Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.114 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    14. junija, 2022 at 17:55

    »LJUBÍTE SVOJE SOVRAŽNIKE IN MOLÍTE ZA TISTE, KI VAS PREGANJAJO, DA BOSTE POSTALI SINOVI SVOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH« – S TEM UKAZOM JEZUS POKAŽE NA POT LJUBEZNI, KI JE BREZ MEJA. JEZUS NAS PROSI, NAJ MOLIMO ZA TISTEGA, KI NAM DELA HUDO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,43-48)

    »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C43-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ljubite svoje sovražnike. S tem ukazom Jezus pokaže na pot ljubezni, ki je brez meja. Jezus nas prosi, naj molimo za tistega, ki nam dela hudo. Uporablja besede kot so: ljubite, delajte dobro, blagoslavljajte, molite, ne zavračajte. Novost evangelija je ravno to, da damo sami sebe, damo svoje srce, in to ravno tistim, ki nas ne marajo, nam škodujejo, so naši sovražniki. Jezus nam pravi, da ni nikakršna zasluga, če ljubimo samo tiste, ki ljubijo nas, kajti enako počnejo tudi grešniki. Kristjani so namreč poklicani ljubiti svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi karkoli pričakovali, in vaše plačilo bo veliko.

    Evangelij je novost, ki jo je težko nositi, a pomeni hoditi za Jezusom. To je pot, ki nas jo uči Jezus. Bodite usmiljeni kot je usmiljen vaš Oče. Samo z usmiljenim srcem bomo lahko delali vse to, kar nam svetuje Gospod. Do konca. Krščansko življenje je življenje, ki izstopa iz sebe, da bi se dalo drugim. Je dar, je ljubezen. Ljubezen pa se ne obrača vase, ni egoistična: daje se.

    Jezus nam pravi, naj smo usmiljeni in naj ne sodimo. Pogosto smo namreč sodniki drugim: obrekujemo, govorimo slabo. Gospod pa nam pravi: “Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni.” Ob koncu še pravi, naj odpuščamo, da nam bo odpuščeno. Vsak dan v Očenašu pravimo: Odpusti nam, kot tudi mi odpuščamo. Če jaz ne odpustim, kako potem lahko prosim Očeta, naj mi odpusti? To je krščansko življenje. Gre za norost križa, ki nima ničesar skupnega z modrostjo sveta. Na nek način, biti kristjan pomeni, postati neumen, “odpovedati se zvijačnosti sveta, da bi delali tisto, kar nam Jezus pravi, naj delamo”. In če vse preračunamo, se zdi, da gre v našo škodo. To je Jezusova pot: velikodušnost, širokosrčnost, razdajati se brez mere. Zato je Jezus prišel na svet, tako je delal: dajal je, odpuščal je, o nikomer ni govoril slabo, ni sodil.

    Ni lahko biti kristjan, ne moremo postati kristjani samo z Božjo milostjo in ne z našimi močmi. Prosimo vsak dan: “Gospod, daj mi milost, da bom postal dober kristjan, dobra kristjanka, kajti sam ne zmorem.

    Ko prvič preberemo ta evangeljski odlomek, nas prestraši. Zato večkrat prosimo Gospoda za milost, da bi razumeli, kaj pomeni biti kristjan, ter tudi za milost, da nas bo On naredil kristjane. Kajti mi sami tega ne moremo storiti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    14. junija, 2022 at 17:20

    Za celovitejši duhovni pogled na veliko uganko oz. skrivnost trpljenja, kateri se lahko bolj približamo le v močni veri in zaupanju v trpečega Gospoda, visečega na križu, se ponovno poglobimo v prispevek z naslovom:

    RECEPT SVETNIŠKIH ZAKONCEV MARTIN ZA PREMAGOVANJE TRPLJENJA (Aleteia)

    LUDVIK IN ZELIJA MARTIN, STARŠA SVETE TEREZIJE DETETA JEZUSA, STA VSE PREPUŠČALA BOŽJIM ROKAM

    V popolnoma novem položaju, v katerem smo se znašli, je normalno, da čutimo stres, zmedo ali da nas dogodki popolnoma presegajo. Kakšen je smisel te globoke tesnobe in kako se z njo soočiti? Odgovor lahko poiščemo pri svetih zakoncih Ludviku in Zeliji Martin.

    Trpljenje je del življenja. V včasih nevzdržnih trenutkih nam svetniki lahko pokažejo, kako ga laže prenesemo. JEAN-MARIE SIMAR, rektor svetišča, posvečenega zakoncema Martin v francoskem mestecu Alençon, v pogovoru razkriva skrivnost zakoncev Martin pri premagovanju trpljenja.

    ALI JE TREBA TRPETI, DA BI BILI SVETI?

    Ne, ker v nebesih postanemo sveti brez trpljenja. Vendar se na zemlji vsi, verni in neverujoči, slej ko prej soočimo s trpljenjem. Kristjan, ki želi biti svet, to trpljenje sprejme in ga izroča, pridružuje Kristusovemu trpljenju. Na ta način postaja podoben Kristusu.

    KAKO JE TRPLJENJE LAHKO “ODREŠENJSKO”?

    Samo trpljenje, ki ga je Jezus daroval iz ljubezni, je odrešenjsko. Samo on nas je rešil. Vendar nas je Bog hotel pridružiti svojemu odrešenjskemu načrtu. Zato sveti Pavel pravi:

    “Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev” (Kol 1,24).

