno koli oviro na naši poti, drugikrat pa bomo ostali v istem položaju in ne bomo znali v polnosti sprejeti Božje volje.

        Sv. Jožefmarija Escriva v svojem delu Kovačnica piše, da se moramo naučiti sprejeti vsak križ, ki nam ga nameni Bog, in ga vzeti kot del svojega krščanskega življenja.

        V svojem življenju moramo pričakovati križ. Tisti, ki ne pričakujejo križa, niso kristjani, in ne bodo se mogli izogniti lastnemu “križu”, ki jih bo spravil v obup.

        In vendar, tudi v luči tega nasveta, naš križ morda ni ravno najlažji. Escriva nas opogumlja: “Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme.”

        Escriva nato predlaga kratko molitev, ki jo lahko molimo v tem težkem obdobju. Z njeno pomočjo bomo našli mir v Božji volji, ne glede na razplet. To molitev moramo izgovarjati vedno znova in znova ter ob tem zaupati Bogu, da nam bo sredi trpljenja podaril mir in nam pomagal nositi naše breme.

        GOSPOD, KAKŠEN KRIŽ JE TO? KRIŽ, KI SPLOH NI KRIŽ. ZDAJ ŽE POZNAM TRIK. VES SE MORAM PREPUSTITI TEBI; IN ODSLEJ, S TVOJO POMOČJO, BODO VSI KRIŽI VEDNO TAKŠNI. NAJ SE ZGODI IN IZPOLNI NAJPRAVIČNEJŠA, NAJBOLJ LJUBEČA BOŽJA VOLJA, NAJ JO VEKOMAJ ČASTIM IN POVELIČUJEM NAD VSEM! AMEN.

        Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/08/09/molitev-ki-prinasa-mir/

        Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

        • Miro says:

          MOLITEV

          Gospod Bog,
          kot tvoji učenci razumemo,
          da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
          Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
          lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
          lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
          lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
          da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
          Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
          nam daj dovolj poguma,
          varuj nas malosrčnosti in obupa.
          Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
          nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
          Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.
          (vir: Ognjišče)

          Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  35. Miro says:

    VESELI SMO, KER SKOZI JEZUSOVO RAZODETJE SPOZNAVAMO, KDO JE ON, KDO JE NJEGOV OČE IN KDO SMO NJEGOVI OTROCI, KI VERUJEMO VANJ IN GA LJUBIMO!

    »VEČNO ŽIVLJENJE PA JE V TEM,
    DA SPOZNAVAJO TEBE,
    EDINEGA RESNIČNEGA BOGA,
    IN NJEGA, KI SI GA POSLAL,
    JEZUSA KRISTUSA.« (Jn 17,3)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C3&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Smejali bi se tistemu, ki ne bi vedel, kdo je, komu pripada, od kod prihaja. Pa vendar je to danes eno najtežjih vprašanj za tistega, ki živi brez Boga ali mimo Njega. Zelo veseli smo torej, da skozi Jezusovo razodetje spoznavamo, kdo je On, kdo je Njegov Oče in kdo smo Njegovi otroci, ki verujemo Vanj in Ga ljubimo. Kdor pride do te vere in te ljubezni, izročene od Božjega Sina po Cerkvi, ta nosi v sebi večno življenje. To edino namreč ni minljivo.

    »Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno (2 Kor 4,18),« pravi apostol Pavel.

    Povzeto po: Oaza, franciskani.si

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  36. Miro says:

    OSTATI ENO

    »DA BODO VSI ENO, KAKOR SI TI, OČE, V MENI IN JAZ V TEBI, NAJ BODO TUDI ONI V
    NAMA ENO, DA BO SVET VEROVAL, DA SI ME TI POSLAL« (Jn 17,21).

    BOG BO SKRBEL ZA VAS, ČE BOSTE OSTALI ENO!

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  37. Hvala says:

    NITI SVETI PISCI, KI SO PISALI PO NAVDIHU SVETEGA DUHA, NISO VSEGA RAZUMELI, KAR JE DUH MISLIL ALI NAMERAVAL
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kar beremo v Svetem pismu je samo delček svete zgodovine, ki traja od začetka sveta in bo trajala do njegovega konca.

    BOG JE IZBRAL NEKE DOGODKE IN JIH RAZSVETLIL NA POSEBEN NAČIN, DA BI RAZUMELI, DA ON VODI CELOTNO ZGODOVINO IN DA JE S ČLOVEKOM OD ZAČETKA DO KONCA. Z BRANJEM SVETEGA PISMA SE LAHKO NAUČIMO, DA JE ZGODOVINA VEDNO SVETA ZGODOVINA.

    LJUDJE NE SMEMO MISLITI, DA LAHKO DELUJEMO SAMOSTOJNO IN NE RAČUNAMO NA BOGA. ON JE V VSEM, KAR SE DOGAJA.

    Sveta zgodovina traja tudi sedaj. BOG JO PIŠE Z ŽIVLJENJEM VSAKEGA ČLOVEKA. Za nas je najpomembnejše verovati, da On piše knjigo našega življenja in da mu dovolimo, da jo piše. Ni nam potrebno razumeti vsega, kar piše.

    NITI SVETI PISCI, KI SO PISALI PO NAVDIHU SVETEGA DUHA, NISO VSEGA RAZUMELI, KAR JE DUH MISLIL ALI NAMERAVAL. To se je videlo, ko se je dopolnil čas.

    Če želimo vedno vedeti, kaj Bog namerava z določenim manjšim dogodkom našega življenja, govorimo o PRETIRANI DUHOVNI RADOVEDNOSTI.

    Najpomembnejše je zavedanje, da ima Bog nek namen z vsem ter da živimo v takšnih odprtosti in budnosti, da ta namen tudi razumemo ( Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).

  38. Miro says:

    MISEL PAPEŽA FRANČIŠKA

    POTREBUJEMO KRISTJANE Z NASMEHOM, NE ZATO, KER STVARI JEMLJEJO NA LAHKO,
    AMPAK KER SO POLNI BOŽJEGA VESELJA, KER VERUJEJO V LJUBEZEN IN ŽIVIJO, DA SLUŽIJO.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

      Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
      vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
      ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
      milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
      izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
      nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
      miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
      mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
      in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
      k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
      (vir: aleteia.si)

  39. Hvala says:

    BOG, KI GA SREČUJEM SAMO V SVOJI NOTRANJOSTI , A NE TUDI V LJUDEH IN DOGODKIH , NI PRAVILNO UČLOVEČEN
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Božjega duha spoznavate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; 3 noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista, o katerem ste slišali, da pride, zdaj pa že je v svetu (1 Jn 4,2-3).

    Že v prvi Cerkvi mnogim ni bilo lahko verovati, da more biti Bog tako človeški. Res, verovali so v Nebeškega Kristusa, a so težko sprejeli, da ima on karkoli skupnega z Jezusom iz Nazareta.

    NEKAJ TEGA NAPAČNEGA NAUKA OBSTAJA TUDI PRI NAS.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    V tem je težava, da ne prepoznamo svetnika med svojimi znanci, če ni res izjemen. ČLOVEK, S KATERIM SE VSAK DAN DRUŽIMO IN V KATEREM NAJDEMO NAVADNO ČLOVEŠKOST, NE MORE BITI SVETNIK! DA BI BIL NEKDO SVETNIK, MORA BITI MRTEV ALI ZELO DALEČ. ODDALJENOST NAM DAJE MOŽNOST, DA OBRNEMO POZORNOST Z MAJHNEGA NAVADNEGA, ČLOVEŠKEGA IN VSE SPREMENIMO V NEKAJ VELIKEGA, V MIT.

    Pomembno je in celo nujno, da čez dan občasno prekinemo svoje delo, da bi se v SVOJI NOTRANJOSTI OBRNILI K BOGU IN MU SPREGOVORILI NEKAJ BESED”LUČI IN LJUBEZNI”. Moja vera me uči, da Kristus stanuje v mojem srcu, (prim. Ef3,17) in da ga tam morem najti.

    POTREBUJEMO PA NEKOLIKO VEČJO VERO, DA BI PREPOZNALI BOGA V VSEM, KAR SE DOGAJA..
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    TEŽJE JE SREČATI BOGA V ČLOVEKU, KI MI GRE NEPRESTANO NA ŽIVCE, SAJ MI TELEFONIRA OB NEMOGOČIH URAH, KOT PA OBČASNO NAREDITI PREMOR PRI DELU IN SE ZBRATI V MOLITVI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ČE PA NE POSKUŠAM NAREDITI PRVEGA, TEDAJ TUDI DRUGO NI VELIKO VREDNO!
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    BOG, KI GA SREČUJEM SAMO V SVOJI NOTRANJOSTI, A NE TUDI V LJUDEH IN DOGODKIH, NI PRAVILNO UČLOVEČEN.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    TAKRAT PRIHAJA DO NEVARNE DELITVE: STIK Z BOGOM SE OMEJI NA NEKAJ POSEBNIH PRILOŽNOSTI ALI TRENUTKOV, MEDTEM KO SE MOJE ŽIVLJENJE ODVIJA “BREZ BOGA” (Iz knjige-Moje življenje je v Tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem pisala, da pred življenjskimi situacijami -oz. danim trpljenjem NE SMEMO BEŽATI, POTREBNO GA JE SPREJETI, NE SMEMO SAMI ODLOČATI, DOLOČATI IN IZBIRATI IZ BOŽJIH ROK TISTO KAR NAM JE VŠEČ IN PRIJETNO ZA NAS, OSTALO BOŽJE DELOVANJE PA ZAVRAČATI.

    Kako nekdo sodeluje z Bogom in res sprejema Božji načrt je ravno iz zgoraj napisanega zelo razvidno. Pisala sem o ljudeh, ki nam niso všeč, z drugim izrazom “jih ne maramo”, so odvisniki tudi v domačem krogu- družini, kako nekateri po vsej sili bežijo od teh ljudi, ne sprejemajo TISTEGA KAR JIM JE GOSPOD POSTAVIL NA POT in istočasno želijo, da bodo srečni. KAKO BOŠ SREČEN, ČE NE SPREJEMAŠ LJUDI, KI TI JIH JE BOG POSTAVIL NA ŽIVLJENSKO POT IN NE REŠUJEŠ TEŽKIH PROBLEMOV Z NJIM, AMPAK SE JIH ŽELIŠ ZNEBITI? ŽELIŠ SE ZNEBITI VSEGA, KAR TI JE BOG PRIPRAVIL, KER JE TEŽKO VZDRŽATI!

    • Miro says:

      In da bomo na vse zrli v Božji luči in razločevali, kaj je prav pred Gospodom, zmolimo še
      naslednjo čudovito molitev, ki jo je zapisal sv. Janez Pavel II. Bogu hvala za tega izjemnega
      pričevalca za Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje.

      MOLITEV JANEZA PAVLA II. ZA RAZLOČEVANJE BOŽJE VOLJE

      O Bog, ti si naš Stvarnik. Dober si
      in tvoje usmiljenje je brezmejno.
      Tebe hvali vse stvarstvo.
      O Bog, dal si nam notranje zapovedi,
      po katerih moramo živeti. Izpolnjevati tvojo voljo
      je naša naloga. Če stopamo po tvoji poti,
      je naše srce umirjeno. Tebi izrekamo vso hvalo.

      Vodi nas po vseh poteh, po katerih stopamo
      na tej zemlji. Odreši nas vsega hudega,
      kar naša srca vodi stran
      od tvoje volje. Ne daj, da bi kdajkoli skrenili
      s tvoje poti.

      O Bog, sodnik vsega človeštva, pomagaj nam,
      da bomo med tvojimi izbranimi tudi
      poslednji dan.

      O Bog, Stvarnik miru in pravičnosti,
      nakloni nam resnično radost in pristno ljubezen
      ter trajno solidarnost med narodi.
      Podari nam svoje večne darove. Amen.
      (vir: Aleteia)

      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  40. Hvala says:

    MNOGO JE BEGOV V NAŠEM PRIZADEVANJU ZA “DUHOVNO ŽIVLJENJE”.

    BEG OD KONKRETNE IN NA POGLED BANALNE RESNIČNOSTI, KI JE NAPOLNJENA Z BOŽJO PRISOTNOSTJO.

    BEG V UMETNO ŽIVLJENJE, KI USTREZA NAŠIM ZAMISLIM O POBOŽNOSTI IN SVETOSTI, VENDAR NE VSEBUJE BOGA IN NI Z NJIM NAPOLNJENO.

    Dokler sami želimo določati, kje bomo našli in srečali Boga, se nam ni treba bati, da ga bomo sploh kje srečali. SREČAMO SAMO SEBE, POLEPŠANO PODOBO SAMIH SEBE.

    PRAVO DUHOVNO ŽIVLJENJE SE ZAČENJA ŠELE TEDAJ, KO SMO PRIPRAVLJENI UMRETI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Ali obstaja hitrejši način smrti kot ta, DA DOVOLIMO BOGU, DA IZ TRENUTKA V TRENUTEK OBLIKUJE NAŠE ŽIVLJENJE IN NEPRESTANO SPREJEMAMO NJEGOVO DELOVANJE? (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Gospodu je potrebno vse izročati. Pisala sem velikokrat o tem, ko izročimo Bogu življenje, je potrebno tudi Njemu dopustiti, da On dela iz nas kar želi in nas pošlje kamor On želi. To velja tudi za opravljanje dobrih del. Navedla sem že več primerov o tem.

    Če ne dopustimo Bogu da odloča o našem življenju, potem ravnamo po svojem razumu. Če izbiraš sam opravljanje nekega dobrega dela, kako veš če Bog tudi želi da delaš tisto, kar si izbral, ali pa ima za tebe drugo delo?

    Glejte, navedla bom praktični primer-moj osebni. Sama opravljam tista dobra dela, ki mi jih Gospod naroči, oz. MI DIREKTNO POŠLJE!

    Kaj to pomeni?

    Neki dan sem se peljala v avtomobilu in ker je bilo zelo toplo, sem ustavila ob robu ceste in slekla jakno. Prav tisti hip-tisto minuto in sekundo je bila neka metrov stran oseba z otrokom in me prosila, če bi čez tri dni imela čas in bi peljala njenega otroka k zdravniku. To sem tudi naredila. Ni prosila drugih ljudi, ker so ji nekateri nalepili “nalepke”-obsojanja”.

    Ko sem potem razmišljanja o tem srečanju, sem močno občutila delovanje Boga. GOSPOD MI JE POSLAL IZZIV, DA OPRAVIM DOBRO DELO PO NJEGOVI IZBIRI, ČE SEVEDA ŽELIM!

    V svojem življenju sem zaznala željo Boga kaj naj delam in kje je moje mesto! Zato še enkrat ponavljam, kako pomembno je poslušati in delati tisto kar želi Gospod.

  41. Miro says:

    OKREPITE NAVZOČNOST SVETEGA DUHA V SVOJEM ŽIVLJENJU – SVETI DUH ŽELI DELOVATI V VSAKEM ČLOVEKU DOBRE VOLJE, KI JE PRIPRAVLJEN SVOJO DUŠO SPREMENITI V PRIJETNO BIVALIŠČE ZA NADNARAVNO BOŽJE ŽIVLJENJE. PRIPRAVITE PROSTOR ZA SVETEGA DUHA; VAŠE VESELJE BO NEIZMERNO (Aleteia)

    NEKAJ NASVETOV, KAKO LAHKO Z OBNOVLJENO GOREČNOSTJO IN RAZPOLOŽLJIVOSTJO IZREČEMO DOBRODOŠLICO SVETEMU DUHU

    Nekega dne so apostoli prosili Jezusa: “Gospod, pomnoži nam vero.” In Jezus jim je odgovoril s priliko o gorčičnem zrnu.

    Tudi nas morda kdaj zamika, da bi prosili za večjo mero Svetega Duha, da bi bili sposobni dosegati velike stvari. Toda prva stvar, ki je ne smemo pozabiti, je dejstvo, da je Sveti Duh ena izmed oseb Svete Trojice. Ko se Sveti Duh razdaja, daje sebe osebno, brez mere in v vsej polnosti.Sveti Duh je korenit in popoln dar, učinkovit odsev brezpogojne ljubezni Očeta in Sina.

    Vprašanje se torej bolj nanaša na področje, na katerem si Sveti Duh želi, da bi delovali, v tem primeru – v svojih življenjih. Ko govorimo o tem, da bi nas napolnil Sveti Duh, to običajno pomeni, da se naseli v naših srcih, kar je več kot zgolj navzočnost. In to do te mere, da po zgledu sv. Pavla lahko rečemo: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni” (Gal 2,20). Nikoli se ne smemo nehati čuditi tej neverjetni stvarnosti.

    Ustvarjeni smo, da lahko nosimo nadnaravno Božjo navzočnost v globočini svojega bitja, zaradi česar je sv. Avguštin nekoč dejal: “Izprašaj svojo notranjost: če je napolnjena z ljubeznijo, imaš Božjega Duha.”

    1. UGOTOVIMO, ALI JE NAŠA DUŠA RESNIČNO PRIPRAVLJENA SPREJETI SVETEGA DUHA

    Najpomembneje je, da poskrbimo za bivališče Svetega Duha, saj naj bi postal “sladki gost naše duše”. Ali je naša duša dovolj gostoljubna, da bo sprejela pomembnega gosta, ki trka na njena vrata? Kajti če bomo poskrbeli, da bo naša duša gostoljubna, pripravljena sprejeti gosta, ki je sam Sveti Duh, potem bo njegov prihod preobrazil naša življenja in postali bomo sveti.

    2. PRIZNAJMO NAVZOČNOST GREHA V SVOJEM ŽIVLJENJU IN PROSIMO BOŽJEGA ODPUŠČANJA

    Za to bivališče moramo redno skrbeti, ga narediti udobnega s prijetnim vonjem, tako domačega, da bomo tudi sami želeli ostati tam, vse to pa seveda zahteva naše sodelovanje. Urejanje bivališča pomeni, da priznamo navzočnost greha v svojem življenju in prosimo Božjega odpuščanja.

    3. OPRAVLJAJMO DELA LJUBEZNI IN DOBROTE

    To našo dušo naredi še prijetnejšo. Nemogoče je, da smo pripravljeni odpreti vrata, če nekaj vedno znova odvrne našo pozornost.

    4. NE POZABIMO VSAK DAN MOLITI

    Vsakdanja molitev nam pomaga, da smo pripravljeni, ko zakličemo Bogu: “Pridi, pridi, Tolažnik!” Okrepiti pa moramo svojo željo po tem, da bi ga prejeli, svojo sposobnost, da prepoznamo njegove stopinje, da slišimo, kako trka na vrata naše duše.

    Sv. Serafim Sarovski, veliki ruski mistik, o tej želji po Duhu govori kot o osvajanju: “Resnični cilj našega krščanskega življenja je osvojitev Svetega Duha. Molitev, post, dajanje miloščine, ljubezen do bližnjega in druga dobra dela v Kristusovem imenu so način za pridobivanje Božjega Duha …”

    Sveti Duh želi delovati v vsakem človeku dobre volje, ki je pripravljen svojo dušo spremeniti v prijetno bivališče za nadnaravno Božje življenje. Pripravite prostor za Svetega Duha; vaše veselje bo neizmerno.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/31/okrepite-navzocnost-svetega-duha-v-svojem-zivljenju/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  42. Miro says:

    Predlagam, da v tem času, v Marijinem mesecu, več razmišljamo tudi o besedilih iz Devetdnevnice v čast Materi Božji. Besedila so vzeta iz odlične knjige: sv. Ludvik M. Grignon de Montfort, POPOLNA PODARITEV SAMEGA SEBE KRISTUSU PO MARIJI. Na koncu je dodano povabilo k osebnemu razmišljanju. Vsebina pričujočega razmišljanja je porazdeljena po naslednjih sklopih:

    -MARIJINA POMOČ PRI OSVOBAJANJU OD ZLA

    -LE Z MARIJINO POMOČJO ZMOREMO VZTRAJATI V MILOSTI

    -ZNAČILNOSTI NAPAČNEGA ČEŠČENJA DEVICE MARIJE

    -PRISTNO ČEŠČENJE DEVICE MARIJE

    -PRAVILNO ČEŠČENJE DEVICE MARIJE

    Več o tem na: http://semenisce.si/wp-content/uploads/Devetdnevnica_2016.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  43. Miro says:

    »ČE BOSTE KAJ PROSILI OČETA V MOJEM IMENU, VAM BO DAL«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,23-28)

    »In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.«

    »To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom o Očetu jasno oznanjal. Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C23-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Navzočnost pri maši je del posvečevanja nedelje. To je največje dejanje, ki ga lahko naredimo. A glej! Vere nam manjka. Če bi nam rekli: »Ob tisti uri moramo obuditi mrtvega«, bi zelo hitro tekli, da bi ga videli. Mar pa ni posvečenje, ki spremeni kruh in vino v Božje telo in kri, veliko večji čudež kot obuditi mrtvega! Vsa zbrana dobra dela ne bi imela enake vrednosti, kot jo ima mašna daritev, ker so to dela ljudi, maša pa je daritev samega Boga. Trpljenje mučeništva, kakor koli je že zaslužno, v primerjavi z njo ni nič. Kako velika je mašna daritev! Bog zadrži svoj pogled na oltarju: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

    Kako srečni so tisti, ki se združijo z našim Gospodom po obhajilu! Bog se vidi v njih. Naš Gospod je dejal: »Če boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.« Nikdar ne bi pomislili, da bi Boga prosili za njegovega Sina. Toda kar si človek ni mogel predstavljati, je Bog naredil. Česar človek ne more reči ali si ne more zamisliti, in česar bi si nikdar ne upal želeti, je Bog v svoji ljubezni rekel, si zamislil in izvršil. Bi si sploh kdaj upali reči Bogu, naj za nas pošlje v smrt svojega Sina, naj nam da jesti njegovo meso in piti njegovo kri? …

    Dobri Bog, ki se nam je hotel dati v zakramentu svoje ljubezni, nam je dal prostrano in veliko hrepenenje, ki ga lahko poteši samo on. Ob tem lepem zakramentu smo kot človek, ki umira od žeje poleg reke; moral bi samo upogniti glavo … kot človek, ki ostane ubog ob zakladu; moral bi samo stegniti roko. Kdor se obhaja, se izgubi v Bogu kot kapljica vode v oceanu. Ni ju mogoče več ločiti.

    Naš Gospod v evharistiji čaka … Tukaj je tisti, ki neprestano moli svojega Očeta. Kako prijetna mu je četrt ure, ki jo izmaknemo svojim opravilom, da ga pridemo obiskat, ga molit! Namesto da bi gledali okoli sebe, ko smo pred Najsvetejšim, zaprimo oči in ustnice, odprimo svoje srce, dobri Bog bo odprl svojega. Pojdimo k njemu, on bo prišel k nam, eden da bi prosil, drugi da bi dal. To bo kot piš od enega k drugemu.

    Če bi vedeli, kako je dobri Bog dober! Tako dober je, da se njegovo srce kar poti od usmiljenja.

    Bog nam daj nekaj te modrosti in pobožnosti!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

  44. Hvala says:

    KAKO VEŠ, DA ŽIVIŠ PO BOŽJI VOLJI?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TO JE ZNAMENJE: ČE IMAŠ NEK NEREŠEN PROBLEM, POMENI, DA SE NISI POPOLNOMA PREDAL BOGU, PA SI LAHKO
    ŠE TAKO MOČNO PREPRIČAN, DA ŽIVIŠ PO NJEGOVI VOLJI. KDOR ŽIVI PO GOSPODOVI VOLJI, GA NIČ NE SKRBI.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    VSE SVOJE POTREBE, KOT TUDI SAMEGA SEBE, PREDAJA GOSPODU. VSE POLAGA V GOSPODOVE ROKE. ČE NE DOBI TEGA, KAR POTREBUJE, OSTAJA MIREN, KOT DA JE TO DOBIL.

    NI GA STRAH, KAJ SE BO ZGODILO,KER VE, DA JE VSE BOŽJA VOLJA. TAKO OHRANJA MIR V TELESU IN DUŠI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    JANEZ OD KRIŽA NAS NA KONCU OPOZARJA, DA NAŠA PREDANOST NE SME BITI IZGOVOR, DA NE BI OPRAVLJALI SVOJIH DOLŽNOSTI. ČE NAS BOG NE OPOZORI NA TO, KAR BI MORALI VEDETI, ČE NAS ZARADI POMANJKANJA PREDANOSTI ŠE NE MORE UPORABITI KOT SVOJE ORODJE, MORAMO SAMI UPORABITI SVOJ LASTNI RAZUM IN SVOJ SPOMIN.