    Govorimo lahko torej, kakor je govoril sveti papež Janez Pavel II., o “soodrešenjskem” trpljenju. To pomeni, da po zgledu Žalostne Matere Božje svoje trpljenje, kakršnokoli je (bolezen, izguba …), pridružimo Kristusovemu za odrešenje drugih. Tako naše trpljenje dobi neizmerno in nepopisno vrednost.

    Dovolj je, da Jezusu na primer rečemo: “Darujem ti svoje trpljenje za spreobrnjene drugih in za mir na svetu …”

    SVETA ZELIJA MARTIN JE VELIKO GOVORILA O VDANOSTI. SE MORAMO PRED ZLOM VDATI ALI RAVNO OBRATNO, SE PROTI NJEMU BORITI?

    Bog noče trpljenja, nikoli ga ni hotel, kakor ni hotel njegovega vzroka, se pravi greha. Ni On tisti, ki nam pošilja trpljenje, da bi nas kaznoval, kakor morda kdaj pomislimo. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi preprečili, olajšali ali ozdravili trpljenje. To je storila Zelija: molila je, da bi ozdravela, romala je v Lurd …

    Po drugi strani se ni jezila na Boga, ampak je vse sprejemala in svoje življenje popolnoma izročila v Božje roke, kot je zapisala njena svakinja:

    “Najbolje je vse stvari prepustiti v roke dobrega Boga ter v miru in vdano čakati, da se zgodi njegova volja. Tako se bom trudila tudi sama” (Družinska korespondenca, 45).

    Njen boj je bil torej v tem, da se prepusti Božji volji in si ne prizadeva za vsako ceno izogniti trpljenju.

    TRPLJENJE NAS LAHKO PRIPELJE DO TEGA, DA SE BOGU UPREMO

    Ali v zakoncih Martin ni bilo niti trohice tega uporništva? Ludvik in Zelija sta živela v molitvi in sta se držala obljube, da bosta živela po evangeliju, zato je njuna ljubezen do Boga samo rasla in tako ni bilo prostora za jezo ali upor.

    Nasprotno, bila sta polna sočutja do vsega trpljenja, ki sta ga Jezus in njegova mati pretrpela iz ljubezni do nas. Zavedala sta se, da je bilo trpeti skupaj z njima milost. Sočutje do Križanega ju je vodilo do še večje ljubezni do bližnjega, zlasti do revnih.

    ALI OBSTAJA “RECEPT ZAKONCEV MARTIN” ZA PREMAGOVANJE TRPLJENJA?

    Ko sta zrla v Križanega in njegovo Žalostno Mater, sta zakonca Martin razumela odrešenjsko vrednost trpljenja, ki ga nosimo in darujemo iz ljubezni.

    Brez vprašanj in jeze na Boga sta zato sprejemala vsakdanje križe, od majhnih do največjih. Moč sta črpala iz svete evharistije in obhajila, saj sta vsak dan hodila k maši. Tako se je njuno trpljenje zanju in za njune otroke spremenilo v blagoslov. Ko je Zelija zbolela za rakom, je nekega dne rekla:

    “Če bi bilo moje življenje dovolj velika žrtev, da bi Leonia postala svetnica, bi ga z veseljem darovala” (Družinska korespondenca, 184).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/05/15/recept-svetniskih-zakoncev-martin-za-premagovanje-trpljenja/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Hvala says:
    14. junija, 2022 at 11:47

    ZAKAJ SO NAJKRAJŠE MOLITVE POGOSTO TUDI NAJBOLJŠE

    MOLITEV IZ SRCA

    Precej mamljivo je pomisliti, da za molitev nimamo časa. To izhaja s stališča, da za najboljšo izkušnjo molitve potrebujemo najmanj eno uro.

    Toda pristna molitev ni odvisna od dolžine, temveč od kakovosti. Nekaj najboljših molitev je v resnici najkrajših!

    Biti obrnjen k Bogu

    Sv. Frančišek Saleški to vrsto molitve spodbuja v svoji knjigi Uvod v pobožno življenje.

    Otrok moj, ali si nenehno prizadevaš, da svoje srce kratko in goreče povzdiguješ k Bogu; hvališ njegove vrline, ga prosiš za pomoč, se v duhu znajdeš pod njegovim križem, častiš njegovo dobroto, mu tisočkrat na dan daruješ vso svojo dušo, vanj usmerjaš svoj notranji pogled, izteguješ svoje roke proti njemu, da bi te vodil … Ga v svoji duši nenehno povzdiguješ. Na kratko, na vse mogoče načine ves čas vžigaj svojo ljubezen do Boga, svoje nežno, goreče hrepenenje po nebeškem ženinu naših duš.
    Tovrstna molitev ne zahteva veliko našega napora, saj jo lahko vključimo v svoja vsakdanja opravila. Sv. Frančišek Saleški z zgledom pojasnjuje prednosti takšne molitve.

    Ko romar za trenutek postane, da bi naredil požirek vina, ki bo osvežilo njegove ustnice in poživilo njegovo srce, njegovo notranje potovanje zaradi kratkega postanka nikakor ni ovirano, temveč prej skrajšano in olajšano, in dosti hitreje ga bo srečno zaključil, saj si bo vmes odpočil in ga nato nadaljeval, okrepljen z novimi močmi.
    Ena izmed najbolj priljubljenih kratkih molitev je Jezusova molitev: “Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika.” Še krajša različica je zgolj izgovarjanje imena: “Jezus!”

    Molitev iz srca

    Ena sama kratka molitev, izrečena z vero in ljubeznijo, je lahko dosti boljša od cele ure raztresene molitve. To seveda ne pomeni, da je sveta ura molitve nekaj slabega, toda v obeh primerih je ključnega pomena, da molimo iz srca.

    Ko opravljate vsakdanje obveznosti, Bogu darujte kratke molitve, ki lahko postanejo sestavni del vaših vsakdanjih opravkov in vas še približajo nebeškemu Očetu.

    12 kratkih molitev, v katerih izgovarjamo Jezusovo ime

    https://si.aleteia.org/2020/09/24/zakaj-so-najkrajse-molitve-pogosto-tudi-najboljse/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    MIRJAM IN ARON OČITATA MOJZESU

    MOJZESOVA SESTRA MIRJAM JE BILA GOBAVA. MOJZES JE ZAVPIL GOSPODU IN REKEL: “O BOG, OZDRAVI JO VENDAR.”

    1 Mirjam in Aron sta govorila proti Mojzesu zaradi kušíjske žene, ki jo je vzel, kajti Kušíjko je bil vzel za ženo. 2 Rekla sta: »Ali je Gospod govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« In Gospod je to slišal. 3 Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje.(4 Mz 1-3)

    Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?« 9 In Gospodova jeza se je vnela proti njima in je odšel.
    10 Ko se je oblak umaknil iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k Mirjam in glej, bila je gobava. 11 Tedaj je Aron rekel Mojzesu: »O moj gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga tako nespametno zagrešila! 12 Naj vendar ne bo kakor mrtvorojeni, čigar meso je takrat, ko pride iz materinega naročja, že napol razžrto.« 13 Tedaj je Mojzes zavpil h Gospodu in rekel: »O Bog, ozdravi jo vendar!«(4 Mz 8-13).

    Odgovori
  4. Miro says:
    14. junija, 2022 at 7:25

    ŽELEL JE POSTATI ČLOVEK

    ON, KI JE »BOG OD BOGA, LUČ OD LUČI, NE USTVARJEN«, JE ŽELEL POSTATI ČLOVEK
    IZ LJUBEZNI DO NAS.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  5. Miro says:
    14. junija, 2022 at 7:24

    CERKEV, KRISTUSOVO TELO – JEZUS GOVORI O TESNEM OBČESTVU MED SEBOJ IN TISTIMI, KI BODO HODILI ZA NJIM, IN NAZNANJA SKRIVNOSTNO IN STVARNO ZEDINJENJE MED SVOJIM IN NAŠIM TELESOM

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    CERKEV JE OBČESTVO Z JEZUSOM

    787 Jezus je od vsega začetka pridružil svoje učence svojemu življenju (prim. Mr 1,16-20; 3,13-19); razodel jim je skrivnost božjega kraljestva (prim. Mt 13,10-17); dal jim je delež pri svojem poslanstvu, pri svojem veselju (prim. Lk 10,17-20) in pri svojem trpljenju (prim. Lk 22,28-30). Jezus govori o še tesnejšem občestvu med seboj in tistimi, ki bodo hodili za njim: “Ostanite v meni in jaz v vas … Jaz sem trta, vi mladike” (Jn 15,4- 5). In Jezus naznanja skrivnostno in stvarno zedinjenje med svojim in našim telesom: “Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem” (Jn 6,56).

    788 Ko je bila Jezusovim učencem odvzeta njegova vidna navzočnost, jih Jezus ni zapustil sirot (prim. Jn 14,18). Obljubil jim je, da bo ostal z njimi prav do konca časov (prim. Mt 28,20), in jim je poslal svojega Duha (prim. Jn 20,22; Apd 2,33). Občestvo z Jezusom je s tem postalo na neki način intenzivnejše: “S podelitvijo svojega Duha je namreč svoje brate, sklicane izmed vseh narodov, na skrivnosten način napravil kakor za svoje telo” (C 7).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-cerkev-kristusovo-telo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    13. junija, 2022 at 19:20

    MISEL SVETNIKA O SPOVEDI

    »SPOVEDI PRAVIMO BOŽJA HIŠA, V KATERI SE GREŠNIKI SPRAVLJAJO Z BOGOM, KAKOR SE JE IZGUBLJENI SIN SPRAVIL Z OČETOM, KI GA JE SPREJEL V SVOJO HIŠO … PRAVIMO JI TUDI RAJSKA VRATA, KER PRIPRAVLJA GREŠNIKA, DA POLJUBI BOŽJE NOGE, ROKE IN OBRAZ: NOGE NJEGOVEGA USMILJENJA, ROKE NJEGOVE MILOSTI, OBRAZ NJEGOVEGA ODPUŠČANJA. BOŽJA HIŠA, NEBEŠKA VRATA, SPOVED! BLAGOR MU, KI BO V TEJ HIŠI PREBIVAL! BLAGOR MU, KI BO SKOZI TA VRATA VSTOPIL. BLAGOR MU, KI SE BO V SPOVEDI PRED TEBOJ PONIŽAL! PONIŽAJTE SE TOREJ, PREDRAGI BRATJE, IN STOPITE SKOZI TA SKRIVNOSTNA VRATA!«

    Sveti Anton Padovanski; Misli, molitve, življenje

    Odgovori
  7. Miro says:
    13. junija, 2022 at 19:06

    EDINI, KI ODPUŠČA GREHE, JE BOG

    To je Jezus nazorno pokazal s številnimi odpuščanji grešnikom. Ko pa se je apostolom po vstajenju prikazal, je oblast odpuščanja grehov podelil njim in njihovim naslednikom. To je nadvse slovesno izraženo v Jezusovih besedah apostolu Petru:

    »DAL TI BOM KLJUČE NEBEŠKEGA KRALJESTVA; KARKOLI BOŠ ZAVEZAL NA ZEMLJI, BO ZAVEZANO TUDI V NEBESIH; IN KARKOLI BOŠ RAZVEZAL NA ZEMLJI, BO RAZVEZANO TUDI V NEBESIH« (Mt, 16,19).