    KDOR ISKRENO POSKUŠA DATI NA RAZPOLAGO SVOJE DUŠEVNE MOČI BOGU, OPAZI, DA GRE V PRAKSI BOLJŠE KOT JE PRIČAKOVAL.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    TAKOJ, KO SEM POPOLNOMA PREDAN BOGU, GRE DELO SAMO OD SEBE.

    KDOR JE TO ENKRAT DOŽIVEL, NE ŽELI VEČ ŽIVETI NA STAR NAČIN. (Iz knjige _Moje življenje je v tvojih roka)

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če se spomnite za nazaj, da sem večkrat zatrjevala, da postane naše delo vsak dan lahkotno, če GA ZDRUŽIMO Z BOGOM, ČE SEBE IN VSE IZROČIMO BOGU, ne izgorelost človeka.

    Če boste tako naredili in to TUDI V RESNICI DOŽIVELI, NE BOSTE VEČ HOTELI ŽIVETI NA STAR NAČIN-PRIZADEVANJE SAMO S ČLOVEŠKO MOČJO, pa tudi verjeli boste drugim, ki smo to že doživeli!

  45. Hvala says:

    MOJE ŽIVLJENJE JE V TVOJIH ROKAH (Wilfrid Stinissen , OCD)

    Mi iščemo Boga, v resnici pa ga ni treba iskati. NIKOLI SE MU NE MOREMO IZOGNITI IN NIKAMOR POBEGNITI. VSE PRIČUJE O NJEM, VSAKA STVAR NAM KAJ POVE O NJEM.

    Ni nam treba daleč potovati, niti si kupiti kompasa, DA NE BI ZAŠLI: BOG JE PRISOTEN V NAŠI RESNIČNOSTI, KI JO USTVARJAJO NAŠI STARŠI, NAŠE TELO S SVOJIM ZDRAVJEM IN BOLEZNIJO, NAŠA NADARJENOST IN OMEJENOST, NAŠE BOGASTVO ALI UBOŠTVO, NAŠA VISOKA ALI NIZKA STOPNJA INTELEGENCE.

    Prej ko se nehamo boriti proti vsemu temu in se odpremo tej BOŽJI RESNIČNOSTI ter jo sprejmemo, prej lahko vstopimo v življenje BOŽJEGA KRALJESTVA.

    CELO MODERNA PSIHOLOGIJA POČASI SPREJEMA, DA JE ZA ČLOVEKA ŽIVLJENJSKO POMEMBNO, DA SPREJME SAMEGA SEBE Z VSEMI DANOSTMI IN DA SI NE PRIZADEVA BITI NEKDO DRUG.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    PSIHOTERAPEVTOV PRVI CILJ NI, DA NAUČI PACIENTA NOVIH VZORCEV IN NAČINOV OBNAŠANJA,
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    PACIENTU ŽELI POMAGATI, DA SPREJME SAMEGA SEBE TER PRENEHA ZANIKATI SVOJO PRETEKLOST IN JO ODRIVATI STRAN OD SEBE, AMPAK DA JO VKLJUČI V SVOJE ŽIVLJENJE.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    TAKRAT SPREMEMBE PRIHAJAJO SAME OD SEBE KOR POSLEDICA TEGA POPOLNEGA SPREJEMANJA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Težko je sprejeti svojo usodo, če ne vemo, DA ZA NJO STOJI BOG, DA JE RAVNO ON TISTI, KI JE BIL IN JE, PREKO TE USODE , PRISOTEN V NAŠEM ŽIVLJENJU.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ZATO JE DOMET PSIHOLOGIJE OMEJEN IN NAS NIKDAR NE MORE PRIPELJATI V POPOLNO OSVOBODITEV.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kamorkoli se obrnemo, SE SREČAMO Z BOGOM.

    KAJ BOG ŽELI, ALI KAJ BOG DOPUŠČA

    »Hudobija ljudi je nedvomno nasprotna Božji volji, vendar sta v Bogu znanje in moč tako velika,
    da pravzaprav vse, kar nam je videti, da nasprotuje
    njegovi volji, teži k dobremu koncu ali cilju, ki ga je
    vnaprej določil in postavil,« piše sv. Avguštin
    Ali z
    drugimi besedami: »Bog uresniči svoj plemenit namen preko slabih namenov zlobnih ljudi. Tako se je
    preko sovraštva Judov uresničil Očetov načrt ljubezni
    in Jezus je za nas pretrpel smrt«.

    Ni si nam potrebno prizadevati, da bi znali ločiti,
    kaj Bog želi in kaj samo dopušča, saj tudi to, kar Bog
    dopušča, pripada njegovi vseobsežni volji.
    …………………………………………………………………
    Že od samega začetka je predvidel in določil, kako jo bo uresničil. Vse, kar se dogaja, ima svoje mesto v Božjem načrtu. Bog je tako dober, da vse, kar pride na nek način v stik z Njim, postane dobro. Božja dobrota se širi sama od sebe in celo sami zlobi daje nekaj od same
    sebe. Sv. Avguštin zapiše: »Bog je tako dober, da se v
    njegovi roki celo zlo spreminja v dobro. Bog nikoli ne
    bi dovolil, da se zgodi zlo, če ga ne bi, zahvaljujoč se
    svoji popolni dobroti in vsemogočnosti, mogel uporabiti za dobro«.
    Kako naj še naprej govorimo o slučaju? »V našem življenju se nič ne dogaja slučajno. /…/
    Vse, kar se dogaja proti naši volji, more priti le od
    Božje volje, Previdnosti, ki je vključena v red, ki ga
    je Bog ustvaril in prihaja iz njegovega dopuščenja in
    pravil, ki jih je postavil.«

    Razlikovati to, kar Bog hoče, in to, kar samo dopušča, je v teološkem pogledu zelo pomembno. Ko pa
    gre za konkretno življenje in neizogibne dogodke ter
    naše reakcije nanje, se moremo vprašati, ali niso le
    ugibanja o teh razlikah pogosto samo prefinjeni poskusi bega. Če Bog ne želi zla, ki me doleti, potem mi
    ga ni treba sprejeti. Mirne vesti se lahko uprem. Job
    najprej ni zainteresiran za takšno razlikovanje. Zlo, ki
    ga je doletelo, je neposredno prihajalo od hudiča, a
    Job kljub temu pravi: »Gospod je dal, Gospod je vzel,
    naj bo hvaljeno ime Gospodovo!« (Job 1,21) Jean-Pierre de Caussade (1675−1751) piše s. Marie-Henriette de Bousmard: »Bodi popolnoma prepričana, da
    se niti v svetu niti v naši notranjosti ne dogaja nič,
    česar Bog ne želi in ne dopušča. Mi se moramo enako
    podvreči Božji dopustitvi kot tudi Božji neposredni
    volji (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah)

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje v svoji slabosti pogosto želimo izbrisati iz spomina in iz resničnosti vse kar nam je bilo bridko, grešno, vsega kar se sramujemo itd…ne želimo sprejemati in se soočiti s težkimi in bridkimi travmami , ki imajo posledice.

    Vendar to ne gre tako!

    V NAŠEM ŽIVLJENJU SE NIČ NE DOGAJA SLUČAJNO. VSE, KAR SE DOGAJA PROTI NAŠI VOLJI, MORE PRITI LE OD BOŽJE VOLJE.

    Bog ima vse v svojih rokah. Sveti Avguštin je rekel: “NIČ SE NE DOGAJA, ČESAR VSEMOGOČNI NE ŽELI, DA SE ZGODI. ALI DOPUSTI DOGODEK ALI PA GA SAM POVZROČI.”

  46. Hvala says:

    PRIPRAVA NA BINKOŠTI-Prenova v Duhu

    DEVETDNEVNICA GOREČI GRM

    https://prenova.rkc.si/index.php?option=com_content&view=article&id=285

      • Hvala says:

        MOLITEV ZA OSVOBODITEV

        imate v sebi globoko žalost, ki vas spremlja že leta;
        vas je strah; ste obupani;
        ste doživeli hude krivice, pa ne zmorete odpustiti;
        dvomite, da ima vaše življenje smisel;
        imate težave z zasvojenostjo;
        vas obvladujeta jeza ali sovraštvo;
        s težavo obvladujete sebičnost, napuh, zavist, zagrenjenost;
        se borite s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami;
        vas obvladujejo misli kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si zaslužim…
        VSE TO SO OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE!
        Mnogi kristjani se vedno znova borijo z istim grehom, nekateri so ujeti v razne odvisnosti, zato iščejo nasvete pri terapevtih, se spovedujejo, a čeprav postavijo Boga v središče svojega življenja, se še vedno počutijo zvezane, ujete in nemočne. Radi bi bili svobodni, pa jim ne uspe. Nekateri se sprašujejo, ali so morda pod vplivom hudobnih duhov. Molitev za osvoboditev je poseben način molitve, ki kristjanu pomaga, da se notranje osvobodi in zapre vrata vplivom hudobnega duha. Osredotočena je na človeka, da z močjo evangelija in Božje milosti postane svoboden. Osvoboditev od navezanosti je proces, je čudovito delo Svetega Duha, ki ga posameznik nadaljuje sam z Božjo pomočjo, potem ko se je že udeležil molitve in spoznal moč osvoboditve po metodi petih ključev: kesanje, odpuščanje, odpoved, oblast in blagoslov.

        Avtor Neal Lozano v knjigi OSVOBOJEN pojasni, zakaj se je treba osvoboditi duhov, ki nam preprečujejo, da bi živeli v polnosti z Bogom, ljudmi in s samim seboj. Da bi lažje razumeli proces osvoboditve, je knjigo treba prebrati, preden gremo k molitvi za osvoboditev. Molitev poteka individualno v navzočnosti molivca in priprošnjika in traja približno eno uro. V njej se z uporabo petih ključev z Jezusovo oblastjo osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev bolezni in drugih negativnih vplivov, ki človeka držijo v oblasti notranje zvezanosti in nesvobode.

        Molitev za osvoboditev poteka po metodi petih ključev:

        1. KESANJE
        2. ODPUŠČANJE
        3. ODPOVED
        4. OBLAST
        5. BLAGOSLOV

        Pogoj za prijavo je osebna priprava s knjigo
        (prebran vsaj prvi del knjige do vključno 9. poglavja)

        PRIJAVE ZA MOLITEV ZA OSVOBODITEV LJUBLJANA
        PRIJAVE: Darja Justinek vsak torek in četrtek od 17. do 19.ure na tel. 041/364-668 ali preko e-pošte: djustinek@gmail.com

        PRIJAVE ZA MOLITEV ZA OSVOBODITEV NOVO MESTO
        PRIJAVE: prijavite se Vinku Kocjanu tel. 040-590-613 ali animatorjem molitvenih skupin, ki vam bodo dali potrebna navodila.

        Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

        Lk 4,18-19

        Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili in prišli s pesmijo na Sion. Nad njihovo glavo bo večno veselje, dosegli bodo radost in veselje, žalost in vzdihovanje bosta zbežala.

        Iz 35,10

        https://prenova.rkc.si/index.php/dejavnosti/molitev-za-ozdravljenje-in-osvobojenje/molitev-za-osvoboditev-po-metodi-n-lozana

  47. Miro says:

    KAKO BITI DOBRA REKLAMA ZA NAŠO VERO? (Aleteia)

    VESELJE KOT OSEBNA IZKAZNICA KRISTJANA

    Pogosto se zalotim v razmišljanju, kaj bi, če bi se poskušala postaviti v namišljeni položaj in bi kristjane opazovala “od zunaj”, kot neverujoči, opazila? Ali še boljše vprašanje, kaj bi me pritegnilo na teh ljudeh in njihovi veri (torej na nas in naši veri), da bi si rekla: hej, na tem pa nekaj je, tole me pa pritegne, to zanima tudi mene. (Tina Martinec Selan)

    VSI SMO POKLICANI K OZNANJEVANJU

    Tak položaj si seveda težko predstavljam v vsej realnosti, saj sem kristjanka in torej nujno subjektivna. Vendar čutim, da smo prav vsi poklicani k oznanjevanju, vsak v svojem življenju.

    Na mestu, kamor me je Bog poklical: v družini, s katero sem obkrožena; v službi, kjer opravljam svoj poklic; v soseski, kjer živim; v državi, ki jo imenujem svoja domovina. Kako lahko oznanjam prav jaz in kako lahko na svoj način, s svojim zgledom širim zavest o evangeliju?

    TISOČ RAZLOGOV ZA VESELJE

    To je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljam. Pri tem ne morem spregledati tega, da evangelij pomeni “veselo oznanilo”. Zdi se mi, da bi glavno znamenje, ki ga kristjani oddajamo v življenju, moralo biti prav veselje.

    Veselje do življenja, veselje nad življenjem. Veselje, ki izhaja iz pristne in ponižne hvaležnosti, da nam je Bog podaril vstopnico za bivanje na tem čudovitem planetu, da nam je dal toliko talentov in blagoslovov. Veselje in hvaležnost za vse lepo in dobro, kar nas obdaja. Veselje, da nismo nikoli sami, tudi v preizkušnjah in težavah, in da je naš cilj jasen in gotov – bivanje v večnosti.

    ALI PREMOREM(O) VESELJE DO ŽIVLJENJA?

    Zdi se mi, da bi se naše veselje moralo videti, čutiti in tako rekoč zatipati. Da bi se ljudje ob stiku z nami vprašali kot iz psalma: “Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobro?” Žal pa imam pogosto občutek, da smo kristjani ravno obratno od veselih ljudi. Da so naši obrazi kisli, da se težko pošalimo na svoj račun, da se ne znamo sprostiti in se preprosto imeti lepo, da si ne znamo privoščiti, da se zdi vse kot ena velika težava.

    Pogrešam tisto, čemur Francozi tako čudovito rečejo “joie de vivre”, veselje do življenja, ki se kaže v vseh trenutkih in na vse mogoče načine. Veselje je en izmed sadov Svetega Duha, lahko preberemo v Svetem pismu, v katerem je, mimogrede, besedo “veselje” (v vseh različnih sklonih) mogoče prebrati kar 307-krat.
    Kaj pravi papež Frančišek?

    V dokumentu Evangelii Gaudium (Veselje evangelija) papež Frančišek piše:

    “Obstajajo kristjani, katerih življenje se zdi kot post brez velike noči. Seveda se zavedam, da se veselje v življenju ne more vedno izražati na enak način, še zlasti v zelo težkih trenutkih. Veselje se spreminja in prilagaja, vendar vedno vzdrži; včasih kot plamenček luči, ki se rodi iz osebnega prepričanja, da smo tudi potem, ko je bilo že vse rečeno in storjeno, neskončno ljubljeni.”

    BITI DOBER “OGLAS”

    Ali sem torej sama dobra “reklama” za svojo vero, ali iz mene veje veselje, ki je živo in otipljivo, drznem si reči celo nalezljivo? Zagotovo ne vedno in povsod, se pa trudim in si želim, da bi bila to vedno bolj moja drža.

    Pa ne zaradi reklame same, ampak zato, ker se mi zdi, da lahko tako Bogu najlepše služim. S tem, da mu pokažem veselje, da rada živim.

    Naj sklenem svoje razmišljanje z besedami papeža Benedikta XVI. iz poslanice za svetovni dan mladih leta 2012: “Veselje je namreč eden od osrednjih elementov krščanske izkušnje, zato: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj!’ (Flp 4)”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/01/21/kako-biti-dobra-reklama-za-naso-vero/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate

  48. Miro says:

    SESTRA IN PRVAKINJA V GOLFU, KI SI JE UTRLA POT V NEBESA (Aleteia)

    OD ZEMELJSKEGA SVETA SE JE POSLOVILA PRI 33 LETIH

    Mlada prvakinja v golfu in redovnica, ki je zdaj v nebesih. Tako bi lahko povzeli zemeljsko pot sestre Belén Pery Osborn, karmeličanke, ki je umrla 5. aprila 2018 pri 33 letih.

    Rodila se je v San Fernandu v španski provinci Cadiz leta 1984. Imela je čudovite zelene oči in polno sanj. Bila je uveljavljena golfistka, osvojila je celo naslov andaluzijske prvakinje.

    Nič ni preprečevalo tej inteligentni mladi ženski, da bi bila uspešna v svojem poklicnem življenju in si ustvarila družino. In vendar je v duši čutila, da ji to ne bo prineslo sreče.

    1. oktobra 2005 je pri 21 letih vstopila v samostan bosonogih karmeličank v španski provinci Cordoba pod imenom Belén de la Cruz, Belén od Križa (pri tem Belén ni zgolj priljubljeno špansko žensko ime: pomeni tudi Betlehem in jasli, prizor Kristusovega rojstva).

    O njeni življenjski zgodbi več na https://si.aleteia.org/2022/05/24/sestra-in-prvakinja-v-golfu-ki-si-je-utrla-pot-v-nebesa/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  49. Miro says:

    KDAJ SE BOMO MEDSEBOJNO LJUBILI

    MEDSEBOJNO SE BOMO LJUBILI, KO BOMO V SRCIH SLIŠALI GOSPODOV GLAS.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  50. Miro says:

    SPET BO PRIŠEL V SLAVI – JEZUS KRISTUS JE GOSPOD: IMA VSO OBLAST V NEBESIH IN NA ZEMLJI

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    Kristus že kraljuje po Cerkvi …

    668 “Kristus je umrl in oživel prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim” (Rim 14,9). Kristusov vnebohod pomeni deležnost njegove človeške narave pri moči in oblasti Boga samega. Jezus Kristus je Gospod: ima vso oblast v nebesih in na zemlji. Je “nad vsakršnim vladarstvom in oblastjo, silo in gospostvom”, kajti Oče “je vse podvrgel njegovim nogam” (Ef 1,20-22) Kristus je Gospod vesoljstva (prim. Ef 4,10; 1 Kor 15,24.27-28) in zgodovine. V njem sta človeška zgodovina in celo vse stvarstvo “osredinjena v eni glavi” (Ef 1,10) in presežno dopolnjena.

    669 Kot Gospod je Kristus tudi glava Cerkve, ki je njegovo telo (prim. Ef 1,22). Ko je bil povzdignjen in poveličan in je tako docela izpolnil svoje poslanstvo, ostaja na zemlji v svoji Cerkvi. Odrešenje je vir oblasti, ki jo Kristus v moči Svetega Duha izvaja nad Cerkvijo (prim. Ef 4,11-13). “Kristusovo kraljestvo je že skrivnostno pričujoče v Cerkvi”, ki je “kal in začetek tega kraljestva na zemlji” (C 3; 5).

    670 Z vnebohodom je božji načrt stopil v svojo dovršitev. Že smo v “poslednji uri” (1 Jn 2,18; prim. 1 Pt 4,7). “Poslednji časi so torej že prišli do nas in prenovitev sveta je že nepreklicno odložena in na neki stvarni način že vnaprej izvršena. Cerkev je namreč že na tem svetu odlikovana z resnično, čeprav nepopolno svetostjo” (C 48). Kristusovo kraljestvo že kaže svojo navzočnost po čudežnih znamenjih (prim. Mr 16,17- 18), ki spremljajo njegovo oznanilo, ki ga širi Cerkev (prim. Mr 16,20).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-spet-bo-prisel-v-slavi/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  51. Miro says:

    VESELJE IN TRPLJENJE

    KADAR V ŽIVLJENJU DOŽIVIMO UDAREC, SV. JOŽEFMARIJA SVETUJE,
    NAJ ZNOVA PRIDOBIMO VEDROST V MOLITVI. “KAKOR HITRO SPREJMEŠ
    BOŽJO VOLJO, TRPLJENJE NI VEČ TRPLJENJE, KER TISTI KRIŽ NOSI ON.”

    https://opusdei.org/sl-si/article/veselje-in-trpljenje/

    Sv. Jožefmarija, prosi za nas!

  52. Hvala says:

    KAKO SO MOGLI JEZUSOVI UČENCI VSE PUSTITI, MAR NI BILO NEODGOVORNO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč;
    »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim.

    Samo v luči prerokbe, si lahko predstavljamo odziv prvih Jezusovih učencev. Pomislimo na preproste ribiče, ki jih pokliče Jezus. Najbrž so bili zavzeti delavci, ki pa v svojem vsakdanjem življenju veliko razmišljajo o prihodnosti, o življenju samem, o judovski zgodovini zapisani v Svetem pismu. Če bi ne razmišljali o vsem tem, bi jih Jezusovo povabilo nikakor ne ganilo. Ostali bi v svojem svetu – svetu ribolova, prodaje in življenjskih skrbi. Kot kaže, pa je padlo povabilo na plodna tla: trdo delo in hrepenenje po življenju v luči Božje besede. Zato v Jezusu prepoznajo luč, ki je posvetila v temo. V njem vidijo človeka, ki živi polno, ki veruje in upa, drugače kot vsi ostali. Odziv na njegovo povabilo je logičen: Takoj so pustili mreže in šli za njim.

    Ob tem evangeliju vedno znova slišim polemike v smislu: Kako so mogli vse pustiti, mar nibilo neodgovorno. Peter je bi poročen, kako je mogel pustiti same ženo in otroke!? Odziv je za nas gotovo nenavaden. Težko si tudi predstavljamo, kako je bilo to mogoče, vsekakor pa je dejstvo, da Jezus učencev ni povabil v nekaj slabega. Kako so življenje pustili za seboj, je vprašanje, ki pa v tej pripovedi ni ključno. Dejstvo je, da je Jezus ob sebi zbiral ljudi, ki so sposobni radikalnih odločitev. Odpovedati se družini, ki je temelj varnosti, gotovosti, preživetja, pomeni takšno popolno zaupanje. Prav to je Jezus potreboval, če je hotel zbrati učence, ki bodo njegovo oznanilo prinesli v svet. Brez poguma in tveganja je nemogoče stopiti na pot za Jezusom. In prav to so prvi učenci imeli.

    Če je bil torej prvi temelj za Jezusove učence trdo delo in razmišljanje o luči in temi življenja, je bil drugi pogum. Na tem so gradili pot za njim, ter nadaljevali iskanje luči. Pritrdili so Jezusu, da želijo postati ribiči ljudi in da jih ribolov sam ne prepriča. Kako bodo dosegli to, kar iščejo, pa jim očitno ni bilo jasno. Jezus jim ob povabilu ni dal pojasnil. Zato pa so se dvomi in notranji spopadi vrstili. Poglejmo samo nekaj misli, ki govorijo o tem, kaj vse, jim ni šlo v račun in kako so se spopadali z Jezusom.

    – Peter Jezusu nasprotuje glede trpljenja in mu pravi: Gospod, to se ti nikakor ne sme zgoditi!

    – Med potjo so se učenci pogovarjali, kdo je največji, Jezus pa prednje postavi otroka.

    – Ker je hoja za Jezusom očitno naporna, so učenci razmišljali, kaj bodo prejeli, ko smo vse zapustili.

    Čeprav so učenci čutili, da je Jezus tista luč, ki jo pričakujejo, jim je bila pogosto neprepričljiva. Upali so, da jo bo lažje doseči, da bo lažje živeti v njeni svetlobi. Tako so podlegali skušnjavam:

    – Prva skušnjava je bila gotovo, da bi bilo lažje. Trpljenju so se upirali do konca, pa vendar so vztrajali na tej poti. Počasi, počasi so dojemali vrednost odpovedi, vrednost križa. Brez njega ni mogoče hoditi za Jezusom.

    – Druga skušnjava se je neprestano kazala v njihovi tekmovalnosti in iskanju pomembnosti. Tekmovali so lahko v ribolovu. Hoja za Jezusom pa ni več tekmovanje, da prehitimo drugega, ampak da drugemu pomagamo na tej poti. Tekmovanje naj bi zamenjalo darovanje.

    – Tretja skušnjava je bila korist. Ribolov je bil iz potrebe in koristi. Od njega so imeli takojšnjo korist. Kaj pa hoja za Jezusom? Poštenje, ki se ne obrestuje. Resnica ki doživlja sramoto itd.

    Današnji evangelij nam torej govori, kako je mogoče stopiti na pot za Jezusom. Poleg trdega dela je potrebno hrepenenje po luči. Da bi mu sledili, potrebujemo pogum. Hoja za njim pa je v neprestanem premagovanju skušnjav udobja, pomembnosti in koristi.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n03-sla-sta-za-njim

  53. Hvala says:

    MISLI O SMISLU BOLEČINE

    SAMO OČI, KI SO JOKALE, ZMOREJO VIDETI NEKATERE STVARI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Človek je kakor trpeča zemlja. V življenje se rodi s krikom, ker je odtrgan od toplote materinega telesa, ob koncu svojih dni pa ugaša in prosi več luči.