    Ob tem je vredno poudariti, da je kljub podeljeni oblasti še vedno samo Bog tisti, ki grehe odpušča. Spovednik namreč ni gospodar, ampak služabnik božjega odpuščanja. V zakramentu spovedi se to pred služabnikom Cerkve zgodi na viden in zakramentalen način.

    Več o zakramentu svete spovedi na:
    https://www.tilci.si/files/duhovno/zakramenti/spoved.pdf

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Hvala says:
    13. junija, 2022 at 18:09

    ODPRTOST IN RAZPOLOŽLJIVOST
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PREDPOGOJ ZA ZAZNAVANJE SPODBUD SVETEGA DUHA JE DOVOLJ PRIPRAVLJENOSTI IN ODPRTOSTI.

    To nas lahko nauči MARIJA. NIKOLI NE BI POSTALA GOSPODOVA MATI, ČE NE BI PRE POSTALA “GOSPODOVA DEKLA”. Ni postavljala nepotrebnih vprašanj o izbiri prave poti. Ve, da je Njegova pot tudi njena. “Za kristjana, ki se želi izkazati pred Bogom” piše Adrienne von Speyr, “obstaja vedno nevarnost, da na LASTNO ROKO POSKUŠA NAREDITI VELIKE STVARI. A TO NE VODI DALEČ.

    RESNIČNA RAST JE V TEM, DA SE BREZ PRIDRŽKA DAMO NA VOLJO ŠE NEPOZNANI BOŽJI VOLJI.

    KATOLIČAN V SKLADU Z GOSPODOVIM ZGLEDOM NIKOLI NE IZBERE NIČ POSEBNEGA. IZBERE POKORŠČINO IN NIČ VEČ. (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že pisala o naših človeških odločitvah, čeprav JE ODLOČITEV ZA SAMO DOBRO IN ŠE BOLJŠE-ČE NI V PREPUSTITVI BOGU, DA ON ČLOVEKA PREOBLIKUJE, VODI IN ODLOČA KAM GA BO POSLAL PO SVOJIH USMERITVAH, NI POKORŠČINA BOGU. DELATI IN TRUDITI SE NA LASTNO PEST, DA BI UGAJALI BOGU, NI PO VOLJI BOGU, MI SE MORAMO DATI BOGU NA RAZPOLAGO.

    Odgovori
  9. Hvala says:
    13. junija, 2022 at 16:40

    Že kar nekaj časa obstaja ta MOLITVENA SKUPINA , vendar meni se dozdeva, da nimamo HVALEŽNOSTI BOGU ZA VSE KAR DELA, DAJE VSAKI DAN, ODPUŠČA, DELI MILOSTI itd….. TU PA TAM JE KAKA ZAHVALA V GLAVNEM SE ZAHVALJUJE g. Miro in še nekateri!.

    Ko je Jezus ozdravil deset gobavcev se Mu je samo eden prišel zahvalit. KAJ JE REKEL JEZUS POGLEJMO:

    JEZUS OZDRAVI DESET GOBAVCEV

    11 Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. 12 Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili 13 in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« 14 Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. 15 Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. 16 Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. 17 Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? 18 Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« 19 In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«(Lk 17,11-18)

    Odgovori
  10. Miro says:
    13. junija, 2022 at 16:29

    NASTAVI ŠE DRUGO LICE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,38-42)

    »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  11. Miro says:
    13. junija, 2022 at 12:49

    KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE (KKC) O SINOVSKEM ZAUPANJU – KRŠČANSKA MOLITEV JE SODELOVANJE Z BOŽJO PREVIDNOSTJO, Z BOŽJIM NAČRTOM LJUBEZNI DO LJUDI – ČE JE NAŠA MOLITEV ODLOČNO ZEDINJENA Z JEZUSOVO, V ZAUPANJU IN SINOVSKI DRZNOSTI, PREJMEMO VSE, KAR PROSIMO V NJEGOVEM IMENU, MNOGO VEČ KAKOR TO IN ONO: SVETEGA DUHA SAMEGA, V KATEREM SO VSI DAROVI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da se bomo lahko z njegovo pomočjo poglabljali v skrivnosti sinovskega zaupanja, molitve, prošenj … Pridi, Sveti Duh!

    2734 Sinovsko zaupanje gre skozi preizkušnjo – postane preizkušeno – v bridkostih (prim. Rim 5,3-5). Glavna težava se tiče prosilne molitve, zase ali za druge v priprošnji. Nekateri celo nehajo moliti, ker – tako mislijo – njihova prošnja ni uslišana. Tu nastopita dve vprašanji: Zakaj mislimo, da naša prošnja ni bila uslišana? Kako je naša molitev uslišana, “učinkovita”?

    ZAKAJ BI SE PRITOŽEVALI, DA NISMO BILI USLIŠANI?