    Toda človek, ki ga trga bolečina, se odpre življenju in sprejme vsa njegova semena upanja, kakor se razpoči zemlja, v katero se je zažrl ugriz vročine, da bi prejela svežino prvega dežja.
    Za neverujočega je bolečina usodnost, zakon življenja, ki se mu človek ne more podvreči. Za verujočega, ki zre k nebesom, pa bolečina zahteva odgovor, popolnoma oseben odgovor. Pa vendar – naj še tako razširja in dviga svoje roke, bo mar mogel kdaj zajeti nedoumljivo skrivnost neskončnega?

    “Samo oči, ki so jokale, zmorejo videti nekatere stvari.” (Wilhelm Mühs)

  54. Miro says:

    »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: JOKALI IN ŽALOVALI BOSTE, SVET PA SE BO VESELIL« – NAUK O ODREŠILNI VLOGI KRIŽA, BOLEČINE, TRPLJENJA – V LOGIKI KRIŽA, BOG TRPLJENJE SPREMINJA V ODREŠENJE. PO SPREJETEM TRPLJENJU IZ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA SAM RASTEŠ V NOTRANJI LEPOTI TER HKRATI S KRISTUSOM SOODREŠUJEŠ SVET!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,20-23)

    »Resnično, resnično, povem vam: Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C20-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Gre za nauk o odrešilni vlogi križa, bolečine, trpljenja. Zakaj je trpljenje dobro? Najprej se moramo spomniti, da je Jezus v svojem življenju neprestano lajšal trpljenje: je ozdravljal, izganjal in oznanjal. Vse je delal zato, da bi ljudje ne trpeli. Torej je jasno, da trpljenje samo po sebi ni cilj. Jezus je trpel od jasli do križa in še vedno trpi v evharistiji. Zakaj? Ker je trpljenje najvišje dejanje ljubezni. Ko ne moreš storiti za bližnjega nič več, lahko zanj moliš in trpiš. V logiki križa, Bog trpljenje spreminja v odrešenje. Po sprejetem trpljenju iz ljubezni do bližnjega sam rasteš v notranji lepoti ter hkrati s Kristusom soodrešuješ svet.

    Vsak dan imam zato samo prošnjo s katero se v molitvi zatekam k Bogu in Brezmadežni: da bi mi sproti dajala moč, da bi lahko z ljubeznijo sprejemal in daroval vse, kar na svoji poti doživljam kot križ, trpljenje, bolečino, preizkušnjo, žalost, lakoto, žejo, prezir, nasprotovanje… Kadar z Božjo pomočjo zmorem zaživet v tem ljubečem darovanju, lahko izkušam Njegov »BLAGOR«; kadar si za to premalo prizadevam, pa ostaja »gorje«…

    Prav bode me v oči protislovnost Jezusovih besed. Po eni strani Jezus pravi, jokali boste in žalovali, po drugi strani pa veselite se. Kako naj bomo veseli, če smo žalostni, če o nas grdo govorijo, če smo lačni in ubogi? V tem, kar nam Jezus sporoča, niti ni dosti prostora za preneseni smisel.

    V tem evangeljskem odlomku se prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Jezus je Gospod in pred njim je vsaka bolečina kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tega se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežen, a močan glas, ki nam govori: ‘Rečem ti: vstani!’ Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: ‘Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.’

    Prosimo Marijo, naj nas spremlja na poti vere in konkretne ljubezni, še posebej do tistega, ki je pomoči potreben. Prosimo njeno materinsko priprošnjo za vse, ki trpijo na telesu in na duhu in jočejo in žalujejo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se mogli poglobiti v navedeni evangeljski odlomek in v njegovo razlago – s prošnjo, da bi na življenje, trpljenje, veselje … gledali v Gospodovi luči. In da bi po Njegovi milosti tako tudi molili in delali! Vse z veseljem in ljubeznijo v Njegovi moči!

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  55. Miro says:

    »LJUBEZEN« JE MOGOČE ZLORABITI

    »Ljubezen« je mogoče zlorabiti iz sebičnih razlogov. Ljubim te, hkrati pa ti hočem vzeti, koliko največ
    morem, celo stvari, ki jih ne bi smel. Potem pa ni več prave ljubezni. Prava ljubezen boli. Vedno mora
    boleti. Boleti mora, če nekoga ljubimo, boleti, če moramo nekoga zapustiti, morda za nekoga umreti.
    Ko se ljudje poročijo, morajo opustiti vse, da se lahko ljubijo med seboj. Mati, ki rodi svojega otroka,
    veliko trpi. Isto velja za redovniško življenje. Da bi popolnoma pripadali Bogu, se moramo odreči vsemu.
    Samo tedaj lahko zares ljubimo. Besedo »ljubezen« je mogoče tako zelo napačno razumeti in jo zlorabiti.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    • Miro says:

      Navedimo še misel sv. patra Pija, ki naj razsvetli naša srca:

      VEDNO NOSITE V SRCU DVE KREPOSTI: PRIJAZNOST DO BLIŽNJEGA IN
      LJUBEČO PONIŽNOST DO BOGA.

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  56. Miro says:

    »JEZUS JE ŠEL V NEBESA, SEDI NA DESNICI BOGA, OČETA VSEMOGOČNEGA«

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    659 “Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na božjo desnico” (Mr 16,19). Kristusovo telo je bilo poveličano vse od trenutka vstajenja, kakor dokazujejo nove in nadnaravne lastnosti, ki jih je poslej za stalno deležno njegovo telo (prim. Lk 24,31; Jn 20,19.26). Vendar tistih štirideset dni, ko po domače je in pije s svojimi učenci (prim. Apd 10,41) ter jih uči o božjem kraljestvu (prim. Apd -1,3), ostaja njegova poveličanost še zastrta pod potezami navadne človeške narave (prim. Mr 16,12; Lk 24,15; Jn 20,14-15; 21,4). Zadnje Jezusovo prikazanje se konča z nepovratnim vstopom njegove človeške narave v božjo slavo, ki jo prispodabljata oblak (prim. Apd 1,9; prim. tudi Lk 9,34-35; 2 Mz 13,22) in nebesa (prim. Lk 24,51), kjer odslej sedi na božji desnici (prim. Mr 16,19; Apd 2,33; 7,56; prim. tudi Ps 110,1). Na popolnoma izjemen in edinstven način se pozneje prikaže Pavlu “kot negodniku” (1 Kor 15,8) v zadnjem prikazanju, ki ga postavi za apostola (prim. 1 Kor 9,1; Gal 1,16).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/6-clen-jezus-je-sel-v-nebesa/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  57. Hvala says:

    POLUŠNOST BOGU!

    SOLNI STEBER

    Kadar Gospod Bog nekaj naroči, ukaže JE POTREBNO TAKOJ UBOGATI. Ljudje smo zelo slabotna bitja, KI VČASIH BOŽJA NAROČILA NE JEMLJEMO RESNO, NE UBOGAMO, PRESLIŠIMO ALI PA NOČEMO SLIŠATI itd…!

    Angeli so prišli izvršit Božjo sodbo, Lotova žena ni ubogala in JE POSTALA SOLNI STEBER, ki je v opomin vsem nam in za vse čase . GOSPODA JE POTREBNO UBOGATI. ADAM IN EVA NISTA POSLUŠALA BOGA KAR JIMA JE NAROČIL, ZATO STA BILA IZGNANA IZ RAJA.

    15 Ko pa je zasvitala jutranja zarja, sta angela silila Lota z besedami: »Vstani, vzemi ženo in hčeri, ki sta še doma, da ne zgubiš življenja zaradi hudobije tega mesta!«

    16 Ko se je še obotavljal, sta prijela moža njega, ženo in obe hčeri za roko, ker mu je Gospod prizanesel, in ga peljala ven ter izpustila zunaj mesta. 16 Ko se je še obotavljal, sta prijela moža njega, ženo in obe hčeri za roko, ker mu je Gospod prizanesel, in ga peljala ven ter izpustila zunaj mesta.

    17 Ko sta jih peljala na plano, je eden rekel: »Reši se, gre za tvoje življenje! Ne oziraj se nazaj; ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne zgubiš življenja!«

    24 Tedaj je Gospod dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda, z nebes.(

    25 In razdejal je ta mesta in vso pokrajino, tudi vse prebivalce teh mest in rastlinstvo te zemlje

    26 Njegova žena pa se je ozrla nazaj in je postala solnat steber.(1 Mz 19,15-17,24,25,26).

    POSLUŠNOST, PONIŽNOST, POTRPEŽLJIVOST….PROSIMO GOSPODA!

  58. Miro says:

    GOD MUČENCA BL. ALOJZIJA GROZDETA

    KATOLIŠKA CERKEV V SLOVENIJI 27. MAJA PRAZNUJE GOD MUČENCA BL. ALOJZIJA GROZDETA.

    Alojzija Grozdeta je za blaženega razglasil kardinal Tarcisio Bertone v imenu papeža Benedikta XVI., na evharističnem kongresu v Celju, 13. junija 2010, med sveto mašo, z naslednjimi besedami:

    »Po goreči želji našega brata Andreja Glavana, novomeškega škofa, in drugih bratov v škofovski službi ter mnogih vernikov, in potem, ko smo slišali za mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa, sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva in svetega krsta«.

    Več o bl. Alojziju Grozdetu na https://katoliska-cerkev.si/god-mucenca-bl-alojzija-grozdeta-2016201720182019

    Bl. Alojzij Grozde, prosi za nas!

  59. Miro says:

    ODLIČNA BOJNA OPREMA PROTI SATANOVIM NAPADOM – SATAN SKUŠA VSAKEGA ČLOVEKA. TUDI JEZUS JE MORAL V PUŠČAVI KAR TRIKRAT ZAVRNITI NJEGOVE NAPADE (Aleteia)

    APOSTOL PAVEL V PISMU EFEŽANOM NAŠTEJE SEZNAM VSEGA, KAR KOT KRISTJANI POTREBUJEMO ZA BOJ S SATANOM, DA SE UBRANIMO PRED NJIM: PAS RESNICE, OKLEP PRAVIČNOSTI, ŠČIT VERE, ČELADO ODREŠENJA, MEČ DUHA (Ef 6,14-18).

    Ta odlična bojna oprema tako pomaga vsakemu katoličanu, da se lahko upre satanovim skušnjavam in napadom. Zelo veliko pa k obrambi pripomorejo tudi čisto preprosta dejanja, ki morda na videz niso nič posebnega. Eksorcisti zelo poudarjajo pomen redne molitve, dobro sveto spoved in udeleževanje svete maše ter prejemanje obhajila. Tako naj bi živel vsak katoličan. Na tak način bi bila vsa Cerkev varna pred satanovimi napadi. Ob tem pa obstaja tudi kopica zelo preprostih pripomočkov, ki nam lahko zelo pomagajo, a jih ne smemo uporabljati vraževerno.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/05/21/odlicna-bojna-oprema-proti-satanovim-napadom/

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

  60. Miro says:

    ODLIČNA BOJNA OPREMA PROTI SATANOVIM NAPADOM – SATAN SKUŠA VSAKEGA ČLOVEKA. TUDI JEZUS JE MORAL V PUŠČAVI KAR TRIKRAT ZAVRNITI NJEGOVE NAPADE (Aleteia)

    APOSTOL PAVEL V PISMU EFEŽANOM NAŠTEJE SEZNAM VSEGA, KAR KOT KRISTJANI POTREBUJEMO ZA BOJ S SATANOM, DA SE UBRANIMO PRED NJIM: PAS RESNICE, OKLEP PRAVIČNOSTI, ŠČIT VERE, ČELADO ODREŠENJA, MEČ DUHA (Ef 6,14-18).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ef+6%2C14-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Ta odlična bojna oprema tako pomaga vsakemu katoličanu, da se lahko upre satanovim skušnjavam in napadom. Zelo veliko pa k obrambi pripomorejo tudi čisto preprosta dejanja, ki morda na videz niso nič posebnega. Eksorcisti zelo poudarjajo pomen redne molitve, dobro sveto spoved in udeleževanje svete maše ter prejemanje obhajila. Tako naj bi živel vsak katoličan. Na tak način bi bila vsa Cerkev varna pred satanovimi napadi. Ob tem pa obstaja tudi kopica zelo preprostih pripomočkov, ki nam lahko zelo pomagajo, a jih ne smemo uporabljati vraževerno.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/05/21/odlicna-bojna-oprema-proti-satanovim-napadom/

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

  61. Miro says:

    ZGODBA O PALMI IN KAMNU – ČE NE BI BILO KAMNA, KI JE TEŽIL PALMO, BI NE ZRASLA TAKO VISOKO

    Ben je bil težak in neprilagodljiv tip. Imel je še to napako, da je hotel porušiti vse, kar je bilo lepo in dobro.

    Nekega dne je prišel v oazo sredi puščave. Opazil je ljubko palmo. Toda njemu se je zdela grda. Razmišljal je, kako bi jo potlačil. Med veje ji je položil težak kamen. Zadovoljen nad svojim dejanjem, je nadaljeval pot po puščavi.

    Mala palma je trpela pod težo kamna in čakala na ugoden trenutek, da se bremena otrese. Toda kamen se je dobro vgnezdil med veje in ni kazalo, da misli to čudovito mesto zapustiti.

    Minevala so leta. Zaradi teže kamna, ki jo je tlačil, je bila palma prisiljena poganjati korenine vedno bolj globoko. Na svoje veselo začudenje je v globini zadela na vodno žilo. Hranjena z oživljajočo vodo in toplim soncem, je majhna palma zrasla v močno drevo.

    Predstavljajmo si, da je Ben po dolgih letih spet prišel mimo, iskal pokvečeno drevesce, a ga ni našel. Naenkrat pa mu visoka, lepo raščena palma spregovori: »Ben, hvala za nevšečni kamen, ki si ga položil med moje veje. Prav zaradi njega sem postala tako velika in lepa!« Če ne bi bilo kamna, ki je težil palmo, bi ne zrasla tako visoko.

    (Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja)

  62. Miro says:

    ROŽNI VENEC ZA MIR. PAPEŽ BO MAJNIK SKLENIL V BAZILIKI SVETE MARIJE VELIKE

    PAPEŽ FRANČIŠEK BO 31. MAJA PRED KIPOM MARIJE, KRALJICE MIRU (MARIA REGINA PACIS), V BAZILIKI SVETE MARIJE VELIKE V RIMU VODIL MOLITEV ROŽNEGA VENCA ZA MIR.

    Sveti oče želi ob koncu majnika svetu, ki trpi zaradi vojne v Ukrajini in je globoko ranjen zaradi nasilja na številnih vojnih žariščih, podariti znamenje upanja. Zato bo v torek, 31. maja, ob 18. uri pred kipom Marije, Kraljice miru (Maria Regina Pacis), v baziliki Svete Marije Velike v Rimu vodil molitev rožnega venca za mir.

    Omenjeni Marijin kip stoji v levi ladji bazilike. Po naročilu papeža Benedikta XV. ga je izdelal kipar Guido Galli, tedanji namestnik direktorja Vatikanskih muzejev. Sveti oče je na ta način želel na Marijino priprošnjo izprositi konec prve svetovne vojne leta 1918. Marija je upodobljena z dvignjeno levo roko kot znamenje, da zapoveduje konec vojne, medtem ko z desno roko drži Dete Jezusa, ki je tik pred tem, da bi iz roke izpustil oljčno vejico, ki simbolizira mir. Na podnožju so izklesane rože, ki predstavljajo ponoven razcvet življenja in povrnitev miru. Verniki k Marijinim nogam polagajo listke s prošnjami in molitvami. Sveti oče bo ob Marijin kip položil cvetje, nato pa bo zmolil posebno molitev.

    Dogodka se bodo udeležili različni predstavniki Božjega ljudstva: otroci in mladi, ki so v preteklih tednih prejeli prvo obhajilo in birmo, skavti, družine iz ukrajinske skupnosti v Rimu, pripadniki vatikanske žandarmerije in papeške švicarske garde ter treh rimskih župnij, ki so poimenovane po Mariji kraljici miru, skupaj s člani rimske kurije.

    Molitev posameznih desetk rožnega venca bodo vodili ukrajinska družina, osebe, povezane z žrtvami vojne in skupina vojaških kaplanov s svojimi enotami.

    Drugo pomembno znamenje je tudi povezanost nekaterih mednarodnih svetišč ter svetišč iz nekaterih držav, ki jih še vedno pestijo vojne ali notranja politična nestabilnost, kar je vzrok za številne primere nasilja. Svetišča, ki bodo povezana s papežem preko neposrednega prenosa, so naslednja: svetišče Matere Božje v Ukrajini; katedrala Sayidat al-Najat (Naša Gospa zveličanja) v Iraku; katedrala Naše Gospe miru v Siriji; katedrala Marije, Kraljice Arabije (Bahrajn). Poleg teh so tu še mednarodna svetišča: svetišče Naše Gospe miru in srečne poti na Filipinih; mednarodno svetišče Jezusa Rešenika in Matere Marije v Nigeriji; svetišče Jasna Gora na Poljskem; mednarodno svetišče korejskih mučencev; sveta hiša v Loretu; Blažena Devica svetega rožnega venca; mednarodno svetišče Naše Gospe iz Knocka; Blažena Devica rožnega venca v Koreji; Marija, Kraljica miru; svetišče Gvadalupske Marije v Mehiki; svetišče Naše Gospe iz Lurda.

    Verniki po vsem svetu so povabljeni, da se pridružijo papežu Frančišku pri molitvi h Kraljici miru. Molitev bo mogoče spremljati v živo preko uradnih kanalov Svetega sedeža.

    Povzeto po:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/rozni-venec-za-mir-papez-bo-majnik-sklenil-v-baziliki-marije-ve.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      Molilci smo v moči Svetega Duha povezani z Odrešenikom Jezusom Kristusom, s Preblaženo Devico Marijo, svetniki in Cerkvijo. Na tem portalu se duhovno srečujemo, da veliko molimo in z Božjo pomočjo sodelujemo pri Gospodovem delu odrešenja za trpeče sestre in brate doma in po svetu, za ranjeno človeštvo … V tem prelomnem času molimo še zlasti za mir v Ukrajini in drugod po svetu, k čemur nas ponovno vabi sveti oče!

      MOLITEV ZA KONEC NASILJA

      O Brezmadežna Devica, Mati Božja in Mati človeštva,
      navdihuje nas gotovost, da so tvoje oči,
      ki so jokale nad zemljo, obarvano z Jezusovo krvjo,
      še vedno obrnjene proti svetu, ki ga trpinčijo vojne in preganjanja,
      zatiranje pravičnih in šibkih.
      Iz senc te solzne doline
      v tvoji nebeški pomoči iščemo nežno usmiljenje,
      tolažbo za svoja boleča srca in pomoč v preizkušnjah Cerkve in domovine.
      Končno verjamemo, da si v slavi, kjer kraljuješ,
      oblečena s soncem in kronana z zvezdami,
      po Jezusu veselje in radost vseh angelov in svetnikov,
      in s te zemlje, po kateri stopamo kot romarji,
      potolaženi z vero v vstajenje,
      se oziramo k tebi, ki si naše življenje, naša sladkost, naše upanje;
      pritegni nas k sebi s sladkostjo svojega glasu,
      da nam boš nekega dne, po našem izgnanstvu, lahko pokazala Jezusa,
      blagoslovljen sad svojega telesa. O milostljiva, o ljubezniva, o sladka Devica Marija. Amen.
      (vir: Aleteia)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  63. Miro says:

    PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA

    V KATOLIŠKI CERKVI OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA, KO JE OD MRTVIH VSTALI KRISTUS DOPOLNIL ZEMELJSKO DELOVANJE IN ODŠEL V NEBO.

    Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.

    Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).[1]

    Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2]

    Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

    Vir: katoliska-cerkev.si/praznik-gospodovega-vnebohoda

    • Miro says:

      KAJ SE JE ZGODILO OB JEZUSOVEM VNEBOHODU? KAM JE JEZUS ŠEL? S KAKŠNIM RAZPOLOŽENJEM? V NEBESA, IN SICER Z VESELJEM. NEBESA SO ZA NAS POGOSTO NEK ABSTRAKTEN PROSTOR, KI GA NE POZNAMO. KAJ PA ZA JEZUSA? ON JE ŠEL DOMOV K OČETU. TUDI UČENCEM PRAVI, DA SEDAJ VEDO, KAM GRE – NAŠA NALOGA JE, DA SE POGLABLJAMO V OČETA, POSTAJAMO V NJEM ENO, ENO V TEMELJNEM POSLANSTVU LJUBEZNI!

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,46-53)

      Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči. In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«

      Peljal jih je ven proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo. Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. Bili so ves čas v templju in so slavili Boga.

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C46-53&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

      Ko razmišljam o edinosti in povezanosti med Jezusom in Očetom, sem se v tej luči ustavil tudi ob Jezusovem vnebohodu. Kaj se je takrat zgodilo? Kam je Jezus šel? S kakšnim razpoloženjem? V nebesa, in sicer z veseljem. Nebesa so za nas pogosto nek abstrakten prostor, ki ga ne poznamo. Kaj pa za Jezusa? On je šel domov k Očetu. Tudi učencem pravi, da sedaj vedo, kam gre. Mi pa bi še kar vztrajali, da nebes ne poznamo, da očeta ne poznamo in da ne vemo, kako je Jezus eno z Očetom. Jezus gre torej domov, ves vesel, ker ga Oče pričakuje. Tam bosta spet skupaj, v ljubečem medsebojnem odnosu in skrbi za ves svet. Naprej ljubita svet in nas, ter živita za nas. Njuno poslanstvo se nadaljuje, le da sta lahko spet skupaj. Jezus v Očetu in Oče v Sinu.

      Od stvarjenja do odrešenja so si tri božje osebe v istem Bogu delile naloge. Lahko bi rekli, da je vsaka oseba prepoznavala svoje lastnosti in presojala, kaj najbolj ustreza prav njej. Skupno pa jim je vedno in povsod poslanstvo – ljubiti in odrešiti svet. Tako je Jezus prišel na zemljo, da nas odreši, Oče ga ljubi in trpi z njim, hkrati ga dvigne v življenje iz ljubezni do njega in do nas. Sveti Duh ostaja med nami Tolažnik. Vsi z enim samim poslanstvom – odreševati svet, sicer pa vsak s svojo nalogo.

      Kaj naj to pomeni za nas? Mogoče ljudje preveč plitvo razmišljamo. Najbrž se nam zdi, da nam izpolnjevanje Očetove volje jemlje svobodo, jemlje pravice razmišljati po svoje ipd. A pozabljamo na temelj. Tudi mi, ljudje, imamo samo eno, skupno, temeljno poslanstvo, ki nas edino izpolni tj. ljubezen. Biti eno v Očetu, pomeni potapljati se v to neskončno ljubezen, ostajati v jasni zavesti skupnega poslanstva, ki ga lahko izpolnimo le, če ostajamo v Očetu, v duhu ljubezni, v globokem razumevanju Jezusovega zgleda in njegove besede.

      Kako neumno je, da se bojimo npr., da nismo dovolj pomembni ali dovolj dobri. Za to je poskrbel naš Oče Bog. On si nas je zamislil prav takšne kot smo in se nas veseli. Vse, kar potrebujemo, že imamo. Na nas je le, da smo zvesti temeljnemu poslanstvu – da ljubimo.

      Nesmiselno je tudi, da se bojimo, da bi bili enaki, da bi se v drugem izgubili. Poglejte svoje roke! Postavite jih predse, pokažite roke sosedu in jih poglejte! Ali so katere roke enake? Poglejte se! Ste enaki? Zakaj bi se bali, da bomo s tako različnimi rokami delali enako kot drugi. Moje roke ne morejo delati kot tvoje in tvoje ne kot moje. In tako je prav. Biti eno, ne pomeni izgubiti sebe, ampak v globini vztrajati v prizadevanju za ljubezen.

      Ljubezen ki je edino poslanstvo, ki nam je vsem skupno. Kako bomo to ljubezen izpolnili, pa Bog prilagaja vsakemu posebej. Za različnost si nam ni potrebno prizadevati. Različni smo že navzven, kako ne bi bili v sebi. Če imam drugačne roke, drugače tipam, če imam drugačen nos, tudi drugače vonjam in če imam drugačne oči, tudi drugače vidim. In če čutim, vidim in vonjam drugače, ne morem biti povsem enak v mišljenju. Naša naloga je, da si prizadevamo za edinost, Bog pa je že poskrbel za raznolikost in našo identiteto.