    2735 Najprej bi nas morala spraviti v začudenje neka ugotovitev. Kadar Boga hvalimo ali se mu zahvaljujemo za njegove dobrote v splošnem, nismo nič zaskrbljeni za to, da bi zvedeli, ali mu je naša molitev prijetna. Nasprotno pa zahtevamo, da bi videli rezultat naše prošnje. Kakšna je torej podoba Boga, ki daje nagibe naši molitvi: mar je Bog sredstvo, ki naj ga uporabljamo, ali je Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa?

    2736 Ali smo prepričani, da “ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba” (Rim 8,26)? Ali prosimo Boga za “primerne dobrine”? Naš Oče dobro ve, česa potrebujemo, še preden ga prosimo (prim. Mt 6,8), a čaka na našo prošnjo, ker obstaja dostojanstvo njegovih otrok v njihovi svobodi. Treba pa je prositi z njegovim Duhom svobode, da moremo v resnici spoznati njegovo željo (prim. Rim 8,27).

    ČE PROSIMO Z RAZDVOJENIM, “PREŠUŠTNIM” (JAK 4,4) SRCEM, NAS BOG NE MORE USLIŠATI, SAJ HOČE NAŠE DOBRO, NAŠE ŽIVLJENJE

    2737 “Nimate, ker ne prosite. Prosite, pa ne prejmete, ker prosite s slabim namenom, zato da bi potešili svoja poželenja” (Jak 4,2-3; prim. celotno sobesedilo Jak 4,1-10; 1,5-8; 5,16). Če prosimo z razdvojenim, “prešuštnim” (Jak 4,4) srcem, nas Bog ne more uslišati, saj hoče naše dobro, naše življenje. “Ali mislite, da zaman pravi Sveto pismo: ‘Do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v vas’?” (Jak 4,5). Naš Bog je “ljubosumen” glede nas, kar je znamenje resničnosti njegove ljubezni. Vstopimo v hrepenenje njegovega Duha, pa bomo uslišani:

    Ne bodi žalosten, če ne prejmeš od Boga takoj tega, za kar ga prosiš; to je zaradi tega, ker ti hoče storiti še več dobrega zaradi tvoje stanovitnosti, s katero ostajaš z njim v molitvi (Evagrij Pontski, or. 34). Bog hoče, da bi bilo naše hrepenenje preizkušeno v molitvi. Tako nas pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je pripravljen dati (sv. Avguštin, ep. 130,8,17).

    KAKO JE NAŠA MOLITEV UČINKOVITA?

    2738 Razodetje o molitvi v redu odrešenja nas uči, da se vera opira na delovanje Boga v zgodovini. Sinovsko zaupanje se prebudi ob njegovem delovanju v najodličnejšem pomenu: ob trpljenju in vstajenju njegovega Sina. Krščanska molitev je sodelovanje z božjo previdnostjo, z božjim načrtom ljubezni do ljudi.

    2739 Pri sv. Pavlu je to zaupanje drzno (prim. Rim 10,12-13), utemeljeno na molitvi Duha v nas in na zvesti ljubezni Očeta, ki nam je dal svojega edinega Sina (prim. Rim 8,26-39). Preoblikovanje srca, ki moli, je prvi odgovor na našo prošnjo.

    JEZUS JE ZA KRŠČANSKO MOLITEV ZGLED, ON MOLI V NAS IN Z NAMI

    2740 Jezusova molitev napravlja iz krščanske molitve učinkovito prošnjo. Jezus je za krščansko molitev zgled, on moli v nas in z nami. Ker Sinovo srce išče samo to, kar je všeč Očetu, kako bi se srce posinovljenih otrok navezovalo bolj na darove kakor pa na darovalca?

    2741 Jezus moli tudi za nas, na našem mestu in v naš prid. Vse naše prošnje so bile zbrane enkrat za vselej v Jezusovem kriku na križu in Oče jih je uslišal v njegovem vstajenju, in zaradi tega Sin ne neha posredovati za nas pri Očetu (prim. Heb 5,7; 7,25; 9,24). Če je naša molitev odločno zedinjena z Jezusovo, v zaupanju in sinovski drznosti, prejmemo vse, kar prosimo v njegovem imenu, mnogo več kakor to in ono: Svetega Duha samega, v katerem so vsi darovi.

    Povzeto po: http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-sinovsko-zaupanje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate

    Odgovori
  12. Miro says:
    13. junija, 2022 at 8:43

    GOD SV. ANTONA PADOVANSKEGA, CERKVENEGA UČITELJA

    SVETI ANTON PADOVANSKI (1195–1231) GODUJE 13. JUNIJA IN JE EDEN OD NAJBOLJ PRILJUBLJENIH IN POZNANIH SVETNIKOV.

    Samo enajst mesecev po njegovi smrti ga je papež Gregor IX. (1227–1241) že razglasil za svetnika, kar je v zgodovini Cerkve najkrajši beatifikacijski postopek.

    Papež Pij XII. (1939–1958) ga je 16. januarja 1946 razglasil tudi za cerkvenega učitelja, kar dokazuje njegovo izjemno učiteljstvo ter veliko svetništvo. V znameniti baziliki sv. Antona v Padovi v Italiji, ki so jo zgradili kot nagrobno cerkev po njegovi smrti, vsako leto moli preko 5 milijonov vernikov.