      Naša naloga je, da se poglabljamo v Očeta, postajamo v njem eno, eno v temeljnem poslanstvu ljubezni.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  64. Miro says:

    VNEBOHOD

    »IN MEDTEM KO JIH JE BLAGOSLAVLJAL, SE JE OD NJIH LOČIL IN ŠEL V NEBO« (Lk 24,51).
    JEZUS NAM »OLAJŠA« LJUBEZEN

    Da bi nam olajšal resnično ljubezen do Boga, resnično svetost, je Jezus pogosto govoril:
    »Ljubite se med seboj, kot sem jaz vas ljubil.« Ko pogledamo na križ, vemo, koliko nas je
    ljubil. Ko pogledamo na tabernakelj, vemo, koliko nas ljubi zdaj. In da bi nam »olajšal«
    resnično ljubezen, pravi: »Karkoli storite najmanjšemu mojih bratov, storite meni.«
    »Bil sem lačen, bil sem nag, bil sem brez doma…«

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  65. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE…

    Velikokrat smo že govorili o ODNOSIH V ZAKONU, O TRPLJENJU, O NASILJU V DRUŽINI IN DRUŽBI…itd….

    VSAK ČLOVEK IMA SVOJ POGLED NA DOLOČENE SITUACIJE, NA ODNOSE V DRUŽINI IN V SVETU, IMAMO RAZLIČNA OBČUTJA, MOČ ZA PRENAŠANJE TRPLJENJA IN STISK, POGUM, PRAVO IN NEPRAVO LJUBEZEN itd…

    Tako smo različni, da nekdo lahko umre če ga piči čebela, nekdo pa živi tudi ko popije kaj strupenega. Vsak človek ima tudi telesno temperaturo drugačno, so ljudje, ki ne dobijo povišane temperature tudi pri bakterijskih okužbah ne, itd.. vsak človek ima drugačen prag bolečine itd…vsak ima svoj pogled na situacijo v družini in v družbi. Če je kozarec napolnjen na pol z vodo, se bo nekdo zahvaljeval za vodo, čeprav bo ostal žejen, drugi pa bo godrnjal da ima premalo vode.

    Če povzamem vse skupaj je tako tudi z medsebojnimi odnosi, nekomu se ne sme reči opomba v povišanem tonu, čeprav dobronamerno, drugi pa bo poslušal sogovornika in ne bo prekinjal in se jezil, čeprav ima drugačno mišljenje.

    SKUPEN IMENOVALEC VSEJ RAZLIČNOST PA JE POTRPLJENJE IN PRILAGAJANJE DRUGIM V MEDSEBOJNIH ODNOSIH.

    BOLJ BO ČLOVEK ZAUPAL V BOGA IN SE GA OKLEPAL IN MOLIL ZA DODELITEV MILOSTI, BOLJ BO JEZUS UPODABLJAL SRCE ČLOVEKA PO SVOJEM SRCU. TUDI MISLI IN UM BO KRISTUSOV. ČE POGLEDAMO V SVETO PISMO IN RAZMIŠLJAMO KAKO SE JE JEZUS OBNAŠAL DOMA, S UČENCI, S FARIZEJI, BOMO OPAZILI, DA SMO ŠE MOGOČE DALEČ OD KRISTUSOVEGA UMA IN OBNAŠANJA, ČEPRAV BI SE MORALI PO NJEM ZGLEDOVATI.

    NASPROTOVALI SO MU, IZDAN JE BIL, UČENCI SO GA ZAPUSTILI ZARADI STRAHU itd…OSTAL JE SAM S SVOJIM TRPLJENJEM IN BOLEČINO, KI JO JE IZLIVAL SVOJEMU NEBEŠKEMU OČETU, PA MATI MARIJA JE TRPELA Z NJIM.

    Kaj hočem povedati s tem. Povedati hočem, da PREMALO ČLOVEK ZAUPA V BOGA, DA JE ON TISTI, KI JE SPOSOBEN ČLOVEKA POPOLNOMA SPREMENITI ČE SE MU PUSTI, DA JE ON TISTI, KI DAJE V TRPLJENJU MOČ, TOLAŽBO itd..IN ČE IMA GOSPOD NAČRT ZA DOLOČEN ZAKON ALI SKUPNOST ALI POSAMEZNIKA, MU GA BO POSTOPOMA RAZKRIVAL IN DAL TUDI MOČ IN MILOSTI DA BODO LJUDJE LAHKO OPRAVILI NALOGO, SEVEDA ČE JO ŽELIJO SPREJETI IN SE MU PUSTITI VODITI. …

    Zaključek tega mojega razmišljanja je, DA IMAMO PREMALO VZTRAJNOSTI, POTRPLJENJA, PONIŽNOSTI , PREMALO ZAUPANJA V BOŽJO BESEDO, KI ZDRAVI IN OŽIVLLJA IN DAJE ŽIVLJENJE V IZOBILJU-SAMO ZMAGATI JE POTREBNO V BITKI, ZMAGA JE GOSPODOVA S ČLOVEŠKIM SODELOVANJEM ….

    • Hvala says:

      Ko se podarimo Jezusu in Mariji, smo njuna last in onadva bosta skrbela za nas kot za svojo lastnino, to pomeni
      da se odpovem svoji volji in se predam Gospodovi, saj vem, da ima on najboljše načrte zame. Da se dam na razpolago Gospodu, da “umrem sebi” in živim za Boga in za druge. To seveda tudi pomeni, da se odpovem vsemu, kar ni Jezusovo – torej grehu.

      PO POSVETITVI SMO MARIJINA IN JEZUSOVA LASTNINA, NE BOMO VEČ UVELJAVLJALI SVOJE VOLJE AMPAK BOMO SVOJO VOLJO PODREDILI MARIJINI IN JEZUSOVI VOLJI, POTEM SE ZAČNE POČASNO “UMIRANJE SAMEMU SEBI”, SVOJEMU EGU, SVOJI NEPOTPEŽLJOVOSTI, SVOJIM ZAHTEVAM itd…zato bodo tudi odnosi v družini in v svetu drugačni, ker se je človek ODPOVEDAL SVOJI VOLJI.

      Tako bo posameznik ali pa skupine napredovale v potrpežljivosti, odmrlo bo pritoževanje, obrekovanje, svojeglava pota in odločitve, kajti bistvo posvetitve JE ODPOVEDATI SE GREHOM IN LJUBEZEN BO RASTLA, MANJ BO PREPIROV V DRUŽINI, MANJ LOČITEV, MANJ OBTOŽEVANJA, KAJJTI JEZUS IN MARIJA BOSTA POSKRBELA ZA SVOJO LASTNINO.

      • Hvala says:

        Ne vem koliko ljudi sploh razume kaj dejansko pomeni “UMRETI SAMEMU SEBI”, KAKO TO IZGLEDA.

        ČE ŽELITE TO IZVEDETI IN SE POGLOBITI , KAJ POMENI PRENEHATI S SVOJIMI SAMOVOLNJIMI ODLOČITVAMI, LAHKO PREBERETE V DNEVNIKU FAVSTINE KOWALSKE. Favstina je bila zelo PONIŽNA IN POSLUŠNA JEZUSU, PA JE KLJUB TEMU ŠE IMELA TEŽAVE. KADAR JE BIL MOČAN NAPAD SKUŠNJAVE, ŽELJA PO UREJANJU ZADEV PO SVOJE, JO JE JEZUS OPOMNIL. PONIŽNOST, POTRPEŽLJIVOST, VZTRAJNOST ČLOVEK LAHKO DOBI SAMO Z TEŽKIMI PONIŽANJI, KI JIH DOŽIVLJA VSAK DAN V SVOJEM ŽIVLJENJU, V OKOLJU. NE MISLITI, DA BO NEKDO DOBIL PONIŽNOST, ČE BO DELOVAL PO SVOJE, NA SVOJO ROKO IN S SVOJO MISELNOSTJO.

        JEZUS LAHKO PRIPELJE ČLOVEKA DO TOČKE, KO NE BO IMEL NOBENEGA ČLOVEŠKEGA IZHODA , KO BO BOG VSA VRATA ZAPRL, KO BO PA PRIŠEL ČAS, JIH BO PA ODPRL. VENDAR, ČE ČLOVEK NIMA VRATA ZA IZHOD , KER SO VSA ZAPRTA, SE BO UČIL POTRPEŽLJIVOSTI, VZTRAJNOSTI itd…

        V Svetem Pismu je veliko takih primerov, KAKO JE GOSPOD ZAPRL VSA VRATA ČLOVEKU, DA GA JE PREČISTIL. Eden izmed primerov je, KAKO SO BRATJE JOŽEFA PRODALI V SUŽNOST, KJER JE TRPEL, BIL PONIŽAN, OBTOŽEN itd,,,,NA KONCU PA GA JE GOSPOD ZELO POVIŠAL.

        Sveto Pismo je napisano za vse čase, niso te zgodbe veljale za tisti čas za prisotne. TO SE DOGAJA TUDI DANES, O TEM GOVORIM VSE ČAS, DA GOSPOD ODLOČA KAM IN KDAJ BO ČLOVEK POSLAN, KOLIKO ČASA BO KDO V ” JEČI”, KAM POJDE NEKDO NA ZDRAVLJENJE, NA POSVET O ZAKONSKIH PROBLEMIH , O ODVISNOSTI itd…JEZUS POUDARJA, DA ZA POPOLNO PREDAJO IN ZAUPANJE NJEMU JE POTREBNO BITI POPOLNOMA ODVISEN OD NJEGA, ON VODI ČLOVEKA KORAK PO KARAKU NAPREJ, NE VE, KAJ BO SLEDILO, KAM GA BO ODPELJAL, KAJ SE BO ZGODILO. MI BI RADI NAPREJ VEDELI ZADEVE, DELALI NAČRTE, HODILI SEM IN TJA, TO PA NI PREDAJA GOSPODU! JEZUS ŽELI, DA SMO POPOLNOMA ODVISNI OD NJEGA, SEVEDA KDO TO ŽELI! TO PA JE OGROMNA RAZLIKA TUDI V ŽIVLJNEJU ČLOVEKA, KI SE KAŽE NAVZVEN, LUČ MORA SVETITI, DA LAHKO OSVETLI VSE OSTALE, KI SO ŠE V TEMI!. S SAMOVOLNJIMI SVOJIMI ODLOČITVAMI TO NE GRE.

        Če bomo razmišljali o Božji Besedi bomo spoznali DA BOG VODI ŽIVLJENJE, DA SE MU JE TREBA PREPUSTITI, DA ON NI KAKOR MI LJUDJE, KI PRAVIMO DA SKRBIMO, POTEM PA PUSTIMO .

        Bog ima točno določen čas za rešitev iz stisk, način rešitve in načrt za naprej. Zato je vsako samovoljno iskanje rešitev neumesno, tudi se ne more zgoditi mimo Boga ničesar.

        Adam
        10
        1 Modrost je prvooblikovanega očeta sveta,
        ko je bil edini ustvarjen, varovala
        in ga rešila njegovega prestopka;
        2 dala mu je moč, da je vladal vsem stvarem.
        3 Krivični pa, ki je v svoji jezi od nje odpadel,
        je postal žrtev lastne bratomorne strasti (Mdr 10,1-3).

        Jožef
        13 Ko so pravičnega prodali, ga ni zapustila,
        ampak rešila iz greha.
        14 Z njim je šla dol v ječo
        in v verigah ga ni zapustila,
        dokler mu ni prinesla kraljevskega žezla
        in oblasti nad njegovimi gospodovalci.
        S tem je postavila na laž njegove obrekovalce,
        njemu pa podelila večno slavo (Mdr, 10,13-14)

        • Miro says:

          Na to temo v branje priporočam tudi izvrsten prispevek, v katerem je na kratko podan pogled na premagovanje trpljenja s pomočjo Device Marije. Ljudje smo pri soočanju s težavami, stiskami, trpljenjem zelo slabotni …, zato se za pomoč vedno obračajmo na Njo, ki je z Jezusom trpela pod križem.

          KAKO VAM MARIJA LAHKO POMAGA PRESTAJATI VSAKO TRPLJENJE (Aleteia)

          DEVICA MARIJA IZ PRVE ROKE POZNA BOLEČINE IN TRPLJENJE, KI JIH IZKUŠAJO MNOGI LJUDJE

          Težko je prestajati bolečine, trpljenje in preizkušnje, če je človek sam in osamljen. Kot človeška bitja potrebujemo bližnje, da nam pomagajo nositi težka življenjska bremena.

          Oseba, ki nam vedno stoji ob strani, je Devica Marija. Morda ni ravno navzoča s telesom, toda nudi nam duhovno navzočnost, ki nas tolaži v obdobju stiske.

          SV. ALFONZ LIGUORI v svoji knjigi Marijina slava piše, kako naj se v času največjih preizkušenj po pomoč obrnemo k Devici Mariji.

          Ko nas življenjski križi resnično težijo, se zatecimo k Mariji, ki jo Cerkev imenuje Tolažnica žalostnih, sv. Janez Damaščan pa Zdravilo za vse srčne bolečine.

          Veliko je pretrpela v svojem kratkem zemeljskem življenju, prestajala je neznosne bolečine. Prerok Simeon ji je napovedal: “Tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src” (Lk 2,35).

          TOLAŽI VSE, KI SE ZATEKAJO K NJEJ

          Njeno srce je bilo odprto ves čas, ko je prestajala najhujše bolečine, zdaj pa posreduje za nas in tolaži vse, ki se zatekajo k njej.

          Sv. Alfonz svoje premišljevanje sklene s kratko molitvijo k Mariji, v kateri jo prosi za pomoč v vsakem trpljenju.

          O MOJA PRESLADKA GOSPA, KI SI NEDOLŽNA TAKO POTRPEŽLJIVO TRPELA. MATI MOJA, ZDAJ TE PROSIM ZA POMOČ: PA NE, DA ME ODREŠIŠ MOJIH KRIŽEV, TEMVEČ DA BI JIH ZNAL POTRPEŽLJIVO NOSITI. V IMENU JEZUSOVE LJUBEZNI TE PROSIM, DA ZAME PRI BOGU IZPROSIŠ VSAJ TO MILOST.

          Povzeto po:
          https://si.aleteia.org/2020/09/16/kako-vam-marija-lahko-pomaga-prestajati-vsako-trpljenje/

          Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

          • Miro says:

            SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

            Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
            da bi bila ti koga zapustila,
            ki je pod tvoje varstvo pribežal,
            tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
            S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
            k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
            Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
            temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

  66. Miro says:

    V DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU VIDIMO ČUDOVITO HARMONIJO MED TREMI BOŽJIMI OSEBAMI. JEZUS BI RAD UČENCE ŠE NAPREJ UČIL, A VE, DA TEGA SEDAJ NE MOREJO NOSITI. ZATO BO ČAS KASNEJE, KO ON NE BO VEČ MED NJIMI. ZATO BO UČENCEM POSLAL SVETEGA DUHA, KI JIH BO POSTOPOMA UVAJAL V VSO RESNICO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,12-15)

    »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C12-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V odlomku vidimo čudovito harmonijo med tremi božjimi osebami. Jezus bi rad učence še naprej učil, a ve, da tega sedaj ne morejo nositi. Zato bo čas kasneje, ko on ne bo več med njimi. Zato bo učencem poslal Svetega Duha, ki jih bo postopoma uvajal v vso resnico. In v tem razodevanju resnice bo Sveti Duh jemal iz Očetovega naročja in nas hkrati vračal v to naročje božje ljubezni in usmiljenja.

    Tako ima vsaka božja oseba svoje poslanstvo, ki se medsebojno prepleta. Lahko bi rekli, da so v vsaki osebi navzoče vse osebe in v vseh vsaka. Tako lahko s celotno Sveto trojico povežemo tudi Jezusovo trditev: Jaz sem pot, resnica in življenje. Kljub temu, da je Jezus vse troje, lahko v teh treh lastnostih vidimo tudi tri poudarjene vloge vsake osebe.

    POT

    Najbrž lahko rečemo, da pot najmočnejše razodeva Jezus sam. On je pot razodevanja Očeta, pot življenja, pot resnice.

    RESNICA

    A ko se je moral umakniti, pošilja Duha tolažnika, ki nam bo povedal vso resnico. Resnico, ki je težka, pa je sedaj še ne bi mogli nositi. Sveti Duh je torej duh Resnice. To resnico imamo upodobljeno kot podobo trpečega in zasramovanega Sina. To je Resnica, ki je pogosto zanemarjena v tem svetu in se zanjo pogosto bolj malo zmenimo. A Sveti Duh je najmočneje prisoten prav pri razodevanju Resnice, ki je nasprotje od laži, ki jo vodi hudi duh.

    ŽIVLJENJE

    Vse, kar živi in diha je ustvaril Bog Stvarnik, Oče vsega živega. On je življenje samo, je začetek bivajočega. Iz njegovega naročja prihajamo in se vanj vračamo.

    Ko Jezus odhaja od svojih učencev, jim pravi: Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene (Jn 16,12-13)«. Zlo se torej širi, če ne poznamo Boga. Ali lahko rečemo, da Boga resnično poznamo? Nedelja Svete trojice je zato povabilo, da bi še bolj živeli v povezanosti z Bogom. Kako? Če ostanemo pri teh treh podobah, ki veljajo za Jezusa in za celotno Trojico, lahko iz njega razberemo naslednje:

    – Jezus je pot: Pot, ki nam je razodeta po njegovem zemeljskem življenju. Redno branje in premišljevanje Božje besede, še posebej evangelijev, je temeljno za spoznavanje Jezusa, Božjega sina, našega brata, prijatelja in Odrešenika. Samo tako moremo stopati v tesen odnos z njim in ne delati zla.

    – Sveti Duh je duh resnice: Razodevanje resnice, kot vidimo v odlomkih zadnjih nedelj, je postopno. Jezus celo pravi, da vse resnice ne moremo razodeti, ker bi je ne mogli nositi. Torej je še kako pomembno, da smo vsak dan čuječi, da prepoznavamo resnico, o sebi, o bližnjem, o Bogu in o svetu. Za to odprtost moramo neprestano moliti in prositi.

    – Oče je življenje: Je prekipevajoče življenje v sebi, ki se vedno daje v ljubezni vsakemu izmed nas. Je usmiljenje samo, ki ne želi, da bi se kdo izmed njegovih otrok pogubil. Še vedno trpi po svojem Sinu, za odrešenje naših duš in se razdaja po delovanju Svetega duha. Življenje v zavesti zakramentov in v dejavni ljubezni je življenje v Bogu.

    Naj križ, ki ga naredimo na čelo, ne bo le znamenje iz navade, ampak vedno znova povabilo, da živimo z jasno zavestjo o Troedinem Bogu in z željo, da mu po njegovem delovanju postajamo tudi podobni.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  67. Miro says:

    MARIJI SEM OBLJUBIL, DA SE NIKOLI VEČ NE BOM DOTAKNIL DROG, ČE MI BO DALA MOČ. USLIŠALA ME JE (Aleteia)

    »KO SEM STOPIL NA POT SPREOBRNJENJA, SEM RAČUNALNIK RAZSTAVIL NA DELE IN JIH VRGEL V SMETI«

    Kristjan Gumienny je bil več kot 20 let odvisen od alkohola, drog in pornografije. Utrujen je bil od življenja brez cilja, razmišljal je o samomoru. Pomoč mu je ponudila Marija. Z njeno pomočjo se je osvobodil odvisnosti in se vrnil k Bogu.

    O njegovih bridkih izkušnjah in rešitvi z Marijino pomočjo več v pogovoru na:
    https://si.aleteia.org/2022/05/23/mariji-sem-obljubil-da-se-nikoli-vec-ne-bom-dotaknil-drog-ce-mi-bo-dala-moc-uslisala-me-je/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  68. Miro says:

    KATEHEZA O STAROSTI: PREDANOST PRAVIČNOSTI OHRANITI NEDOTAKNJENO

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED DANAŠNJO KATEHEZO DEJAL, DA ČE OSTARELI, KI SO VIDELI ŽE MARSIKAJ, OHRANIJO NEDOTAKNJENO PREDANOST PRAVIČNOSTI, POTEM OBSTAJA UPANJE ZA LJUBEZEN IN TUDI ZA VERO. »IMAMO ZELO VELIKO POSLANSTVO NA SVETU,« JE SPODBUDIL, »TODA NE IŠČITE ZATOČIŠČA V NEKONKRETNEM IN NERESNIČNEM IDEALIZMU, BREZ KORENIN.«

    Na začetku splošne avdience, ki je potekala na Trgu svetega Petra, se je bral odlomek in starozavezne knjige Pridigar, v katerem najdemo ironičen prikaz življenja, ki je ločeno od zavzetosti za pravičnost. Papež opozoril na pojav ciničnega razuma, ki sešteva znanje in neodgovornost. Znanje, ki nas oprošča moralnosti, se sprva zdi vir svobode in energije, a se kmalu spremeni v paralizo duše. Starejši ljudje, ki so bogati z modrostjo in humorjem, naredijo veliko dobrega za mlade. Rešujejo jih pred skušnjavo žalostnega pogleda na svet, ki je brez življenjske modrosti. Starejši prav tako mlade vračajo nazaj k Jezusovi obljubi: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.«

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Prd 2,17-18; 12,13-14

    Tako sem zasovražil življenje, ker mi je postalo mrzko, kar se godi pod soncem: kajti vse je nečimrnost in lovljenje vetra. Zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se trudil pod soncem in ga bom zapustil človeku, ki bo prišel za menoj. Končna beseda vse pridige: Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi, kajti to je cel človek! Bog namreč privede pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako skrito, naj bo dobro ali slabo.

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/kateheza-o-starosti-predanost-pravicnosti-ohraniti-nedotaknjeno.html

  69. Miro says:

    »MOJA MATI ME NE MARA«

    Naše sestre delujejo po vsem svetu in videla sem vse težave, vso bedo, vse trpljenje.

    Zakaj se je vse to pojavilo? Zaradi pomanjkanja ljubezni, pomanjkanja molitve. V družini se ne sestajajo, ne molijo skupaj, se ne zbližujejo, ne ostajajo skupaj. Ljubezen se začenja doma in uboge najdemo celo v našem lastnem domu.

    V Londonu imamo hišo. Naše sestre delajo ponoči in neke noči so šle ven, da bi po ulicah pobirale ljudi. Pozno ponoči so videle mladeniča, ki je ležal na tleh, in so rekle: »Ne bi smel biti tukaj, biti bi moral pri svojih starših.« Pa je odvrnil: »Če grem domov, me mati ne mara, ker imam dolge lase. Vsakič, ko grem domov, me nažene.« Predno so prišle nazaj, je vzel preveliko dozo mamil in odpeljati so ga morale v bolnišnico. Nisem si mogla misliti, kako je mogoče, da se je njegova mati ukvarjala z lakoto naših ljudi v Indiji, tu pa je bil njen otrok, lačen nje, lačen njene ljubezni, lačen njene skrbnosti, pa ga je zavrnila.

    Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč stran. Ni vedno lahko ljubiti tistih, ki so v naši bližini. Lažje je dati skodelico riža, da potešimo lakoto, kot potešiti osamljenost in bolečino nekoga, ki ga ne ljubimo v lastnem domu. Prinesite ljubezen v svoj dom, kajti tu se mora naša medsebojna ljubezen začeti.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  70. Miro says:

    »MARIJA POMAGAJ JE POMAGALA, POMAGA IN BO POMAGALA« (Družina, 24. maj 2022)

    MARIJA, BODI NAŠA POMOČNICA, SPREMLJAJ NAS NA POTI NAŠE VERE, DA BO TA VEDNO TRDNEJŠA IN BO PREŽEMALA VSE NAŠE ŽIVLJENJE,« JE V NAGOVORU PRI DOPOLDANSKI SLOVESNI MAŠI NA TRGU PRED BAZILIKO NA BREZJAH NA PRAZNIK MARIJE POMAGAJ, ZAVETNICE SLOVENCEV, DEJAL MARIBORSKI NADŠKOF MSGR. MAG. ALOJZIJ CVIKL.

    Somaševalca sta bila še nadškofov tajnik Jure Sojč in rektor bazilike na Brezjah p. dr. Robert Bahčič, ki je ob uvodu v mašo opozoril na besede p. Otmarja Vostnerja, ki je že leta 1945 v Devetdnevnici k Mariji Pomagaj zapisal: »Marija Pomagaj je pomagala, Marija Pomagaj pomaga in Marija Pomagaj bo pomagala.« Slovesne maše na prostem se je udeležilo precej romarjev z vseh koncev države.

    IZ NADŠKOFOVE PRIDIGE

    Naši predniki so v Mariji videli ženo, vso odeto v svetlobo in prežeto z Bogom ter ravno zato rodovitno, sposobno izžarevati svetlobo, se boriti s temo, z grehom in lažjo. Ta bitka ni le fizična, temveč tudi čustvena in psihološka, je v nagovoru poudaril mariborski nadškof.