    NA NJEGOVO ŽIVLJENJSKO IN DUHOVNO POT VPLIVAL PRETRESLJIV DOGODEK

    Anton Padovanski se je leta 1195 rodil v bogati plemiški družini v Lizboni na Portugalskem, njegovo krstno ime pa je bilo Fernando. Po dobri verski izobrazbi se je leta 1211 pridružil regularnim avguštinskim kanonikom v portugalski Coimbri in prejel mašniško posvečenje. Nekaj let pozneje je žaloval skupaj z ljudsko množico, ko so v Coimbri pokopali pet manjših bratov, misijonarjev, ki so jih v Maroku umorili muslimani. Dogodek ga je tako pretresel, da je sklenil, da bo prestopil v red manjših bratov in odšel v Afriko oznanjat vero. Leta 1220 je prišel k manjšim bratom v samostan v Coimbri in tam privzel ime Anton. Z ladjo se je odpeljal v Maroko, da bi tam oznanjal Božjo besedo. Kmalu po prihodu v Afriko je hudo zbolel in je bil več mesecev priklenjen na posteljo. Oslabljen in nesrečen je spoznal, da mu ne preostane drugega kot vrnitev na Portugalsko.

    DO IZRAZA PRIŠLA ANTONOVA IZREDNA GOVORNIŠKA NADARJENOST

    Med potovanjem po morju proti domovini je usoda odločila drugače. Hud vihar je zdrobil ladjo ob obali pred Sicilijo. Anton se je od tam podal v Assisi, kjer je prav takrat potekal generalni kapitelj v Porcijunkuli. Tam posebej še ni bil opažen. Provincial pokrajine Emilia–Romagna se je zavzel zanj in ga vzel s seboj v gorski samostan Monte Paolo v bližini mesta Forlì ob jadranski obali. V tem mestu je do izraza prišla njegova izredna govorniška nadarjenost in tam se je tudi začela njegova odmevna pridigarska pot.

    Anton je stal na cerkvenih prižnicah, na velikih mestnih trgih in ob obali ter ljudem oznanjal Božjo besedo. V obdobju od leta 1222 do leta 1224 je deloval v krajih okoli Riminija in Milana, od leta 1224 do 1226 pa je bival v južni Franciji. Leta 1227 se je vrnil v severno Italijo, kjer se je ustalil v Padovi. V središču prepričljivih pridig je bil skoraj vedno boj proti krivovercem tistega časa, torej proti katarcem, albižanom in valdežanom. Antonova prizadevanja na tem področju so bila deležna velikih uspehov.

    V KROŠNJI DREVESA SI JE DAL NAREDITI SEDEŽ

    Zanj je slišal tudi Frančišek Asiški (1181/2–1226) in mu nazadnje naročil, naj manjše brate teološko izobražuje.

    Anton Padovanski se je leta 1231 oslabljen in izčrpan umaknil na posestvo v bližini Padove, da bi si tam ponovno nabral moči. V krošnji drevesa si je dal narediti sedež, ki je postal njegov najljubši kraj.

    Papež Gregor IX. ga je zaradi izrednega poznavanja Svetega pisma imenoval arca testamenti, skrinja zaveze. Ko je Anton začutil, da se bliža čas njegove smrti, se je star komaj petintrideset let podal v ženski samostan Arcella pri Padovi, kjer je 13. junija 1231 umrl med molitvijo spokornega psalma. Njegove posmrtne ostanke so v navzočnosti redovnega generala Bonaventure (1221–1274), prav tako velike osebnosti manjših bratov, leta 1263 prekopali in jih prenesli v baziliko, imenovano po njem. Ob Antonovem grobu so se zgodili številni čudeži.

    UPODOBITVE ANTONA PADOVANSKEGA

    Anton Padovanski je pogosto upodobljen kot pridigar ribam, kar temelji na najbolj znani legendi iz njegovega življenja. Ko je nekoč nameraval pridigati pred ljudsko množico, ga skoraj nihče ni poslušal, ribe pa so nenadoma pomolile glave iz morja in mu prisluhnile. Po legendi so se zaradi tega dogodka spreobrnili vsi prebivalci mesta Rimini.

    Antona velikokrat upodabljajo tudi z malim Jezusom v naročju; takšne so npr. slike El Greca (1541–1614) v Pradu v Madridu ali Murilla (1617–1682) v seviljskem muzeju v Španiji. Pogosto je naslikan tudi z Marijo, npr. na freski Agnola Gaddija (1350–1396) v cerkvi sv. Križa v Firencah. Ob njegovi podobi najdemo tudi lilijo, osla in ribe, hostijo, križ. Prizori iz Antonovega življenja so upodobljeni tudi na barvnih oknih v baziliki sv. Frančiška v Assisiju.

    Zgodovinski viri poročajo o tem, da je Anton Padovanski deloval tudi v Gorici, kjer je ustanovil samostan in kapelo sv. Katarine. Dal je pobudo za ustanovitev samostana manjših bratov v Ljubljani, ki je bil ustanovljen dve leti po njegovi smrti (1233). V Sloveniji so Antonu Padovanskemu posvečene številne cerkve, skoraj pa ni cerkve, v kateri ne bi bilo njegove slike ali kipa, v nekaterih pa je tudi nabiralnik z napisom kruh sv. Antona.

    Z ANTONOM PADOVANSKIM POVEZANO ČEŠČENJE IN OBIČAJI

    Češčenje se je najprej razširilo v Padovi in v redu manjših bratov. Od 16. stoletja dalje pa velikega redovnika in pridigarja častijo v vsej Cerkvi. V Italiji Anton Padovanski sodi med najbolj češčene cerkvene osebnosti, Antonova bazilika v Padovi pa med najbolj obiskane božje poti.