    »Današnji praznik nam tako predstavi naše življenje v čisto vsakdanji in hkrati v Božji luči. Govori o vsaki ženi in možu, ki je sprejel življenje kot Božji dar in ga želi v veri in zaupanju v Boga živeti kot podarjenost. Ob tem pa človek naleti na ovire, ki mu jih nastavlja miselnost tega sveta: glede življenja po vesti, spoštovanja človekovega življenja in svobode ter glede življenja po veri nasploh,« je poudaril Alojzij Cvikl.

    NEDELJA POSTAJA LE DAN MED OSTALIMI DNEVI

    Danes opažamo, kako nedelja postaja zgolj dan med ostalimi dnevi, nič več dan počitka, nabiranja telesnih in duhovnih moči za nov teden, kar potegne za sabo glavno bolezen našega časa: izgorelost, utrujenost, notranjo izpraznjenost. Takšen način življenja, tako nadškof, tudi vpliva na medsebojne odnose, ki so vse bolj površni, in se pozna tudi pri našem delu, ob katerem se vse bolj sprašujemo po smislu vsega.

    »Zdi se, da smo izgubili naravni ritem, v katerem naj bi teklo naše življenje. V našo naravo in ritem je namreč globoko vtkana tudi potreba po počitku, praznovanju in posvečevanju tega, kar naredimo in ustvarimo s svojim delom. Pri vsem tem ima izreden pomen tudi nedeljska maša, ne le kot izpolnitev zapovedi, temveč kot dar in opora za rast naše vere in pri poglabljanju našega odnosa z Bogom,« je pojasnil nadškof.

    MARIJA KOT POMOČNICA, KI NAS RAZUME

    In Marija nam prihaja naproti kot naša pomočnica, ki nas razume, saj so bili tudi v njenem življenju trenutki, ki jih ni razumela, a jih je ohranjala v srcu, o njih premišljevala in jih izročala Bogu. »Kolikokrat smo tudi mi v podobnem položaju, ko nečesa ne razumemo, ne vidimo smisla, se nam zdi vse pretežko. Ne ostanimo sami v teh trenutkih, pustimo, da se nam Marija pridruži, nas spremlja v naših radostih in bolečinah in nas nauči, kako vse to izročati Bogu,« je izpostavil nadškof Cvikl.

    PODLEGAMO LOGIKI SVETA, NAMESTO DA BI VANJ PRINAŠALI KRISTUSA

    Dodal je, da se nam mnogokrat zdi, da v svetu, ki gre v svojo smer, sami ne moremo ničesar storiti, zato podležemo logiki sveta, grajenega na relativizmu in uživaštvu, namesto da bi vanj prinašali Kristusa, njegov evangelij, luč, mir, veselje in prijateljstvo.

    DA BI POSTAJALI VEDNO BOLJ ZNAMENJE ŽIVLJENJA

    »Prosimo Boga, da bi po Marijinem zgledu in priprošnji v naši domovini postajali vedno bolj znamenje življenja in bi gojili vrednote, ki to življenje ohranjajo. Tako bomo tudi mi kot Marija udeleženi pri Božjem odrešenjskem poslanstvu in bo tudi naše življenje ‘v hvalo njegovega veličastva’. To pa je pot, ki nas vodi v večno življenje,« je opozoril Alojzij Cvikl.

    MARIJA NAM KOT MATI ŽELI LE NAJBOLJE

    Kot naša Mati nam Marija želi le najbolje in s svojo materinsko ljubeznijo objema slehernega od nas, da bi nas vodila k svojemu Sinu. »Marija kot naša pomočnica prihaja pred nas najprej kot žena vere in popolnega zaupanja v svojega Sina, s čimer je v Kani povzročila prvo čudežno znamenje in nagovorila učence, da so verovali v njenega Sina. Z isto vero je bila Marija nato navzoča pod križem in sprejela za sina apostola Janeza. Po vstajenju je postala moleča Mati Cerkve, nad katero se je na binkoštni dan spustil Sveti Duh,« je nagovor končal mariborski nadškof.

    Pred zaključnim blagoslovom pa je še spodbudil zbrane vernike: »Beseda ‘hvala’ nam gre težko iz ust, danes pa imamo priložnost, da se pred milostno podobo Mariji zahvalimo za vse, kar smo po njej prejeli. Vsak pri sebi lahko premisli in pogleda, kaj vse je prejel po Mariji, in se ji za to zahvali.«

    Povzeto po:
    https://www.druzina.si/clanek/marija-pomagaj-je-pomagala-pomaga-bo-pomagala

    Marija Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    • Miro says:

      Na duhovno spodbudo nadškofa Alojzija Cvikla premislimo in poglejmo (vsak pri sebi), kaj vse smo prejeli po Mariji in se ji za to zahvalimo ______.

      Marija, Pomočnica kristjanov, hvala ti za vse milosti, ki smo jih prejeli od Boga na tvojo mogočno priprošnjo! Ob tem še molimo:

      Sveta Marija, Mati Božja,
      ti si svetu podarila resnično Luč,
      Jezusa, tvojega Sina – Božjega Sina.
      Ti si se povsem
      izročila Božjemu klicu
      in si tako postala vir dobrote,
      ki iz njega priteka.
      Pokaži nam Jezusa.
      Vodi nas k njemu.
      Uči nas spoznati ga in ga ljubiti,
      da bi tudi mi mogli postati
      resnično ljubeči
      in vir žive vode
      sredi žejnega sveta.

      (molitev papeža Benedikta XVI.)

  71. Miro says:

    SVATBA V GALILEJSKI KANI – KARKOLI VAM REČE STORITE – V ČUDEŽU, STORJENEM V KANI, LAHKO OPAZIMO JEZUSOVO DEJANJE NAKLONJENOSTI DO MLADOPOROČENCEV, ZNAMENJE BOŽJEGA BLAGOSLOVA NAD ZAKONOM. LJUBEZEN MED MOŽEM IN ŽENO JE TOREJ DOBRA POT, KAKO ŽIVETI EVANGELIJ, OZIROMA SE Z VESELJEM PODATI NA POT SVETOSTI. TODA ČUDEŽ V KANI SE NE TIČE SAMO MLADOPOROČENCEV. VSAK ČLOVEK JE POKLICAN V SVOJEM ŽIVLJENJU SREČATI SE Z GOSPODOM!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 2,1-11)

    Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Mati je Sinu omenila, da je zmanjkalo vina in Jezus potem, ko ji je odgovoril, da še ni prišla njegova ura, je kljub vsemu sprejel njeno spodbudo in podaril mladoporočencema najboljše vino vsega slavja.

    V čudežu, storjenem v Kani, lahko opazimo Jezusovo dejanje naklonjenosti do mladoporočencev, znamenje Božjega blagoslova nad zakonom. Ljubezen med možem in ženo je torej dobra pot, kako živeti evangelij, oziroma se z veseljem podati na pot svetosti.

    Toda čudež v Kani se ne tiče samo mladoporočencev. Vsak človek je poklican v svojem življenju srečati se z Gospodom. Krščanska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in ki nam omogoči srečanje z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izkušnji ljubezni, skozi obdobja veselja in bolečine, svetlobe in teme. Pripoved o svatbi v Kani nas vabi, da odkrijemo, da se nam Jezus ne predstavlja kot sodnik, ki je takoj pripravljen obsoditi naše krivde, ali kot poveljnik, ki zahteva, da slepo izpolnjujemo njegove ukaze. Razodeva se namreč kot Odrešenik človeštva, kot brat, kot starejši brat, kot Očetov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pričakovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.

    Na tak način pa more Gospod dati tudi posebno poklicanost v duhovnem poklicu.

    Torej se lahko vprašamo: a zares poznam takšnega Gospoda? Ga čutim ob sebi, blizu v svojem življenju? Mu odgovarjam z valovno dolžino tiste njegove poročne ljubezni, ki jo vsak dan razodeva vsem? Gre namreč zato, da se spoznamo, da nas Jezus išče ter vabi narediti mu prostor v globini svojega srca. Na tej poti vere nismo prepuščeni sami sebi. V dar smo namreč prejeli Kristusovo Kri. Veliki kamniti vrči, katere je Jezus naročil napolniti z vodo, da jo bo spremenil v vino, so znamenje prehoda iz stare v novo zavezo, kjer smo namesto vode za obredno umivanje prejeli Jezusovo Kri, ki se preliva na zakramentalni način v evharistiji in na krvav način med trpljenjem na križu. Zakramenti, ki izhajajo iz velikonočne skrivnosti, nam vlivajo nadnaravno moč in nam omogočajo okušati brezmejno Božje usmiljenje.

    Devica Marija, ki je zgled premišljevanja Gospodovih besed in dejanj, nam pomaga z vero odkriti lepoto in bogastvo evharistije ter drugih zakramentov, ki ponavzočujejo zvesto Božjo ljubezen do nas. Tako se bomo lahko vedno bolj zaljubili v Gospoda Jezusa, našega Ženina in mu šli naproti s prižganimi svetilkami naše vesele vere ter postali tako v svetu njegovi pričevalci.

    Pomislim na Marijo in vidim, kako je bila budna. Ob pogledu nanjo nimam občutka kakršne koli napetosti in nemira, a najbrž ji lahko pripišemo pravo budnost.

    Marija je takoj opazila, da je zmanjkalo vina. Najbrž ni bila med najbolj žejnimi, verjetno pa je bila med najbolj budnimi. Zato je rekla Jezusu: Vina nimajo! Kot bi hotela reči: Pomagati moramo gostitelju!

    V Mariji ne doživljam nobene panike in nepotrebnega strahu. V njej je le jasna misel, da mora življenje jemati z vso odgovornostjo. Če podrobneje pogledamo, nas lahko Marijin zgled vabi k budnosti na treh področjih:

    Budni moramo biti na božja sporočila. Bog je vedno njen sopotnik in z njim je neprestano v dialogu. Ob njem odkriva svojo poklicanost in način njene uresničitve.

    Budni moramo biti na sporočanje bližnjega. Biti buden v odnosu z bližnjim, da bi mu ne delali krivice, da bi ne bili nasilni in ga ne bi odvračali od poti, ki jo je zanj pripravil Bog.

    Budni moramo biti do potreb in stisk bližnjih.

    Budnost, katere zgled je Marija, je danes še toliko bolj potrebna, ker živimo v družbi, ki se na vse zgoraj omenjeno očitno požvižga. Družba Boga noče priznati, kaj šele, da bi bila pozorna na njegovo govorico. Vodilo vsega so ugodje, slava in moč.

    Prav tako se družba v veliki meri požvižga na sporočanje bližnjega, saj je za budnost potrebna vedno tudi odpoved in premislek nad svojimi željami in hotenji. A prav slednje postavlja družba za vodilo.

    Naj nas Marija vabi k večji pozornosti na božje sporočanje, k bolj zavzetemu dialogu z bližnjimi in k odgovornejšemu odnosu do ljudi v najrazličnejših stiskah. Na tak način bomo tudi odkrivali in potem imeli dovolj duhovnih poklicev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

  72. Miro says:

    ČASTITE MARIJO, TO VSEM PRIPOROČAM

    DON BOSKO ME JE NAUČIL LJUBEZNI IN ZATEKANJA K MARIJI S TEM, KO PRAVI:

    »Neštete milosti so prejeli in še prejemajo tisti, ki se zatekajo po pomoč k Mariji in jo kličejo z imenom Pomočnica kristjanov. Častite Marijo, to vsem priporočam. V nebesih veliko premore. Njen Božji sin ji podeli, karkoli ga prosi. Govorim vam iz lastne izkušnje in vam na vso moč priporočam, moj nasvet naj se vam vtisne globoko v srce. Kličite pogosto na pomoč Marijo z besedami: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas! Tako kratka je ta molitev, a vendar tako zelo uspešna. Tolikim sem jo že svetoval in vsi ali skoraj vsi so izjavili, da so bili uslišani … vtisnite si globoko v srce te besede: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas. Ponavljajte jih v vsaki skušnjavi, vsaki potrebi, vsaki stiski. Obljubljam vam, da bo hudobni duh premagan. Kadarkoli potrebujete duhovno milost, kličite Marijo z besedami: Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas; in uslišani boste.«

    Danes se lahko vsi mi zatekamo k don Bosku, ki je naš velik priprošnjik v nebesih. Izkoristimo to življenjsko priložnost, ko je prišel med nas. Obiščimo njegove relikvije in v molitvi predenj položimo vse naše zahvale in prošnje. Verujmo v to, da smo vsi skupaj del istega občestva, Cerkve, in pogumno posnemajmo njegov zgled!

    Tadej Janež

    Povzeto po: https://www.fma.si/castite-marijo-to-vsem-priporocam/

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

  73. Miro says:

    SLOVESNI PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV – MARIJA POMAGAJ

    V KATOLIŠKI CERKVI 24. MAJA OBHAJAMO PRAZNIK MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV OZ. MARIJE POMAGAJ. V SLOVENIJI JE SLOVESNI PRAZNIK, SAJ JE MARIJA POMOČNICA KRISTJANOV GLAVNA ZAVETNICA DRŽAVE.

    K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

    Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

    Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

    Praznik Marije Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

    Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj

    Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

    • Miro says:

      KAKO JE JANEZ BOSKO MOLIL K MARIJI

      DON BOSKOVA MOLITEV K MARIJI – MARIJINA MOČ JE VEČJA KOT MOČ ŠE TAKO ŠTEVILČNE IN UREJENE VOJSKE

      Znano je, da je bil sveti Janez Bosko velik častilec Device Marije in jo je postavil za glavno zavetnico salezijancev. Posebno je širil pobožnost do nje, najprej kot Brezmadežne, pozneje pa tudi pod nazivom Marija Pomočnica.

      V čast Mariji Pomočnici je sestavil tudi molitev. V svojih ustanovah je zelo spodbujal, da so jo fantje, salezijanci in mnogi drugi redno molili. V Sloveniji molitev ni preveč poznana in razširjena.

      DON BOSKOVA MOLITEV K MARIJI

      O Marija, mogočna Devica,
      ti velika in slavna obramba Cerkve,
      posebna pomoč kristjanov
      in strašna kakor urejena vojska!
      Ti sama si premagala vse zmote sveta.
      V stiskah, v boju in potrebah
      nas obvaruj pred sovražnikom
      in nas ob smrtni uri sprejmi v večno radost.

      ČASOVNI OKVIR

      Janez Bosko je živel v nemirnem času 19. stoletja, ki so ga pretresali različni družbeno-politični dogodki, kot recimo ločevanje Cerkve in države, ukinjanje papeške države, v Torinu pa se je Janez Bosko srečal tudi z mnogimi sektami in herezijami, ki so vabile ljudi, ki niso bili poučeni v veri. Zato Mariji v molitvi tudi pripisuje, da je sama premagala vse zmote sveta, saj herezije skoraj vedno zavračajo češčenje Device Marije.

      Za Janeza Boska sta bila češčenje evharistije in Marije dva ključna stebra, zato je vztrajal, da kjer se časti Najsvetejše in Devico Marijo ter spoštuje papeža, tam so resnični katoličani. V nemirnih časih, ko je politična oblast v savojski monarhiji ukinjala redove in zapirala samostane, je Janez Bosko Devici Mariji v čast v Torinu postavil mogočno svetišče.

      STRAŠNA KOT VOJSKA

      Iz molitve morda še najbolj izstopa primerjava Marije z vojsko, česar katoličani nismo navajeni, saj je to kar nasilna podoba. Ta primerjava je sicer starejšega izvora, saj se nanaša na leto 1571, ko je krščanska vojska premagala Turke v bitki pri Lepantu. Takrat se je tudi začelo češčenje Marije kot pomočnice.

      Pogled na urejeno vojsko marsikomu nažene strah v kosti. Tudi hudim duhovom, demonom je že omemba imena Device Marije neznosna in se je bojijo ter bežijo. (To obsežneje opisuje pokojni italijanski eksorcist pater Gabriel Amorth v knjigi Močnejši od zla.)

      Tako je Marija obramba Cerkve pred napadi hudega duha, njena moč je večja kot moč še tako številčne in urejene vojske. Osrednji klic te molitve, je tako namenjen Mariji, naj tudi nas, ki kličemo k njej in jo prosimo, obvaruje pred napadi hudega duha in njegovimi skušnjavami ter pred zmotami tega sveta. Marijo torej prosimo, naj nam pomaga ostati zvesti Bogu in Cerkvi ter njenemu nauku.

      Povzeto po:
      https://si.aleteia.org/2021/05/17/kako-je-janez-bosko-molil-k-mariji/

      Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

      • Miro says:

        MOLITEV K RAKOVNIŠKI MARIJI POMOČNICI

        Marija, naša Mati in Pomočnica! Vedno znova nas sprejemaš
        s svojim ljubečim pogledom. Z zaupanjem se ti izročamo v varstvo.
        K tebi hitijo otroci, bodi jim mati in vzgojiteljica. K tebi prihajajo
        fantje in dekleta, spremljaj jih na poti mladosti. Nate se obračajo
        starši, pomagaj jim v službi življenja. Vate se ozirajo bolni in osamljeni,
        tolaži jih v njihovih stiskah. Marija Pomočnica, posreduj pri Bogu s
        svojo priprošnjo za najbolj preizkušane brate in sestre, ki iščejo smisel
        življenja. Daj Cerkvi na Slovenskem tiste rodovitnosti, da se bodo mnogi
        odzvali Božjemu klicu. Marija, stopi med nas na križpotja življenja.
        Spremljaj nas na poti k Bogu. Amen. (vir: rakovnik.si)

        Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

  74. Miro says:

    LAŽNIVEC SI

    Kako ljubimo Boga? Kje je Bog? Vemo, verjamemo, da je povsod. Da bi lažje razumeli to prisotnost in to
    ljubezen, ponovno beremo v svetem pismu, da sv. Janez pravi: kako morete reči, da ljubite Boga, ki ga ne
    vidite, če ne ljubite soseda, ki ga vidite? In uporablja zelo hudo besedo: »Lažnivec si.« To je huda beseda.
    Je ena tistih besed, ki jo je grozljivo prebrati v evangeliju, pa je vendar resnična. In kje se ta ljubezen
    začenja? Začenja se doma.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  75. Miro says:

    SMISEL IN ODREŠENJSKI POMEN VSTAJENJA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    651 “Če Kristus ni vstal, je naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna” (1 Kor 15,14). Vstajenje je predvsem potrditev vsega, kar je Kristus sam storil in učil. Vse resnice, tudi najbolj nedostopne človekovemu duhu, postanejo utemeljene, če je Kristus z vstajenjem dal dokončen dokaz za svojo božjo oblast, kot je bil obljubil.

    652 Kristusovo vstajenje je izpolnitev starozaveznih obljub (prim. Lk 24,26-27.44- 48) in obljub samega Jezusa med njegovim zemeljskim življenjem (prim. Mt 28,6; Mr 16,7; Lk 24,6-7). Izraz “kakor je v knjigah Svetega pisma” (prim. 1 Kor 15,3-4 in nicejsko-carigrajsko veroizpoved) nakazuje, da je Kristusovo vstajenje izpolnilo te napovedi.

    653 Resnica o Jezusovem božanstvu je z njegovim vstajenjem potrjena. Rekel je: “Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da SEM JAZ” (Jn 8,28). Vstajenje Križanega je dokazalo, da je bil res “JAZ SEM”, Božji Sin in Bog sam. Sv. Pavel je mogel Judom izjaviti: “Obljubo, dano očetom, je Bog izpolnil nad nami …; obudil je Jezusa, kakor je zapisano v prvem psalmu: Ti si moj Sin, danes sem te rodil” (Apd 13,32.34; prim. Ps 2,7). Kristusovo vstajenje je tesno povezano s skrivnostjo učlovečenja Božjega Sina. Je njena dopolnitev po večnem božjem načrtu.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-smisel-in-odresenjski-pomen-vstajenja/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  76. Miro says:

    KLJUČNA BESEDA O BOGU JE RESNICA. JEZUS PRIHAJA, DA IZPRIČA VSO RESNICO, UČENCE V NJEJ POSVEČUJE IN POŠILJA DUHA, KI JIH BO V RESNICI POTRDIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,26-16,4)

    »Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. Toda te stvari sem vam povedal, da se boste spominjali, ko pride njihova ura, da sem vam jaz povedal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C26-16%2C4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Cilj vsega je, da bo posvečen v resnici on in bodo v njej posvečeni tudi njegovi učenci.

    Kaj pomeni, da bo posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

    Ključna beseda o Bogu je RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

    Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

    – glej, da se ne boš komu zameril,

    – pomisli, da ne boš koga prizadel,

    – kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

    – molči, zaradi ljubega miru,

    – potrpi, saj ni vredno,

    – molči, ne izpostavljaj se, itd.

    Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo! Pomislim le na tele:

    – bo že videl, mu bom že povedal,

    – ko bo čas, bo izvedel (to se npr. čudovito odraža pred volitvami),

    – si bo že zapomnil.

    Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

    Laž smo zavili v: skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ga, Kristina!

      Razumem vas; ko je ČLOVEK NA VRHUNCU SVOJE STISKE JE VSAKA BESEDA, KI JO DOBI ALI PA POIŠČE KOT BLAŽILNA REŠILNA BILKA, V NAJTEŽJIH , HUDIH SITUACIJAH PRIDEJO DNEVI, KO ČLOVEK NE MORE MOLITI; TUDI SAMA SEM TO IZKUSILA ZATO RAZUMEM VSAKEGA, KI SE ZNAJDE V TAKI SITUACIJI; TUDI SVETNICA FAVSTINA JE PISALA O TEM. JEZUS VSE VIDI, VIDI V DNO SRCA; ON VAS BO RAZUMEL, NE BOJTE SE, TISTI ČAS , KO NE MORETE SAMI MOLITI PA MOLIJO LJUDJE PO SVETU, IN BOG LAHKO VSE UREDI! KO BOSTE PREJEMALA MILOSTI OD JEZUSA, BOSTE PREJELA TUDI MOČ, LAŽJE BOSTE KLUBOVALA HUDIM VIHARJEM.

      LE POGUMNO!

      JEZUS PRAVI; NE BOJ , BODI POGUMEN!

      • Hvala says:

        Članek sem pomotoma uvrstila v to kolono, se opravičujem!

        • Miro says:

          ODGOVOR, KI GA ČLOVEKU OB VSEH ŽIVLJENJSKIH STISKAH, HUDIH RAZOČARANJIH, OBUPAVANJIH, ISKANJIH …. PODARJA NAŠA MATI CERKEV, SE GLASI:

          O MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!

          Prosim, molimo in se ponižno zahvaljujmo za preobilno pomoč, ki nam jo Gospod Jezus nenehno podarja po Preblaženi Devici Mariji!

  77. Miro says:

    RASTLINA, KI JE HOTELA RASTI

    Na ledenem polju je vzbrstela nežna rastlinica. Prebivalci ledene poljane so začudeni obstali pred zelenim grmičkom, ki je sameval v oklepu ledu. Vpraševali so se, kako neki je mogel priti tja. Nihče ni znal odgovoriti. Nazadnje so se zedinili, da bi ga utegnil prinesti severni veter.

    Prav ledeni veter pa je bil glavni sovražnik te nežne rastlinice. Vztrajno je pihal vanjo. Listi so se stiskali drug k drugemu, da bi se ogreli. Od mraza otrpla rastlinica je mislila, da ne bo nikoli obstala.

    Nekega dne je prišel mimo deček. Ko je videl ubogo rastlinico, jo je sklenil odnesti s seboj v toplejše kraje, v deželo južnega sonca. Z veliko pozornostjo jo je tam vsadil. Vsak dan jo je hodil obiskovat, jo ljubeče gledal in ji govoril prijazne besede.

    Listi so se odpirali sončni toploti. Drevesce je pognalo v drevo s šibko krošnjo. Deblo je postalo debelo in razvejano, podobno velikanu z ogromnimi rokami. Rastlinica, ki je prišla z ledenega severa, je bila končno srečna. Deček jo je obiskoval in se zibal v njenih vejah.