    Je zavetnik Padove (v Italiji), Lizbone (na Portugalskem), Paderborna in Hildesheima (oba v Nemčiji). Je priprošnjik za izgubljene stvari, zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev; je priprošnjik za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, boleznim živine, brodolomu in proti vojnim stiskam.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-antona-padovanskega-cerkvenega-ucitelja

    Sv. Anton Padovanski, prosi za nas!

    Odgovori
  13. Hvala says:
    13. junija, 2022 at 7:05

    ZAVEZA Z BOGOM IN KRISTUSOVA ZVESTOBA STA TEMELJ IN ZGLED ZA ČLOVEŠKO ZVESTOBO

    Sveto pismo nam kaže, kako brezpogojnost zvestobe odraža odgovor na božjo zvestobo. Zaveza z Bogom in Kristusova zvestoba sta temelj in zgled za človeško zvestobo. Vsaka pristna zvestoba je povezana s prvotno zvestobo, z zvestobo Boga, istočasno pa obstaja tesna vez med zvestobo do Boga in zvestobo do drugih.

    Bog ima načrt za vsakega človeka, četudi ga ta ne pozna in se ne zaveda vedno, da bo Bog nagradil zvestobo njegovi poklicanosti in poslanstvu, ki ga spreminja v bitje, na novo ustvarjeno po milosti. »Zmagovalcu bom dal od skrite mane. Dal mu bom tudi bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime: tega ne pozna nihče, razen tistega, kdor ga prejme« (Raz 2,17).

    https://opusdei.org/sl-si/article/zvestoba-ki-se-obnavlja/

    Odgovori
  14. Miro says:
    12. junija, 2022 at 20:00

    NEDELJA SVETE TROJICE – BOG JE DRUŽINA

    NAŠA VERA JE TAKO EDINSTVENA IN IZSTOPAJOČA, KER VERUJEMO, DA JE NAŠ BOG DRUŽINA!

    »NAJ BODO MILOST GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, LJUBEZEN BOGA OČETA IN OBČESTVO SVETEGA DUHA Z VAMI VSEMI.«

    Te besede so nam znane, ker nas duhovnik z njimi pozdravi na začetku vsake evharistične daritve. Tudi danes smo slišali te besede. A še preden smo se kristjani tako pozdravljali, smo začeli vsako sveto mašo, vsako molitev, vsako druženje z znanimi besedami: »V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA.«

    To smo tolikokrat ponovili, da ne razmišljamo več o teh besedah. Kot »Dobro jutro!« rečemo kar avtomatično. Prav to je razlog, da je Cerkev postavila današnji praznik – da bi nas spomnila, zakaj izgovarjamo te besede.

    Pomemben razlog je ta, da smo kot Sveta Trojica – družina vere. Večkrat se moramo spomniti na to resnico, ki jo v človeški zgodovini zlahka pozabljamo. Naša vera je tako edinstvena in izstopajoča, ker verujemo, da je naš Bog družina! Naš Bog je skupnost ljudi, bratovščina Ljubezni, ki vzcveti tako močno, da sveti Pavel pravi, da je: »Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.«

    To nam o Bogu, v katerega verujemo, pove, da je on Tisti, ki neprestano pretaka neskončno Ljubezen med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Naš Bog je Bog, ki deli, je Bog, ki nas vabi, da bi postali podobna ljubeča skupnost tudi sami. Naš Bog je vzor, kako naj bomo v odnosu drug z drugim.

    Vsa zgodovina, skozi katero nas Bog ljubi, skuša braniti pred najslabšim, kar je v nas in nas pripeljati v svojo družino ljubezni. Najlepše je opisana v besedi: komuniciranje. Jaz in ti govoriva, če želiva komunicirati. Uporabljava besede. Tako vstopamo v odnos drug z drugim. Tako tudi Bog.

    V stari zavezi je Bog spregovoril ljudem: »Jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo.« Potem je šel Bog do konca in v novi zavezi rekel na najbolj jasen način: »Beseda je meso postala in med nami prebivala.«

    Na koncu je Bog govoril po Svetem Duhu. Jezus je po vstajenju obljubil, da bo poslal Duha, ki nas bo vodil v resnici, kot smo slišali v današnjem psalmu. To bo naredil po Cerkvi, po zakramentih, po pismih, po ljubezni, ki jo izkazujemo drug drugemu v skupnem iskanju resnice in veselja, po Evharistiji, ki jo tudi v tem trenutku skupaj obhajamo kot družina.

    Bog nas kliče v cerkveno občestvo kot družino vere, da bi bili kot on – da bi bili kot družina Svete Trojice. Zato vsako sveto mašo začnemo z istimi besedami. In zato vsako molitev začnemo: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«

    Avtor: Ted Wolgamot

    http://www.marija.si/duhovnost/nedeljske-pridige-c/nedelja-svete-trojice/

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori
  15. Hvala says:
    12. junija, 2022 at 19:25

    KO HODIMO PO POTI ZA GOSPODOM- pot Duha nikoli ne vodi od velikega četrtka do velikonočne nedelje tako, da bi
    se izognila velikemu petku in veliki soboti.

    VELIKI PETEK IN SOBOTO JE POTREBNO SPREJETI IN Z GOSPODOM PREŽIVETI.