    Nauk zgodbe: Tudi ti si se pojavil na zemlji pred dvajsetimi, tridesetimi, petdesetimi leti … Sprejele so te ljubeče oči, polne pozornosti. Hranili so te, zibali, previjali. Premagal si otroške bolezni in na vrsto so prišle prve igrače, prvi zakaji in prve knjige. Pa tudi prva svarila, opomini, prve dolžnosti, hladne kot severni veter. Dali so ti razumeti, da v življenju ne teče vse gladko. Toda rodil si se, da rasteš in postaneš velik.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

  78. Miro says:

    KJE DELIMO VESELJE LJUBEZNI

    BOG NAM JE DAL VELIKO MOČ IN VELIKO VESELJE, DA LJUBIMO TISTE, KI JIH JE ON IZBRAL.
    ALI TO MOŽNOST UPORABLJAMO? IN KJE NAJPREJ? JEZUS JE REKEL: LJUBITE SE MED SEBOJ.
    NI REKEL, LJUBITE SVET; REKEL JE: LJUBITE SE MED SEBOJ – LJUBITE PRAV TU – SVOJEGA
    BRATA, SVOJEGA SOSEDA, SVOJEGA MOŽA, SVOJO ŽENO, SVOJEGA OTROKA, STAREJŠE LJUDI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  79. Miro says:

    VSTAJENJE – DELO SVETE TROJICE

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    648 Kristusovo vstajenje je predmet vere, kolikor je to presežen poseg samega Boga v stvarstvo in v zgodovino. V njem tri božje osebe khrati delujejo skupaj in razkrivajo svojo lastno izvirnost. Vstajenje se je zgodilo po moči Očeta, ki “je obudil od mrtvih” (prim. Apd 2,24) Kristusa, svojega Sina, in tako na popoln način uvedel njegovo človeško naravo – z njegovim telesom – v Trojico. Jezus je dokončno razodet kot “Božji Sin po duhu svetosti po obujenju od mrtvih” (Rim 1,3-4). Sv. Pavel poudarja razkritje božje moči (prim. Rim 6,4; 2 Kor 13,4; Flp 3,10; Ef 1,19-22; Heb 7,16) po delovanju Svetega Duha, ki je oživil mrtvo Jezusovo človeško naravo in jo poklical k veličastvu Gospoda.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-vstajenje-delo-svete-trojice/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Miro says:

    ROŽNI VENEC – OB POPLAVI DUHOVNIH TEHNIK, KI LAHKO ZASUŽNJUJEJO, KER GROBO IN NESVOBODNO PREOBLIKUJEJO NAŠO DUŠO, SPOZNAVAMO ROŽNI VENEC KOT BLAGO ŠEPETANJE SKRIVNOSTI GOSPODA, KI PO MARIJI VSTOPA V NAŠE SRCE. ROŽNI VENEC NAM POMAGA, DA NA POTI UPODABLJANJA PO KRISTUSU RASTEMO NAPROTI CILJU, KI JE SVETOST!

    Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Pravijo, da se je sčasoma razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev za menihe, ki niso bili pismeni in niso sami mogli brati psalmov – številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Že takrat so imeli na vrvici spletene vozle, da so lažje šteli.

    Po nepotrjenih virih je zamisel o molitvi rožnega venca dobil v videnju sv. Dominik leta 1214. Zato ni čudno, da so to pobožnost najbolj razširjali in spodbujali bratje dominikanci. Leta 1569 je dominikanec papež Pij V. to molitev uradno priznal z bulo Consueverunt Romani Pontifices in določil 7. oktober kot praznik Rožnovenske Matere Božje. Veliko zmago združenih krščanskih sil zahoda nad muslimani v pomorski bitki pri Lepantu dve leti kasneje so pripisali prav molitvi rožnega venca, za katero je papež Pij V. pozval prebivalce Evrope.

    Od 16. do 20. stol. je molitev vsebovala 15 skrivnosti (veseli, žalostni in častitljivi del), leta 2002 pa je papež Janez Pavel II. dodal še 5 skrivnosti v t.i. svetlem delu. Napisal je apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae in razglasil leto rožnega venca. To molitev je posebej priporočala Marija, ko se je prikazala pastirčkom v Fatimi, pred začetkom 2. Vatikanskega koncila pa jo je spodbujal sveti papež Janez XXIII. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki lahko zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

    KAKO MOLIMO?

    Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami.
    Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija s skrivnostmi. Slava Očetu.

    O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja

    1. VESELI DEL (ponedeljek in sobota)

    Prošnje:
    1. ki nam poživi vero.
    2. ki nam utrdi upanje.
    3. ki nam vžge ljubezen.

    Skrivnosti:
    1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
    2. ki si ga Devica ob obiskovanju Elizabete nosila.
    3. ki si ga Devica rodila.
    4. ki si ga Devica v templju darovala.
    5. ki si ga Devica v templju našla.

    2. SVETLI DEL (četrtek)

    Prošnje:
    1. ki nam daj duha pokorščine.
    2. ki nam daj srečo uboštva.
    3. ki nam podeli milost čistosti.

    Skrivnosti
    1. ki je bil krščen v Jordanu.
    2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
    3. ki je oznanjal božje kraljestvo.
    4. ki je na gori razodel svoje veličastvo.
    5. ki je postavil sveto evharistijo.

    3. ŽALOSTNI DEL (torek in petek)

    Prošnje:
    1. ki nam utrdi spomin.
    2. ki nam razsvetli pamet.
    3. ki nam omeči voljo.

    Skrivnosti:
    1. ki je za nas krvavi pot potil.
    2. ki je za nas bičan bil.
    3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
    4. ki je za nas težki križ nesel.
    5. ki je za nas križan bil.

    4. ČASTITLJIVI DEL (sreda in nedelja)

    Prošnje:
    1. ki nam vodi naše misli.
    2. ki nam vodi naše besede.
    3. ki nam vodi naša dejanja.

    Skrivnosti:
    1. ki je od mrtvih vstal.
    2. ki je v nebesa šel.
    3. ki je Svetega Duha poslal.
    4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
    5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

    Povzeto po:
    https://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/50/20/20

    Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  81. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: GOSPOD, DAJ MI SVOJ MIR, DAJ MI SVETEGA DUHA

    »Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! V evangeliju današnjega bogoslužja Jezus, ko se poslavlja od svojih učencev med zadnjo večerjo, izreče neke vrste testament: ‘Mir vam zapustim’. In takoj za tem doda: ‘Svoj mir vam dam’ (Jn 14,27). Zaustavimo se pri teh dveh kratkih stavkih«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška, z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 6. nedeljo med letom.

    Najprej mir vam zapustim. Jezus se poslavlja z besedami, ki izražajo ljubezen in vedrino. To pa počne v trenutku, ki je povsem nekaj drugega kot veder. Juda je odšel, da bi ga izdal, Peter ga bo zatajil, skoraj vsi pa ga bodo zapustili. Gospod to ve, pa vendar jim ne očita, ne uporablja strogih besed, ne izreka trdih govorov. Namesto, da bi pokazal vznemirjenost, ostane vljuden do konca. Neki pregovor pravi, da se umre tako, kot se živi. Zadnje Jezusove besede so pravzaprav bistvo njegovega življenja. Občuti strah in bolečino, vendar ne da prostor zameri in protestu. Ne pusti se zapasti v zagrenjenost, ne da si duška, ni nestrpen. Je v miru, takem miru, ki prihaja iz njegovega krotkega srca, v katerem je zaupanje. Od tu izvira mir, ki ga Jezus zapušča. Kajti drugemu ne moremo zapustiti mir, če ga nimamo v sebi. Ne moreš dati miru, če nisi v miru.

    Mir vam zapustim. S tem Jezus pokaže, da je krotkost možna. On jo je utelesil ravno v najtežjem trenutku. Želi pa si, da se tako vedemo tudi mi, ki smo dediči njegovega miru. Hoče, da smo krotki, odprti, razpoložljivi za poslušanje, sposobni razelektriti spore in tkati soglasje. To je Jezusovo pričevanje in velja več kot tisoč besed in več kot številne pridige. Vprašajmo se, če mi, Gospodovi učenci, v krajih kjer živimo, se obnašamo tako, da pomirjamo napetosti in ugašamo spore? Se mi med trenji s kom, takoj odzovemo, vzrojimo ali pa znamo odgovoriti z nenasiljem ter s krotkimi besedami in dejanji? Vsakdo naj se vpraša, kako se odzove.

    Takšna krotkost pa ni lahka. Koliko napora je potrebnega, da se na različnih nivojih razelektri napetost! Tukaj pa nam pride na pomoč Jezusov drugi stavek svoj mir vam dam. Jezus ve, da sami nismo sposobni ohraniti mir in je zato potrebna pomoč, dar. Mir je naše prizadevanje, predvsem pa je Božji dar. Jezus namreč pravi: »svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet« (v. 27). Kaj je ta mir, ki ga svet ne pozna in nam ga Gospod podarja? Ta mir je Sveti Duh, Jezusov isti Duh. To je navzoč Boga v nas, to je »moč Božjega miru«. On, Sveti Duh je, ki razoroži srce in ga napolni z vedrino. On, Sveti Duh je, ki omehča trdoto in pogasi skušnjave, da bi napadali druge. On, Sveti Duh je, ki nas spomni, da so ob nas bratje in sestre in ne ovire ter nasprotniki. On, Sveti Duh je, ki nam da moč odpuščanja, sprave in ponovnega začetka. In z Njim se postane možje in žene miru.

    Dragi bratje in sestre, noben greh, nobena zgrešenost, nobena zamera nam ne sme vzeti poguma, da z vztrajnostjo prosimo dar Svetega Duha, ki nam daje mir. Bolj ko čutimo, da je srce razburjeno, bolj ko v sebi čutimo vznemirjenost, nestrpnost, jezo, še bolj moramo prositi Gospoda za Duha miru. Navadimo se vsak dan reči: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. To je lepa molitev. Skupaj jo izrecimo: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Nisem dobro slišal: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Prosimo ga tudi za tiste, ki živijo ob nas, za tiste, ki jih vsak dan srečamo, za voditelje narodov.

    Marija naj nam pomaga sprejeti Svetega Duha, da bomo delavci za mir.

    Povzeto po:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-05/papez-francisek-gospod-daj-mi-svoj-mir-daj-mi-svetega-duha.html

  82. Miro says:

    JEZUS PROSI ZA NAS. JEZUS JE DOBER ZAGOVORNIK IN BO OČETU POVEDAL ZAME. JEZUS JE PRVI ZAGOVORNIK, KI BO NATO POSLAL TOLAŽNIKA. KO IMAMO V ŽUPNIJI, DOMA, V DRUŽINI KAKŠNE PROBLEME, MORAMO PROSITI JEZUSA, NAJ PROSI ZA NAS – MOGOČE JE DANES PRILOŽNOST, DA PROSIMO, DA BI ZNALI V ŽIVLJENJU DELOVATI PO VZORU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,23-29)

    Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C23-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Bog Oče daje svojega ljubljenega sina za nas, da bi se ne pogubili.

    Jezus torej prosi za nas. Jezus je dober zagovornik in bo Očetu povedal zame. Jezus je prvi zagovornik, ki bo nato poslal Tolažnika. Ko imamo v župniji, doma, v družini kakšne probleme, moramo prositi Jezusa, naj prosi za nas.

    In kako Jezus danes prosi za nas? Ne govori veliko. Ne govori; ljubi. Nekaj je, kar danes počne Jezus; prepričan sem, da počne tole: Očetu kaže svoje rane. Jezus s svojimi ranami prosi za nas, kot da bi govoril Očetu: ‘Oče, to je cena zanje. Pomagaj jim, varuj jih. Tvoji otroci so, ki sem jih rešil, s tem.’ Sicer ne vem, zakaj bi Jezus po vstajenju imel častitljivo, prelepo telo. Ni imel modric, ni imel brazgotin od bičanja, a imel je pet ran. Zakaj jih je Jezus hotel ohraniti v nebesih? Zakaj? Da bi molil za nas. Da bi Očetu pokazal ceno: ‘To je cena. Sedaj jih ne pusti samih. Pomagaj jim.’

    Verovati moramo v to, da Jezus v tem trenutku posreduje za nas pred Očetom, za vsakega med nami. In ko mi molimo, ne smemo pozabiti prositi Jezusa, naj moli za nas: ‘Jezus, prosi zame! Pokaži Očetu svoje rane, ki so tudi moje, so rane mojega greha. So rane mojega problema v tem trenutku.’ Jezus kot priprošnjik torej Očetu kaže svoje rane. In to danes, v tem trenutku. … Zaupati moramo v to Jezusovo molitev z njegovimi ranami pred Očetom.

    In kaj dela Sveti Duh? Oče prav po Svetem Duhu oživi svojega Sina, ter mu da poveličano podobo. Sveti Duh je maziljenje, ki daje telesu mehkobo in lepoto Božjega življenja. Prav Sveti Duh je tisti, zaradi katerega je Sin po vstajenju tako čudovit, prenovljen, ohranja pa rane, s katerimi prosi za nas. Sveti Duh je duh življenja, po katerem Jezus prejema poveličano življenje, je maziljenje, po katerem se celijo grde brazgotine. Je kakor maziljenje z oljem, ki nas varuje pred sovražnikom.

    Čemu vse te osebe, te vloge? Oče, ki se zdi najpomembnejši, je skrit za svojim Sinom, da bi ohranil svojo Očetovsko vlogo. Sina smo videli, Sina prejemamo. Sin bi se, človeško gledano lahko prevzel, ker je vse storil za nas in ga moremo pri vsaki maši celo užiti. A zato, da ohrani ponižnost, Sin brez Očeta ne more ničesar. Sveti Duh pa je nevidna prisotnost, izredna svoboda, ki se zdi, da uhaja vsakemu pogledu. V tem neomejenem delovanju pa je tih in blag, da ga komaj opazimo.

    Mogoče je danes priložnost, da prosimo, da bi znali v življenju delovati po vzoru Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Da bi znali obvladovati pomembnost in moč, kot zmore to Oče, ki prepušča Sinu, da se pokaže.

    Da bi znali biti pokorni kot Sin, ki se odpoveduje svoji volji in spolnjuje le voljo Očeta.

    Da bi znali biti tihi in blagi kot Sveti Duh, pa čeprav je naše moči še dovolj.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      Pridi v mene, Sveti Duh,
      Duh modrosti:
      podari mi notranje oči in ušesa,
      da me ne bodo vezala
      na materialne stvari,
      ampak vedno iskala duhovno realnost.
      Pridi v mene, Sveti Duh,
      Duh ljubezni: dolivaj vedno več
      prave ljubezni v moje srce.
      Pridi v mene, Sveti Duh,
      Duh resnice: dovoli mi,
      da dosežem spoznanje resnice
      v vsej njeni polnosti.
      Pridi v mene, Sveti Duh,
      živa voda, ki priteka iz gore
      za večno življenje:
      daj mi milost, da pridem k tebi
      občudovat obraz Očeta
      v življenje in radost brez konca.
      Amen.

      Sv. Avguštin

  83. Miro says:

    PET SVETNIKOV, KI BODO V VAŠ DOM PRINESLI VESELJE IN HUMOR (Aleteia)

    TI SVETNIKI SO TUDI DRUGE UČILI, NAJ BODO VESELI, IN TO CELO V PREIZKUŠNJAH

    KRISTJANI NISMO ZELO ZNANI PO SVOJEM VESELJU, KAR JE VELIKA ŠKODA. VESELJE IN SMISEL ZA HUMOR STA BILA KLJUČNA ELEMENTA V ŽIVLJENJU MNOGIH SVETNIKOV – IN TI SO TUDI DRUGE UČILI, NAJ BODO RADOSTNI, CELO V ČASU STISKE.

    Tudi papež Frančišek je poudaril podobno, ko je v svoji apostolski spodbudi Veselite in radujte se napisal: “Kar je bilo doslej rečeno, ni izraz zaviralnega, žalostnega, kislega, melanholičnega duha ali plitve podobe brez energije. Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi zgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem.”

    O svetnikih, ki so to veselje izražali v svojem življenju, več na:
    https://si.aleteia.org/2020/05/20/5-svetnikov-ki-bodo-v-vas-dom-prinesli-veselje-in-humor/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA O VESELJU, POTRPLJENJU, VZTRAJANJU …

      »VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI, BODITE SOUDELEŽENI V POTREBAH SVETIH, GOJITE GOSTOLJUBJE. BLAGOSLAVLJAJTE TISTE, KI VAS PREGANJAJO, BLAGOSLAVLJAJTE IN NE PREKLINJAJTE JIH. VESELITE SE S TISTIMI, KI SE VESELIJO, IN JOKAJTE S TISTIMI, KI JOČEJO. DRUG O DRUGEM IMEJTE ISTO MIŠLJENJE, NE RAZMIŠLJAJTE O VISOKIH STVAREH, MARVEČ SE PRILAGAJAJTE SKROMNIM. NE IMEJTE SE V SVOJIH OČEH ZA PAMETNE. NIKOMUR NE VRAČAJTE HUDEGA S HUDIM.« (Rim 12, 12-17)

      Daljši odlomek na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12+%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  84. Miro says:

    LJUBEZEN JE TAKO SAMOUMEVNA, KAKOR ŽIVLJENJE IN DIHANJE

    »LJUBITE SE MED SEBOJ KOT SEM VAS JAZ LJUBIL.« TE BESEDE NAM NE BI SMELE BITI LE LUČ, TEMVEČ TUDI PLAMEN, KI POUŽIVA SEBIČNOST, SAJ TA PREPREČUJE RAST SVETOSTI. JEZUS NAS JE LJUBIL DO KONCA, DO SKRAJNE MEJE LJUBEZNI – KRIŽA. LJUBEZEN MORA PRIHAJATI OD ZNOTRAJ – IZ NAŠE POVEZANOSTI S KRISTUSOM – BITI MORA IZLIV NAŠE LJUBEZNI DO BOGA. LJUBITI, TO BI NAM MORALO BITI TAKO OBIČAJNO KAKOR ŽIVLJENJE IN DIHANJE, DAN ZA DNEM, DO NAŠE SMRTI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  85. Miro says:

    KRISTUS JE VSTAL OD MRTVIH, S SVOJO SMRTJO JE PREMAGAL SMRT IN MRTVIM DAL ŽIVLJENJE (Bizantinska liturgija, velikonočni troparij)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    639 Skrivnost Kristusovega vstajenja je stvaren dogodek, ki je imel zgodovinsko ugotovljene pojavnosti, kakor priča Nova zaveza. Že sv. Pavel more pisati Korinčanom okoli leta 56: “Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v knjigah Svetega pisma. Pokopan je bil. Tretji dan je vstal, kakor je v knjigah Svetega pisma. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim” (1 Kor 15,3-4). Apostol govori tu o živem izročilu vstajenja, ki je zanj zvedel po spreobrnjenju pred vrati Damaska (prim. Apd 9,3-18).

    Prazen grob

    640 “Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal” (Lk 25,4-6). V okviru velikonočnih dogodkov je prva sestavina, ki jo srečamo, prazen grob. Ta ni sam na sebi neposreden dokaz. Odsotnost Kristusovega telesa v grobu bi se dalo razlagati tudi drugače (prim. Jn 20,13; Mt 28,11-15). Kljub temu pa je prazni grob sestavljal za vse bistveno znamenje. Ko so ga učenci odkrili, je bil to prvi korak k priznanju dejstva vstajenja. Tako so storile najprej svete žene (prim. Lk 24,3.22-23), nato Peter (prim. Lk 24,12). “Učenec, ki ga je Jezus ljubil” (Jn 20,2) pribije, da je tedaj, ko je stopil v prazni grob in odkril “povoje na tleh” (Jn 20,6), “videl in veroval” (Jn 20,8). To predpostavlja, da je v stanju praznega groba (prim. Jn 20,5-7) ugotovil, da odsotnost Jezusovega telesa ni mogla biti človeško delo in da se Jezus ni le vrnil v zemeljsko življenje, kakor se je zgodilo z Lazarjem (prim. Jn 11,44).

    Prikazovanja Vstalega

    641 Marija Magdalena in svete žene, ki so prišle dokončno mazilit Jezusovo telo (prim. Mr 16,1; Lk 24,1), ki je bilo pokopano v naglici zaradi nastopa sobote na veliki petek zvečer (prim. Jn 19,31.42), so se prve srečale z Vstalim (prim. Mt 28,9-10; Jn 20,11-18). Tako so bile žene prve znanilke Kristusovega vstajenja za same apostole (Lk 24,9-10). Njim se Jezus pokaže zatem, najprej Petru, nato dvanajsterim (prim. 1 Kor 15,5). Peter, ki je poklican, da utrdi v veri svoje brate (prim. Lk 22,31-32), vidi torej Vstalega pred njimi in prav na njegovo pričevanje se sklicuje občestvo: “Gospod je res vstal in se prikazal Simonu” (Lk 24,34.36).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-zgodovinski-in-presezni-dogodek/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  86. Hvala says:

    POST, KI GA ŽELI BOG OD NAS JE V SPREJEMANJU KRIŽA RAZPETOSTI

    Naj nas še tako boli naša neuspešnost v zakonskem življenju, v družbenem življenju, na tem ali onem osebnem področju, ničesar ne bomo rešili zgolj z zunanjim postom. Post, ki ga želi Bog od nas je v sprejemanju križa razpetosti. Nositi nemoč in hrepenenja v sebi. Živeti z neizpolnjenostjo in hrepeneti po popolnosti. Ne oddaljujmo se od Boga z logiko vedno novih poskusov, da bi bila Cerkev uspešna, da bi bile klopi polne. Ne slepimo se z uspešnostjo raznih akcij, pa naj se zdijo še tako pobožne in učinkovite (40 dni brez alkohola, Fiat 90, Exudus 90, in razne privlačne maše). Jezus ne prinaša logike uspeha, ne pozna zgodbe o uspehu, pozna pa zgodbo o jaslih in križu, o ponižnosti in trpljenju. To je zgodba pravega posta, to je pot postnega časa, pot kristjana, ki želi živeti polno, na zemlji za nebesa. Ni lahko nositi v sebi nebesa in ostajati na zemlji, a to je veličina Jezusove zmage. Samo takšna je lahko zmaga kristjana, tj. zmaga križa!

    https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/p01-puscava-zveri-angeli/

    • Hvala says:

      RAZMIŠLJAJMO KAJ JE BISTVO, KAR RES ŽELI JEZUS OD NAS.

      Postiti se od hrane in delati kljukce-to sem naredil, moliti cele dneve ne da bi bili v molitvi povezani z Bogom, hoditi na romanja itd, itd..

      BISTVO ŽIVLJENJA, KI JE TRDNO POVEZANO Z BOGOM JE IZPOLNJEVANJE NJEGOVE VOLJE, NE SVOJE.

      NJEGOVO VOLJO BOMO LAHKO IZPOLNJEVALI, ČE SE BOMO NJEMU IZROČILI IN GA POSLUŠALI, KAJ ŽELI OD NAS , KAKŠEN NAČRT IMA ZA NAS, BISTVO JE ŽIVETI Z BOŽJO BESEDO VSAK DAN. BITI PONIŽNI!

      GOSPOD IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA DRUGAČEN NAČRT IN DRUGAČNO POT. PREPUSTITI SE NJEMU, SPREJETI NJEGOV KRIŽ, TRPLJENJE, KI GA JE POTREBNO PREŽIVETI.

      BOG OČE TUDI SVOJEMU SINU NI PRIZANESEL, DA NE BI TRPEL.

      Ljudje smo slabotni, iščemo razne izhode, oz. lažjo pot, vse drugo bi rajši naredili, kot pa se sprijaznili s trpljenjem.

      PRENAŠATI TRPLJENJE NA SVETU BREZ BOŽJE POMOČI JE RES PEKEL.

      BOG JE REKEL:

      Ali mislite, da Pismo v prazno pravi: »Bog do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v nas.« 6 Toda on daje večjo milost, zato Pismo pravi:
      Bog se prevzetnim upira,
      ponižnim pa daje milost.
      7 Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. 8 Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite si srca, vi, ki ste v duši razdvojeni. 9 Začutite svojo nesrečo, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalost in veselje v potrtost. 10 Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bo (Jak 4,5-7).

      • Miro says:

        MOLITEV

        Gospod Bog,
        kot tvoji učenci razumemo,
        da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
        Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
        lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
        lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
        lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
        da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
        Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
        nam daj dovolj poguma,
        varuj nas malosrčnosti in obupa.
        Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
        nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
        Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.
        (vir: Ognjišče)

        MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

        • Miro says:

          ZAKAJ OBSTAJA TRPLJENJE? (Aleteia)

          ZNATI TRPETI POMENI ZNATI ŽIVETI

          Jezus nam je pokazal pomen trpljenja. Nihče ni trpel kot on in nihče se ni znal tako kot on s trpljenjem soočiti in mu dati presežen pomen.

          Nekega dne je francoski pisatelj nizozemskega rodu Karl Huysmans med pištolo in križem izbral razpelo. Dejstvo, da je Jezus trpel kot nihče doslej, četudi je bil Bog in svet, kaže na to, da trpljenje ni kazen.

          BOG NE ŽELI, DA TRPIMO

          Dokaz za to, da Bog noče trpljenja in ga nikomur ne pošilja za kazen, ter močno znamenje, da je Božje kraljestvo že med nami, so bila Jezusova ozdravljenja, čudeži in izganjanje hudega duha, se pravi zmage nad zlom in nad trpljenjem.

          Nekateri se sprašujejo, kako Bog dopušča toliko nesreče.

          Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2)

          “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28)

          STVARI LAHKO DOJEMAMO KOT DOBRE IN SLABE

          Bog, ki je popoln, ne more povzročati zla, bolj je njegova stvaritev tista, ki se lahko zmoti, saj ni popolna kot njen Stvarnik.

          Po drugi strani je zlo lahko tudi v slabi rabi stvari. Nož je dober v rokah kuharja in slab v rokah morilca …

          Človeško trpljenje je predvsem sad greha. Sveti Pavel je rekel, da je “plačilo za greh namreč smrt”. (Rim 6,23)

          Naše napake povzročajo trpljenje tudi pri naših potomcih. Sinovi sicer ne dedujejo grehov staršev, vendar lahko trpijo zaradi njihovih posledic.

          SMISEL TRPLJENJA

          Papež Janez Pavel II. je 11. februarja 1984 v apostolskem pismu o trpljenju zapisal: “Smisel trpljenja je tako globok, da presega človeka samega. Človekovo trpljenje je tista točka njegovega življenja, v kateri ga skrivnostna ‘usoda’ vabi, da se dvigne nad samega sebe. Zdi se, da je trpljenje del presežnosti človeka.” (Salvifici Doloris, št. 2)

          Gospod je človeka naredil svobodnega, pametnega, občutljivega, dal mu je voljo in spomin zato, da bi postal “velik”, vreden in plemenit. Bog dopušča, da človek reče ne, sicer bi to pomenilo, da ni svoboden in bi bil samo robot, lutka ali stvar na daljinsko upravljanje. Bog pa tega ne želi.

          Bog ni pokroviteljski, ampak je oče in zato ne pokriva napak svojih sinov. Takšen je zakon pravičnosti; kdor se zmoti, mora prevzeti odgovornost za svoje napake. “Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega.” (Mdr 1,13)

          Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/02/04/zakaj-obstaja-trpljenje/

          • Miro says:

            V razmislek še naslednji članek:

            SKRIVNOST, KI VAM BO SPREMENILA ŽIVLJENJE

            TRPLJENJE JE NEIZOGIBNO, ZATO GA MORAMO OSMISLITI, GA SPREJETI IN IZROČITI, ČEPRAV GA NE RAZUMEMO

            ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ. NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE” (Preg 3,5-6).

            Katoličani imamo neusahljiv vir milosti, ki nas čaka v evharistiji in v branju ter premišljevanju Božje besede. Prepoznati moramo duhovno silo, ki nas usmerja k milosti. Brez nje smo kot nezalivano cvetje, ki se sčasoma posuši.

            Tomaž Kempčan je v svoji čudoviti knjigi Hoja za Kristusom – to knjigo je imel moj umirajoči oče ob svojem vzglavju – napisal nekaj stavkov, ki jih je oče podčrtal in ob njih človeku zatrepeta duša:

            “Zakaj se bojiš vzeti križ, ki te vodi v Kraljestvo? Na križu je rešitev, na križu je življenje, na križu je obramba pred nasprotniki na križu je izliv nadnaravne nežnosti, na križu je trdnost duše, na križu je veselje duha, na križu je kompendij vseh kreposti in na križu je popolnost svetosti. Samo na križu je odrešenje za dušo in upanje v večno življenje!”

            Trpljenje je neizogibno, zato ga moramo osmisliti, ga sprejeti in ga izročati, čeprav ga ne razumemo.

            SKRIVNOST V SVETEM PISMU

            Da bi to dosegli, potrebujemo gotovost vere, duhovno trdnost, ki jo pridobimo s tem, kar nam je vedno na dosegu roke. To je skrivnost, ki jo želim deliti z vami. “Ko me popade malodušje, molim in dvomi se razpršijo in vse je spet dobro.”

            Ni nekaj, kar bi odkril jaz, ampak se nahaja v Svetem pismu. V njem so ključi do sreče, ki so vsem na dosegu. Odpreti moraš Sveto pismo in prebrati: “Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.” (Ef 6,18)

            ZARES?

            Včasih mi pišejo bralci in me sprašujejo, zakaj bi sploh molili, ker se zdi, da je zaman. Resnica je, da se to res samo “zdi”, kajti ni tako.

            Pri Bogu je vsaka stvar ob svojem času, zato moramo biti potrpežljivi in vztrajati. Odgovorim jim: “Najpomembneje je zaupati v Gospoda.” Bog naše molitve vedno posluša z usmiljenjem in veseljem.

            Če vam je težko moliti, delim z vami še eno skrivnost, ki nam jo je prenesla sveta Terezija Deteta Jezusa: “Veš, kaj pomeni moliti?” In pojasni: “Z ljubeznijo se obračati na tistega, za katerega vemo, da nas ljubi.”

            Kako preprosto, kajne? Svet zelo potrebuje vaše molitve. Vztrajajte v molitvi. Pogum! Bog vas blagoslovi in varuj!

            Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/16/skrivnost-ki-vam-bo-spremenila-zivljenje/

            Vztrajajmo torej v molitvi. In da bomo na naši življenjski poti deležni Božjega blagoslova in celovitega gledanja – GLEDANJA V BOŽJI LUČI – na rojstvo, življenje, ljubezen, veselje, trpljenje, smrt, vstajenje, odrešenje …, se vsak dan priporočajmo Svetemu Duhu. Svet resnično zelo potrebuje vztrajnih molilcev »v duhu in resnici«!

            PRIDI, SVETI DUH

            Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
            vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
            Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
            prenovil boš obličje zemlje.

            Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
            razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
            bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
            vselej radi sprejemali njegove spodbude.
            Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

            Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

          • Hvala says:

            Ja g. Miro res je, o smislu trpljenja je potrebno da govorimo med drugim tudi zaradi tega, da se ne bi ponavljalo obsojanje ljudi, ki govorimo o trpljenju. SVETI DUH naj razsvetljuje nas in vodi, posebej pa še tiste, KI ŠE NE MOREJO RAZUMETI IN SPREJETI RESNICE!

        • Miro says:

          DA NE BI BILO TO … DA NE BI BILO ONO … ŠE VEDNO JE KAR NEKAJ POMISLEKOV GLEDE DUHOVNE POTI, HKRATI PA TUDI JADIKOVANJA, SKRBI …. TO JE ČLOVEŠKO, BOGU HVALA ZA VSA ISKANJA! KER SMO LJUDJE DUHOVNO SLABOTNI, KOT JE BILO ŽE VEČKRAT ZAPISANO, SE ŠE IN ŠE PRIPOROČAJMO SVETEMU DUHU ZA NJEGOVO POMOČ IN VODSTVO, DA BOMO SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO. MOLIMO, NAJ NAS SVETI DUH UVEDE V EVANGELJSKE SKRIVNOSTI. TE SO POVZETE IN SKLADNO POVEZANE V ŠTIRIH DELIH SVETEGA ROŽNEGA VENCA. TO ODLIČNO PREMIŠLJEVALNO MOLITEV NAM NENEHNO PRIPOROČA SAMA PREBLAŽENA DEVICA MARIJA!

          O POSAMEZNIH SKRIVNOSTIH ROŽNEGA VENCA GLEJ NA:
          http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

          MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

          • Miro says:

            KAKO NAPREJ NA NAŠI DUHOVNI POTI? PO MARIJI K JEZUSU!

            V to prečudovito skrivnost nas uvaja tudi naslednja molitev:

            O MATI MARIJA, VODI NAS!

            O sveta Mati,
            ti si v veri in češčenju Cerkve
            tolažilna luč milosti vernim srcem.
            V tebi, Marija, je uresničeno,
            kar je Najvišji sklenil od začetka.
            Lahko bi bil prišel odet v nebeško slavo;
            toda grešili smo, zato je prišel
            v onemoglosti, ne v moči.
            In tebe, Marija, mojstrovino svojih rok,
            je okrasil z najsijajnejšo lepoto,
            kar jih je podelil stvarem,
            in te postavil pred nas,
            kakor je skladno z našim zemeljskim stanjem.
            Tako nam, ljubezniva Mati,
            govoriš z vsem svojim bitjem
            o večnem Bogu kakor jutranja zarja,
            ki je tvoj simbol.
            Tvoja podoba odseva čistost in mir
            in nas dviga k nebesom.
            Poslanka prave luči si
            in upanje romarjev na zemlji:
            vodi nas tudi poslej, kakor si nas vodila doslej!
            Iz te temne noči, skozi to strahotno zmedo
            nas vodi k Jezusu, vodi nas domov!
            O Marija, naj se učim pri tebi,
            kako je treba ljubiti svojce!
            Čeprav je bilo tvoje srce samo Jezusovo,
            si bila dobra do vseh
            in si svojo ljubezen izkazovala vsem.
            Marija, pomagaj mi, da bom postal deležen
            vsaj majhnega dela tvoje nebeške čistosti,
            resnične dušne čistosti in lepote,
            da bi se moje srce okrepilo in postalo zmožno
            zveste ljubezni do Boga
            in do vsega, kar je njega vredno!

            John Henry Newman

            Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  87. Hvala says:

    16 VZORCEV PRIPRAV NA SPOVED
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Priloženo pošiljam lepo obrazloženo in slikovno podprto pripravo – spraševanje vesti ZA SPRAVO Z BOGOM ZA SVETO SPOVED.

    http://dd.sgv.si/files/2017/11/16-VZORCEV-PRIPRAV-NA-SPOVED.pdf

    • Hvala says:

      GREH IZGUBI SVOJO MOČ, KO JE POSTAVLJEN V BOŽJE ROKE

      Greh izgubi svojo moč, ko je postavljen v Božje roke. Dokler ni, pa muči človeka; mu
      vsiljuje zavest nepopolnosti, zavest nevrednosti, božje oddaljenosti, osamljenosti,
      nesmisla se truditi…. Spoved je način, kako Bogu odpreti srce in tudi preko greha stopiti
      bližje k njemu. Ni Bog težava, mi smo problem – ko zapiramo pot Svobode samemu sebi ( Priprava na spoved).

      • Hvala says:

        ČLOVEK, KI SE ODDALJUJE OD BOGA IN NE ŽELI SODELOVATI Z NJIM OB TRPLJENJU DRUGIH NI SPOSOBEN OBČUTITI BOLEČINE IN ŽALOSTI.

        • Miro says:

          KRIŽANA LJUBEZEN NAJ ME OBJAME

          Gospod Jezus Kristus,
          Zveličar in Odrešenik,
          pred svojo ubogo
          dušo želim postaviti tvoj križ,
          da bom znova
          nekoliko bolje
          razumel in si vzel k srcu,
          kar si storil in trpel zame,
          in za koga si trpel.
          Kralj src,
          tvoja križana ljubezen naj objame
          moje slabotno, ubogo, utrujeno
          in turobno srce.
          Daj mu notranjo občutljivost zate.
          Prebudi v meni to, kar v sebi pogrešam:
          delež pri tebi, ljubezen do tebe,
          resnost in zvestobo, s pomočjo katerih
          bom vztrajal v gledanju
          tvojega svetega trpljenja in smrti.

          (Karl Rahner)

  88. Hvala says:

    NAJLEPŠI BIBLIČNI CITATI O PONIŽNOSTI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PONIŽNOST JE NUJNA, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO

    PONIŽNOST POMENI SPREJETI DEJSTVO, DA NIMAMO ODGOVOROV NA VSA VPRAŠANJA, AMPAK JIH POZNA LE BOG. SAMO TAKO JE MOGOČE, DA TO PRIZNAMO IN SE ODPREMU NJEMU. IN LE TAKO JE MOGOČE, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO NAMESTO SVOJE

    BOG ŽELI PONIŽNE LJUDI, KI BI SPREJELI NJEGOVO NAROČILO IN OPRAVILI NJEGOVO DELO

    VSAK OD NAS IMA EDINSTVENO MESTO V BOŽJEM NAČRTU IN ZA URESNIČITEV TEGA POSLANSTVA JE POTREBNA PONIŽNOST

    BOG CENI, ČE SE SAMI ODLOČIMO, DA SE BOMO UKLONILI NJEGOVO VOLJI IN IZPOLNILI NAČRT, H KATEREMU NAS KLIČE

    BOG PONIŽUJE

    ČE NAS BOG POTREBUJE, NAS BO PONIŽAL. REČENO NAM JE, DA BOG “PONIŽUJE IN POVIŠUJE (1 Sam 2,7)

    “Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo.”
    Iz 66:2

    “Sam sebe je ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.”
    Flp 2,8

    Sveto pismo nam trikrat pravi, da “Bog daje milost ponižnim” (Preg 3,34; 1 Pet 5,5; Jak 4,6).

    https://operando.org/najlepsi-biblicni-citati-o-poniznosti/

    • Hvala says:

      Skozi trpljenje Bog očiščuje človeka, ga usposablja za nalogo na svetu, ki jo mora človek opraviti. Vendar ljudje smo zelo slabotni, velikokrat so popolni begi od trpljenja, bežanje pred življenjskimi situacijami, namesto, da bo jih sprejeli, se soočili z njimi in skupaj v sodelovanju z BOGOM DOŽIVELI ZMAGO! ČLOVEK, KI VIDI SAMO NAPAKE IN SLABOSTI PRI DRUGEM ČLOVEKU, TUDI PRI ZAKONCU, LETA OD ENEGA ČLOVEKA DO DRUGEGA IN IŠČE SREČO PRI LJUDEH, POZABLJA, DA JE PRI LJUDEH NI, POPOLNOST IN SREČA JE SAMO V GOSPODU. ČLOVEK LAHKO PRENAŠA TRPLJENJE SAMO Z BOŽJO MILOSTJO!

      KDOR BEŽI OD TRPLJENJA BO TEŽKO OKUSIL KAJ JE ČUDOVITA ZMAGA GOSPODA, ŽIVLJENJE V IZOOBILJU ZA KATEREGA JE JEZUS PRELIL KRI, DA BI GA MI LAHKO PREJELI! GOSPOD DELI MILOSTI PO PRESTANEM TRPLJENJU.

      JEZUS DAJE NAVODILA VSAK DAN, POTREBNO JIH JE SPREJETI, UBOGATI IN Z NJIM SODELOVATI.

      • Miro says:

        V SVETIŠČU TRPLJENJA

        Danes popoldne
        sem v bolnišnici obiskal nekega bolnika.
        Moral sem od oddelka do oddelka
        skozi to mesto trpljenja in ugibal,
        kakšne drame skrivajo ti svetli zidovi
        in cvetje na tratah.
        Moral sem skozi prvo dvorano;
        hodil sem po prstih in iskal svojega bolnika,
        z očmi sem se narahlo dotikal
        ležečih kot bolničar nežno otipava
        rano, da ne bi povzročil bolečine.
        Prav nič dobro se nisem počutil,
        kot zbegan vpeljanec v skrivnostnem templju,
        kot pogan v ladji kake cerkve.
        Prav na koncu druge dvorane sem našel
        svojega bolnika in momljal sem pred njim
        in nisem vedel, kaj naj mu rečem.
        Gospod, trpljenje me teži, tlači me.
        Ne morem razumeti, zakaj ga pustiš.
        Zakaj, Gospod?
        Zakaj mora trpeti ta nedolžni otrok,
        ki zaradi strašne vročine že en teden ječi?
        Ta mož, ki se že tri dni in tri noči bori s smrtjo
        in kliče svojo mater?
        Ta žena, ki ima raka in se je v enem mesecu
        postarala za deset let?
        Ta delavec, ki je padel z zidarskega odra
        in je kot polomljena lutka
        pri manj kot dvajsetih letih?
        Ta tujec, uboga osamljena para,
        ki ga je ena sama gnojna rana?
        To dekle v mavcu,
        ki je že trideset let prikovano na desko?
        Zakaj, Gospod? Ne razumem.
        Zakaj je na svetu to trpljenje, ki zadaja rane,
        ki zapira srca, ki izziva k uporu, ki ljudi stre?
        Zakaj to pošastno in ostudno trpljenje,
        ki udarja na slepo in se nič ne opravičuje;
        po krivici pade na dobrega
        in prizanaša hudobnemu?
        Ko se zdi, da se je umaknilo,
        ker ga je znanost odpodila,
        se vrne z drugačnim obrazom,
        ki je še močnejši in zahrbtnejši.
        Ne razumem.
        Trpljenje je ostudno in bojim se ga.
        Zakaj morajo trpeti prav ti in ne drugi?
        Zakaj ti in ne jaz?
        Dragi otrok, trpljenja nisem hotel jaz,
        tvoj Bog, ampak ljudje.
        Vnesli so ga na svet, ko so vanj prinesli greh,
        kajti greh je nered in nered povzroča bolečino.
        Vsakemu grehu, veš,
        odgovarja nekje in ob določenem času
        na svetu neko trpljenje.
        In več ko je greha, več je tudi trpljenja.
        Toda prišel sem jaz
        in vzel sem nase vse vaše trpljenje,
        ko sem sprejel nase vse vaše grehe,
        vzel sem ga in vse trpel prej ko vi.
        Prevrednotil sem ga,
        spremenil in naredil iz njega zaklad.
        Trpljenje je res še zlo, vendar zlo,
        ki ni brez koristi,
        kajti iz vašega trpljenja sem naredil
        Odrešenje.

        (Michel Quoist)

        MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

  89. Miro says:

    KRISTUSOV SODELAVEC

    VSAK IZMED NAS JE KRISTUSOV SODELAVEC, MLADIKA NA TRTI. KAJ TOREJ VAM IN MENI
    POMENI, BITI KRISTUSOV SODELAVEC? POMENI, DA PREBIVAMO V NJEGOVI LJUBEZNI, DA
    OBČUTIMO NJEGOVO VESELJE, ŠIRIMO NJEGOVO USMILJENJE, DA SMO PRIČA NJEGOVE
    PRISOTNOSTI V SVETU.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  90. Miro says:

    MOLITEV JANEZA PAVLA II. ZA RAZLOČEVANJE BOŽJE VOLJE

    S TO MOLITVIJO SV. PAPEŽA JANEZA PAVLA II. PROSITE BOGA ZA DUHOVNO VODSTVO, DA BOSTE SLEDILI NJEGOVI VOLJI

    Življenje je včasih izredno zapleteno, še posebej takrat, ko moramo razločevati Božjo voljo. Ne vemo vedno, kaj naj bi storili, in naša srca objame tesnoba.

    Pomagamo si lahko s preprosto molitvijo sv. papeža Janeza Pavla II., ki je moral v svojem življenju pogosto razločevati Božjo voljo, ne vedoč, na katero pot ga bo usmeril Gospod.

    O Bog, ti si naš Stvarnik. Dober si
    in tvoje usmiljenje je brezmejno.
    Tebe hvali vse stvarstvo.
    O Bog, dal si nam notranje zapovedi,
    po katerih moramo živeti. Izpolnjevati tvojo voljo
    je naša naloga. Če stopamo po tvoji poti,
    je naše srce umirjeno. Tebi izrekamo vso hvalo.

    Vodi nas po vseh poteh, po katerih stopamo
    na tej zemlji. Odreši nas vsega hudega,
    kar naša srca vodi stran
    od tvoje volje. Ne daj, da bi kdajkoli skrenili
    s tvoje poti.

    O Bog, sodnik vsega človeštva, pomagaj nam,
    da bomo med tvojimi izbranimi tudi
    poslednji dan.

    O Bog, Stvarnik miru in pravičnosti,
    nakloni nam resnično radost in pristno ljubezen
    ter trajno solidarnost med narodi.
    Podari nam svoje večne darove. Amen

    Povzeto po:
    https://si.aleteia.org/2021/07/22/molitev-janeza-pavla-ii-za-razlocevanje-bozje-volje/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  91. Miro says:

    ODGOVOR ZRELEGA ČLOVEKA NA SOVRAŠTVO IN NA VSAKO DRUGO ČUSTVENO NARAVNANOST JE LAHKO SAMO LJUBEZEN. NIHČE, KI ME SOVRAŽI, MI NE MORE UKAZATI, DA GA NE SMEM LJUBITI. MARSIKDO SE BO OB TEM VPRAŠAL ALI JE TO SPLOH MOGOČE? ODGOVOR SE GLASI, DA JE MOGOČE. TO NAM JE POKAZAL JEZUS KRISTUS, KI JE IZKUSIL NAJHUJŠE SOVRAŠTVO, KI GA LAHKO ČLOVEK IZKUSI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,18-21)

    »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C18-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Ljudje veliko časa posvečamo sovraštvu. To je lahko različne kategorije. Danes je veliko sovraštva do politikov, kar navadno sproščamo sami v sebi ali v pogovoru s svojimi prijatelji. Veliko sovraštva je prisotno med sosedi, sodelavci in celo v lastni družini.

    Smo že kdaj pomislili, zakaj sploh sovražimo? Na »prvo žogo« bomo verjetno v en glas odgovorili, zato ker nam je tisti, ki ga sovražimo storil nekaj slabega. Ta odgovor je prepoceni, da bi mogel vsebovati resnico. Če je naša naklonjenost ali nenaklonjenost do nekoga odvisna od tega, kakšen je on do nas, potem pravzaprav priznavamo, da smo odvisni od drugega, konkretno od tistega, ki nam dela slabo.

    Naše odzivanje na drugega je v prvi vrsti odvisno od nas samih. Ne glede na to, kaj se dogaja zunaj nas, se zrel človek vedno odloča sam, kako se bo obnašal do določenega dogodka ali določenega človeka.

    V Sirahovi knjigi je zapisano: »Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti« (Sir 28,6,). Vse to, kar smo povedali do sedaj je znak, da človek, kljub temu da mu čas hitro mineva, redko pomisli, da se bo njegovo življenje prej ali slej končalo in, da se bo znašel pred pragom večnosti.

    Kaj so poslednje reči? S poslednjimi rečmi se človek sreča, ko ob smrti zapusti zemeljsko obliko bivanja. Te so smrt, sodba, pekel, nebesa

    Sveto pismo zato priporoča, da večkrat pomislimo na smrt in ostale poslednje reči. V tej luči bo sovraštvo prej ali slej stopilo v ozadje, saj v luči večnosti nima nobenega pomena. Življenje, ki ga živimo na zemlji je samo odraz tistega, ki ga bomo živeli v nebesih. Če namreč sovražimo na zemlji, se bomo ob smrti težko odklopili od sovraštva.

    Odgovor zrelega človeka na sovraštvo in na vsako drugo čustveno naravnanost je lahko samo ljubezen. Nihče, ki me sovraži, mi ne more ukazati, da ga ne smem ljubiti. Marsikdo se bo ob tem vprašal ali je to sploh mogoče? Odgovor se glasi, da je mogoče. To nam je pokazal Jezus Kristus, ki je izkusil najhujše sovraštvo, ki ga lahko človek izkusi.

    V zadnjih urah svojega življenja je izkusil sovraštvo tistih, ki so ga obsodili na smrt, prav tako je izkusil popolno zapuščenost od tistih, ki so mu bili najbližji. Najbližji so mu bili njegovi učenci, ki pa so vsi, eden za drugim, strahopetno zbežali. Kljub temu se Jezus na njihovo naravnanost do njega ni odzval z enako mero, ampak je vse nepreklicno ljubil, tako sovražnike, kot svoj učence, ki so ga zatajili.

    Naša rešitev je v nepreklicni Božji ljubezni do nas. Bog vedno čaka na nas in na našo odprtost srca. Rešitev za to, da bomo ob smrti pripravljeni na Božjo sodbo ni v tem, da skušamo popraviti sami sebe, ampak v tem, da sprejmemo Božjo ljubezen.