    Odgovori
    • Miro says:
      12. junija, 2022 at 19:59

      Hvala za spodbudno misel, o kateri smo že velikokrat pisali, še posebej v postnem času. Da bi mogli po tej poti pogumno hoditi za Gospodom (svetniki so jo imenovali kraljevska pot križa), v življenjskih preizkušnjah in stiskah kličimo k našemu
      Odrešeniku Jezusu:

      MOLIMO TE KRISTUS IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

      Odgovori
      • Miro says:
        12. junija, 2022 at 20:08

        MISEL SVETNICE

        »KRIŽ NI SAMO ZNAMENJE, MARVEČ TUDI MOČNO KRISTUSOVO OROŽJE, PASTIRSKA PALICA, S KATERO MOČNO ODPAHNE NEBEŠKA VRATA. TEDAJ ZAOBJAME VELETOK BOŽJE LUČI VSE, KI SO V SPREMSTVU KRIŽANEGA.« (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)

        Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

        Odgovori
  16. Miro says:
    12. junija, 2022 at 15:29

    PAPEŽ FRANČIŠEK: TROEDINEGA BOGA JE POTREBNO PREDSTAVITI BOLJ Z DEJANJI KOT PA Z BESEDAMI

    »Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim! Danes je slovesni praznik sv. Trojice in v evangeliju obhajanja nam Jezus predstavi drugi dve božji osebi, Očeta in Svetega Duha«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo nedeljo Svete Trojice.

    O Svetem Duhu pravi: »Ne bo namreč govoril sam od sebe… iz mojega bo jemal in vam oznanjal.« Zatem glede Očeta pravi: »Vse, kar ima Oče, je moje« (prim. Jn 16,14-15). Opazimo, da Sveti Duh govori, ampak ne sam od sebe, saj oznanja Jezusa in razodeva Očeta. Opazimo tudi, Oče, ki ima vse, ker je vir vsake stvari, da Sinu vse tisto, kar ima. Nič ne zadrži zase in se popolnoma podari Sinu. Oziroma, Sveti Duh ne govori o sebi, govori o Jezusu, govori o drugih. Oče ne daje samemu sebe, da Sinu. Gre za odprto velikodušnost, eden odprt za drugega.

    Sedaj poglejmo sebe, na to kar govorimo in na to kar imamo. Ko govorimo, vedno hočemo, da se dobro govori o nas in zato pogosto govorimo samo o nas samih in o tem, kar počnemo. Kolikšna razlika glede na Svetega Duha, ki govori, da oznanja druge: Očeta in Sina. In glede tega, kar imamo, kako smo ljubosumni in kako s težavo delimo z drugimi, tudi s tistimi, ki nimajo potrebnega. Z besedami je lahko, v dejanjih pa je težje.

    Poglejte, praznovanje Svete Trojice ni toliko teološka vaja, temveč revolucija našega načina življenja. Bog, v katerem vsaka Oseba živi za drugo v nenehnem odnosu, ne pa zase, nas izziva živeti z drugimi in za druge odprti. Danes se lahko vprašamo, če naše življenje odseva Boga, v katerega verujemo? Jaz, ki izpovedujem vero v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, resnično verjamem, da za živeti potrebujem druge, da je potrebno podarjati se drugim, da je potrebno služiti drugim? To potrjujem z besedami ali z življenjem.

    Troedinega Boga, dragi bratje in sestre je potrebno predstaviti bolj z dejanji, kot pa z besedami. Bog, ki je avtor življenja se ne prenaša toliko z knjigami, ampak s pričevanjem življenja. On, ki kakor pravi evangelist Janez, je »ljubezen« (1Jn 4,16), se razodeva preko ljubezni. Pomislimo na dobre, velikodušne, krotke osebe, ki smo jih srečali. S tem ko pomislimo na njihov način razmišljanja in delovanja, lahko imamo majhen odsev Boga-Ljubezni. In kaj pomeni ljubiti? Ne samo hoteti dobro in delati dobro, ampak najprej, v osnovi, sprejeti druge, napraviti prostor drugim, dati prostor drugim. To pomeni ljubiti, iz korenin.

    Da bomo to bolje razumeli, pomislimo na imena Božjih oseb, ki jih izgovarjamo vsakič, ko napravimo znamenje križa. V vsakem imenu je navzočnost drugega. Oče, na primer ne bi bil to brez Sina. Tako tudi Sina si ne moremo predstavljati samega, ampak vedno kot Sina in Očeta. Prav tako je Sveti Duh, Duh Očeta in Sina. Ali na kratko, Sveta Trojica nas uči, da se ne more biti brez drugega. Nismo otoki, saj smo na svetu, da živimo po Božji podobi, odprti, torej, da potrebujemo druge in da potrebujemo pomagati drugim. Sedaj si postavimo še zadnje vprašanje. Sem v življenju vseh dni tudi jaz odsev Svete Trojice? Znamenje križa, ki ga delamo vsak dan, (v imenu) Očeta, Sina in Svetega Duha, torej to znamenje križa, ki ga delamo vse dni, ostane samo sebi namen ali pa navdihuje moj način govorjenja, srečevanja, odgovarjanja, sodbe, odpuščanja?

    Marija, Očetova hči, Sinova mati in nevesta Svetega Duha, naj nam pomaga sprejeti in v življenju pričevati skrivnost Boga-Ljubezni.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-francisek-troedinega-boga-je-potrebno-predstaviti-bolj-z.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate

    Odgovori
    • Miro says:
      12. junija, 2