    Ko sprejmemo Božjo ljubezen, bomo začeli tudi na svet, dogodke in ljudi gledati v Božji luči.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  92. Hvala says:

    SPREJETI BOŽJO VOLJO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    MOJE ŽIVLJENJE
    JE V TVOJIH ROKAH
    Wilfrid Stinissen, OCD
    KNJIGA O PREDANOSTI
    Prevod
    KARMELIČANSKI SAMOSTAN MIRNA PEČ
    in
    PRIMOŽ MEGLIČ

    Eden izmed problemov današnjega človeka je, da
    ne prepozna Božje volje v dogodkih življenja. Ne veruje več v Previdnost, ki prinaša vse dobro tistim, ki
    ljubijo Boga (prim. Rim 8,28).
    Današnji človek pogosto govori: »Ni Božja volja,
    da ljudje stradajo ali so preganjani. Ni Božja volja, da
    so vojne ipd.« Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo
    drug proti drugemu. Bog želi, da se medsebojno ljubimo. Ker pa obstajajo tudi hudobni ljudje, ki kljub Božji volji sovražijo in ubijajo svoje bližnje, Bog dovoljuje, da je tudi to v njegovem načrtu z ljudmi. Potrebno
    je razlikovati sámo dejanje nekoga, ki te npr. obrekuje
    in tako dela proti Božji volji, od situacije, ki nastane
    kot posledica tega delovanja in ki je Bog ne želi. Bog
    ne želi teh posledic, a je že od nekdaj računal z njimi
    v tvojem življenju. Bog želi, da ti rasteš ravno preko
    teh težkih in groznih razmer, ki jih povzročajo drugi.
    Globoko v nas je ukoreninjeno nagnjenje, da vedno opazimo le to, da drugi ravnajo zgrešeno in napačno. S tem pa izgubimo z vidika, kar je bistveno: sprejemanje in potrjevanje Božje volje v našem življenju.
    To Božjo voljo najbolj oblikuje ravno boj drugih ljudi
    proti njej. Spomnimo se samega Jezusa. Oče ni želel,
    da ljudje ubijejo njegovega Sina, niti ni spodbujal ljudi

    k temu. Hotel je, da bo Jezus prostovoljna žrtev za človeško hudobijo. Hotel je, da se Jezus sam pusti ubiti.
    Jezus ni rekel, kot pogosto slišimo v našem času: »To
    ni Božja volja. Kaj takega ne more biti Božja volja.«
    Jezus je rekel: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Vzemi
    ta kelih od mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak
    kakor ti!« (Mr 14,36)4
    Težko nam je prepoznati nekaj
    kot kelih, ki nam ga ponuja Oče, ker je velik del vsebine tega keliha grenak in pogosto prihaja od ljudi, ki
    so nam blizu. Vendar nas Oče prosi, da popijemo to
    grenkobo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas.

    »VENDAR PA ZA KRMILO DRŽI TVOJA
    PREVIDNOST, OČE« (Mdr 14,3)

    Bog ima vse v svojih rokah. Ničesar ni brez njegovega vpliva. Nič ne more uničiti njegovih načrtov.
    Avguštin je to radikalno formuliral: »Nič se ne dogaja,
    česar Vsemogočni ne želi, da se zgodi. Ali dopusti dogodek ali pa ga sam povzroči.«5
    Ko Bog dopušča, da se
    nekaj zgodi, je tudi Božja volja.
    Pogosto je za nas kamen spotike že dejstvo, da
    Bog dovoljuje, dopušča toliko slabega. Zakaj ne posreduje? Zakaj je tako pasiven? Kako so možni Auschwitz, mučilnice, grožnja in nevarnost strašne jedrske
    vojne? Ali Bog sploh skrbi za nas? Ta vprašanja nas
    mučijo in ni lahko odgovoriti nanje. V naslednjem po
    glavju se bomo vrnili k tej temi in skušali pokazati,
    zakaj je Bog človeka obdaroval s svobodo, čeprav je
    vedel, da ta svoboda utira pot k strahotnim katastrofam.
    Poskusimo se ustaviti pri jasnem dejstvu, da Oče
    ne prepreči smrti svojega Edinorojenega. To je svojevrsten pravzor, ki nam jasno kaže dvoje: prvič –
    trpljenje, celo propad, ki pa ni znamenje premajhne
    Očetove ljubezni; in drugič – trpljenje ni brezuspešno, saj prinaša sad in moč ponovnega rojstva.
    Odkar je Jezus šel preko trpljenja in smrti, je postalo
    trpljenje sredstvo odrešenja. To se ne nanaša samo
    na velikodušno in pogumno trpljenje. Kdo ve, kako bi
    mi reagirali pri mučenju? Dovolj je poskušati sprejeti
    trpljenje ali pa samo pretrpeti to, kar se dogaja. Cerkev tudi v »nedolžnih otrocih« gleda mučence, čeprav
    nikoli niso zavestno in svobodno sprejeli svoje strašne in nasilne smrti.
    Bog ravna z zlom tako suvereno in pripravno, da
    je končni izid boljši, kot pa če se zlo ne bi zgodilo. Ko
    smo v središču zla, nam je morda to težko sprejeti.
    Cena dobrega zaključka se nam včasih zdi prevelika.
    Apostola Pavla je navdala z veseljem misel »glede
    skrivnostnega načrta, ki je bil od vekov skrit v Bogu,
    stvarniku vsega« (Ef 3,9). Zlo in greh imata tudi tukaj
    svoje mesto. »Bog je namreč vse vklenil v neposlušnost, da bi vsem izkazal usmiljenje.« (Rim 11,32) To
    drzno besedilo prebuja različne pomisleke in zaključke, ker v prvem hipu daje vtis, kot da je greh sad Božje
    pobude. Pavel pa nas prepričuje, da tudi največja katastrofa, namreč greh, prispeva k naznanilu in razo-
    detju Ljubezni. Nič se ne dogaja izven Božjega načrta.

    Zaradi tega tragičnost sveta kljub vsem svojim strahotam ni končna. Ves nesmisel in vse neljube posledice človeške neumnosti in slepote so plen Božje moči,
    polne ljubezni, ki vključuje v svoj načrt odrešenja vso
    absurdnost in ji da smisel.
    Martin Buber v svoji zgodbi pripoveduje: »Rabin
    Susja je nek večer pred jom kippurjem, velikim spravnim dnem, zaslišal, kako lepo je kantor pel v sinagogi:
    Odpuščeno je. Tedaj je rekel Bogu: Večni Bog, nikoli ne
    bi ta pesem donela pred teboj, če Izrael ne bi grešil.«6
    »Hudobija ljudi je nedvomno nasprotna Božji volji, vendar sta v Bogu znanje in moč tako velika,
    da pravzaprav vse, kar nam je videti, da nasprotuje
    njegovi volji, teži k dobremu koncu ali cilju, ki ga je
    vnaprej določil in postavil,« piše sv. Avguštin.

    Ali z
    drugimi besedami: »Bog uresniči svoj plemenit namen preko slabih namenov zlobnih ljudi. Tako se je
    preko sovraštva Judov uresničil Očetov načrt ljubezni
    in Jezus je za nas pretrpel smrt«.
    Ni si nam potrebno prizadevati, da bi znali ločiti,
    kaj Bog želi in kaj samo dopušča, saj tudi to, kar Bog
    dopušča, pripada njegovi vseobsežni volji. Že od samega začetka je predvidel in določil, kako jo bo uresničil. Vse, kar se dogaja, ima svoje mesto v Božjem
    načrtu. Bog je tako dober, da vse, kar pride na nek način v stik z Njim, postane dobro. Božja dobrota se širi
    sama od sebe in celo sami zlobi daje nekaj od same
    sebe. Sv. Avguštin zapiše: »Bog je tako dober, da se v
    njegovi roki celo zlo spreminja v dobro. Bog nikoli ne
    bi dovolil, da se zgodi zlo, če ga ne bi, zahvaljujoč se
    svoji popolni dobroti in vsemogočnosti, mogel uporabiti za dobro«.

    Kako naj še naprej govorimo o slučaju? »V našem življenju se nič ne dogaja slučajno. /…/

    Vse, kar se dogaja proti naši volji, more priti le od
    Božje volje, Previdnosti, ki je vključena v red, ki ga
    je Bog ustvaril in prihaja iz njegovega dopuščenja in
    pravil, ki jih je postavil.«10
    Razlikovati to, kar Bog hoče, in to, kar samo dopušča, je v teološkem pogledu zelo pomembno. Ko pa
    gre za konkretno življenje in neizogibne dogodke ter
    naše reakcije nanje, se moremo vprašati, ali niso le
    ugibanja o teh razlikah pogosto samo prefinjeni poskusi bega. Če Bog ne želi zla, ki me doleti, potem mi
    ga ni treba sprejeti. Mirne vesti se lahko uprem. Job
    najprej ni zainteresiran za takšno razlikovanje. Zlo, ki
    ga je doletelo, je neposredno prihajalo od hudiča, a
    Job kljub temu pravi: »Gospod je dal, Gospod je vzel,
    naj bo hvaljeno ime Gospodovo!« (Job 1,21) Jean-Pierre de Caussade (1675−1751) piše s. Marie-Henriette de Bousmard: »Bodi popolnoma prepričana, da se niti v svetu niti v naši notranjosti ne dogaja nič,
    česar Bog ne želi in ne dopušča. Mi se moramo enako
    podvreči Božji dopustitvi kot tudi Božji neposredni
    volji.«

    https://www.salve.si/wp-content/uploads/2021/03/Stinissen_Moje_zivljenje_je_v_tvojih_rokah_PREDSTAVITVENE-STRANI.pdf

    • Hvala says:

      OPIS IZ KNJIGE:

      Dragi bralec, povabim te na pot izročanja, pot predajanja, pot veselja, pot, ki nas vodi v Božji objem. Povabim te, da pogumno stopiš na to pot.

      Današnja psihologija nas poskuša naučiti, da bi sprejemali to, kar je neizogibno. Vendar golo sprejemanje večkrat meji na vdanost v usodo. Boj se nam lahko zdi brez smisla, ko v dani situaciji nismo sposobni ničesar storiti. Če mislimo, da sta to stanje povzročila usoda ali slučaj in da je vse brezciljno in nesmiselno, nam preostane samo še resignacija – obup, vdanost v usodo. Za človeka, ki ne pozna Stvarnika, polnega ljubezni, in Tistega, ki ima vse v svojih rokah, je to edina možnost.

      Krščanski odgovor na resignacijo je predanost, ki se poraja iz vere, da nad vsem – tudi nad tistim, kar se nam zdi nesmiselno – bdi skrbna ljubezen Nekoga. Izmed vseh stališč, lastnih krščanski veri, ima morda, poleg odpuščanja, preprostosti, molitve in dobrote, predanost najbogatejšo vsebino. »Sedaj me vodi samo še predanost, ničesar drugega gotovo tudi nimam,« piše sveta Mala Terezija.

  93. Miro says:

    12 ČUDOVITIH MISLI SVETNIKOV O VESELJU (Aleteia)

    NASVETI VELIKIH SVETNIKOV NAM POMAGAJO V SEBI SPROSTITI GLOBOKO VESELJE

    Z veseljem se svet pisano obarva. Veselje ni odvisno od človekova volje in se ga ne da zapovedati. Lahko ga povabimo, vzbudimo in bolje sprejmemo, če vsakodnevno gojimo določene drže, med katerimi je bistvena odprtost srca. Odpreti srce pomeni biti pozoren do sebe. Kakor so ugotavljali že stari misleci, tudi papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Gaudete et exsultate (Veselite in radujte se) pravi, da zdrave misli vodijo v stanje miru in globokega veselja, kar je nujna prvina za svetost.

    https://si.aleteia.org/2022/01/05/12-cudovitih-misli-svetnikov-o-veselju/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

      • Miro says:

        Res izjemno navdihujoče misli o veselju, Bogu hvala za vse! Nas pa sveti možje in svete žene nenehno spodbujajo, da naj naše, še tako visoko duhovno razmišljanje spremljajo: uresničevanje božje besede, redna molitev, obhajanje svete Evharistije ter duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega. Že malo prakse je precej boljše kot na “tone” teorije, kot je nekoč duhovito zapisal nek mislec. Začnimo torej z molitvijo, nadaljujmo pa z deli v moči Svetega Duha, zavedajoč se, da nas na vsej “črti” vedno prehiteva Božja milost!

        MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

        Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
        vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
        ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
        milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
        izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
        nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
        miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
        mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
        in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
        k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
        (vir: aleteia.si)

        Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  94. Miro says:

    Da bi se lahko seznanili s celostnimi pogledi na molitev, v razmislek ponovno priporočam priloženi prispevek. Kot je bilo že večkrat jasno izpostavljeno, si sami, brez pomoči Svetega Duha, ne moremo »naliti čistega vina«. Zato pred premišljevanjem najprej molimo: Pridi, Sveti Duh!

    PET NAČINOV MOLITVE, KI SPREMENIJO ŽIVLJENJE

    Naslednje oblike pogovora z Bogom, ki spreminjajo, temeljijo na tem, kar je razodeto v Svetem pismu.

    Za molitev si je treba nenehno prizadevati. Mnogi smo se le malo naučili poleg molitev iz župnijskega verouka kot sta molitev po obrazcih in rožni venec.

    Če čutite, da vaša molitev nikamor ne napreduje, vzemite v roke Sveto pismo.

    Psalmi so eni izmed največjih zakladov osebne molitve. Samo pomislite, celo Jezus je uporabljal psalme, da je molil, celo na križu.

    Katekizem Katoliške Cerkve izpostavlja pet načinov molitve, ki jo najdemo v Svetem pismu. Te oblike molitve temeljijo na božjem razodetju in izkušnjah ljudi, ki jih najdemo v Svetem pismu.

    SLAVLJENJE IN ČEŠČENJE

    Katekizem opisuje slavljenje kot molitev, ki »izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir vsakega blagoslova.«

    Očenaš vsebuje ta blagoslov, ko izrečemo: »posvečeno bodi tvoje ime.« Drug primer te molitve najdemo v 3. poglavju Daniela (Dan 3).

    Češčenje je tesno povezano z blagoslovom in katekizem ga opiše kot prvo držo, prvo razpoloženje človeka, »ki pred svojim Stvarnikom priznava, da je od njega ustvarjen. Adoracija (božje češčenje) poveličuje veličino Gospoda, ki nas je naredil in vsemogočnost Odrešenika, ki nas osvobaja zla.«

    PROSILNA MOLITEV

    Prosilna molitev je verjetno najbolj znana oblika molitve. Njeni izrazi so besede prošnje, s katero prosimo, moledujemo, z vztrajnostjo kličemo, kličemo na pomoč, vpijemo, kričimo in se celo bojujemo v molitvah (prim KKC 2629). To je molitev, ki prepoznava moč in veličino Boga in prosi njegovega usmiljenja.

    Ta tip molitve bi moral najprej vključevati prošnjo za odpuščanje, kot je molil cestninar: »Bodi milostljiv meni grešniku (Lk 18,13). Prošnja za odpuščanje je predhodna pravilni in čisti molitvi. Zaupljiva ponižnost nas znova postavi v luč občestva z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom in občestva enih z drugimi: tedaj ‘dobimo od njega vse, kar ga prosimo’ (1 Jn 3,22).Prošnja za odpuščanje je predhodna evharističnemu bogoslužju pa tudi osebni molitvi« (KKC 2631).

    Bog vedno usliši naše prosilne molitve, čeprav morda ne na način, ki smo ga pričakovali mi.

    PRIPROŠNJA

    Še ena razširjena molitev, priprošnja, »je prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini priprošnjik pri Očetu za vse ljudi, posebno za grešnike«. To je star način molitve, ki ga najdemo v Svetem pismu. Katekizem pravi: »Posredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je uglašeno po božjem usmiljenju. V času Cerkve je krščanska priprošnja udeleženost pri Kristusovi priprošnji: je izraz občestva svetih. V priprošnji tisti, ki moli, ne ‘gleda nase temveč raje na druge (prim. Flp 2,4), tako da moli celo za tiste, ki mu prizadevajo zlo.’« (KKC 2635).

    ZAHVALNA MOLITEV

    Zahvalna molitev je značilna »molitev Cerkve, ki v obhajanju evharistije razodeva in vedno bolj postaja to, kar je« (KKC 2637).

    To je način molitve, ki je običajen, a ga velikokrat ne prakticiramo. Lahko prosimo za nekaj posebnega, toda ko Bog usliši našo prošnjo, se mu pozabimo zahvaliti. Jezus je na to opozoril, ko je ozdravil deset gobavcev, pa se je z zahvalo vrnil samo eden: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« (Lk 17,17-18).

    HVALNA MOLITEV

    Hvaljenje je podobno kot slavljenje in zahvaljevanje posebna oblika molitve. To je molitev, ki »najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE (KKC 2639).

    Katekizem razlaga: »Kakor navdihnjeni pisatelji Nove zaveze tako tudi prve krščanske skupnosti na novo bero knjigo psalmov in opevajo v njej Kristusovo skrivnost. V novosti Duha zlagajo tudi himne in speve na podlagi nezaslišanega dogodka, ki ga je Bog izvršil v svojem Sinu« (KKC 2641).

    To molitev najdemo tudi v Razodetju, kjer »Preroki in sveti, vsi, ki so bili umorjeni na zemlji zaradi pričevanja za Jezusa, neizmerna množica tistih, ki so prišli iz velike bridkosti in pred nami dosegli božje kraljestvo, pojejo hvalo in slavo njemu, ki sedi na prestolu, in Jagnjetu.« (KKC 2642)

    To je molitev, ki preprosto hvali Boga, ker je Bog in ne zaradi kakšne posebne ugodnosti ali naklonjenosti. Obhajanje evharistije pogosto imenujemo »hvalna daritev«.

    Povzeto po:
    https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/pet-nacinov-molitve-ki-bodo-spremenili-vase-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  95. Miro says:

    PET TRENUTKOV, V KATERIH SE LAHKO ŠE POSEBEJ OBRNETE NA MARIJO (Aleteia)

    MARIJA JE DOŽIVELA VELIKO OKOLIŠČIN, V KATERIH SE LAHKO ZNAJDEMO TUDI MI, ZATO JE NAŠA ODLIČNA PRIPROŠNJICA

    Zagotovo je naša nebeška mati Marija na zemlji storila veliko nadzemeljskih stvari, toda evangeliji poročajo le o nekaterih izmed njih, da bi nam dali namige o tem, kakšno je bilo njeno življenje. Na poroki v Kani jo na primer dojemamo kot vsemogočno priprošnjico, ki je Jezusa spomnila na to, da nimajo vina. Na križu je videla srce svojega sina, prebodeno s sulico, in prva združila svojo bolečino s trpljenjem našega Gospoda ter nam tako odprla nebeška vrata.

    MARIJINO VSAKDANJE ŽIVLJENJE

    Nenavadno je, da so nekatere podobe iz Marijinega življenja zelo običajne: žena obišče sestrično, da bi ji pomagala pri porodu, njen otrok se izgubi, mati spremlja svojega sina na poroki …

    Zdi se, da ne gre za epizode iz epskega romana, ampak za vsakodnevne dogodke iz življenja katerekoli družine v kateremkoli obdobju. Za temi dogodki, o katerih premišljujemo tudi med molitvijo rožnega venca, stoji ženska, ki je bila spočeta brez madeža izvirnega greha in je vsakdanje življenje doživljala bolj polno.

    Vse, česar se dotakne, spremeni v božansko. Je vzvišena kot nebesa in vsakdanja kot kruh. Evangelij in rožni venec nam ponujata premišljevanje o velikih skrivnostih Marijinega življenja: oznanjenja, utelešenja, trpljenja materinega srca, njenega vnebovzetja. Vse to so skrivnosti, o katerih nikoli ne prenehamo razmišljati.

    Tudi naša nebeška mati je živela povsem človeško, z enakimi težavami, s katerimi se sami srečujemo vsak dan.

    Le kako je ob tem ne bi prosili, naj nam pomaga, ko življenje postane težko, monotono ali žalostno, ko pa se je soočala z enakimi težavami, razočaranjem in žalostjo? Popolnoma nas razume in je kot posrednica vseh milosti in vsemogočna priprošnjica pripravljena prositi svojega Sina za naše potrebe.

    Ne glede na to, kako malenkostni se nam zdijo problemi, so zanjo pomembni. Ali ni to čudovito?

    O petih situacijah, v katerih se lahko še posebej obrnemo na Marijo, več na:
    https://si.aleteia.org/2021/08/16/5-trenutkov-v-katerih-se-lahko-se-posebej-obrnete-na-marijo/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  96. Hvala says:

    KER HUDIČ NE MORE ŠKODOVATI VEČ, KOT MU BOG DOVOLI V PODOBNIH TRENUTKIH , SE JE TREBA BOLJ BATI NEZAUPANJA DO BOGA KOT PA GROŽENJ HUDEGA DUHA.

    BOG DOPUŠČA HUDEMU DUHU, DA NAGAJA IN MUČI LJUDI, KI IZ STRAHOPETNOSTI NIČ VEČ NE ZAUPAJO SVOJEMU STVARNIKU IN SVOJIH MOČI NE ČRPAJO VEČ IZ ZAUPANJA VANJ.

    HUDO ZLO STRAHOPETNOSTI PRIPELJE MNOGO LJUDI, KI SO ZAČELI SLUŽITI BOGU, DO ŽIVLJENJA BREZ TOLAŽBE, SAJ NE NAPREDUJEJO VEČ IN NE VZTRAJAJO V PRENAŠANJU PRIJETNEGA KRISTUSOVEGA KRIŽA (Sveti Frančišek Ksaverij-Iz knjige Zmagati v duhovnem boju-Pieere Descouvemont).

    • Miro says:

      NAJLEPŠA HVALA ZA NAVEDENE MISLI. VEČKRAT TOREJ KLIČIMO K NAŠEMU ODREŠENIKU: MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL! PONIŽNO GA PROSIMO ZA LUČ IN MOČ, DA BI ŽIVELI IN LJUBILI V MOČI SVETEGA KRIŽA. ŠE ZLASTI PROSIMO ZA PONIŽNOST, POTRPLJENJE, LJUBEZEN IN VESELJE V MOČI SVETEGA DUHA. K TEMU NAS POLEG SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA SPODBUJAJO TUDI DRUGI VELIKI SVETNIKI. MOLIMO, DA BI POSTALI RADOSTNI KRISTJANI PO MARIJINEM SRCU. PO MARIJI K JEZUSU!

  97. Miro says:

    JEZUS: »TO JE MOJA ZAPOVED, DA SE LJUBITE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL. NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI, KAKOR JE TA, DA DÁ ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE« – GOSPOD, HVALA, KER SEM LAHKO TVOJ PRIJATELJ IN MI DAJEŠ ZAPOVED, KI ME SPODBUJA, NAJ LJUBIM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,12-17)

    »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Med Jezusovimi zapovedmi izstopa bratska ljubezen, ki ima zgled in temelj v njegovem odnosu do ljudi. Učencev ne sprejema kot služabnike, ampak kot prijatelje in božje domačine. Moji odnosi se bodo širili in poglabljali, če bom zajemal moč iz Jezusove ljubezni, zlasti iz evharistije. Gospod, hvala, ker sem lahko tvoj prijatelj in mi daješ zapoved, ki me spodbuja, naj ljubim. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  98. Miro says:

    NIHČE MI NI STAL OB STRANI IN MI NI POVEDAL O NEGATIVNIH POSLEDICAH SPLAVA (Ognjišče, 2012)

    IZ PISMA BRALKE: Začelo se je, ko sem pred trinajstimi leti ‘nenačrtovano’ (po moji takratni vednosti) zanosila. Pred tem pa sem že dvakrat rodila. Otroka sta bila stara šest let in petnajst mesecev. Še vedno se živo spominjam besed, ko sem možu, ne da bi prej opravila testiranje, dejala: “Noseča sem.” Z možem takrat “nisva bila na mestu”, pomislila sem na umetni splav. Že sama misel na umetni splav me je pripeljala do najstrašnejšega dejanja v mojem življenju. Mož je odločitev ‘za življenje’ prepustil meni. Kakšno naključje, mar res ? Vedno se o vsem pogovoriva, preden sprejmeva skupno odločitev, a v tej stiski sem ostala popolnoma sama. Lahko bi se odločila prav, vendar se, žal, nisem. Obrnila sem hrbet družini, Življenju, Bogu, Ljubezni … Na misel mi prihaja prošnja, ko sem tistega usodnega majskega dne v joku prosila: “Bog, če res obstajaš, kje si zdaj, reši me …” (Dana)

    Več o pismu bralke in odgovoru na:

    https://revija.ognjisce.si/pisma/14102-nihce-mi-ni-stal-ob-strani-in-mi-ni-povedal-o-negativnih-posledicah-splava

  99. Miro says:

    VSI SMO KRISTUSOVE PRIČE

    Vsi moramo biti Kristusove priče. Kristus je vinska trta, mi pa smo mladike. Brez nas ne bi bilo sadov.
    To je tisto, kar si moramo zapomniti. Bog je vinogradnik nas vseh. Kristus ni delal razlik med duhovniki in
    brati, sestrami in laičnimi ženami, nobenih razlik med svojimi pričami. Vsi moramo biti priče njegovega
    usmiljenja, njegove ljubezni do naših družin, naših sosedov, mest, kjer prebivamo, in do sveta, v katerem
    živimo.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja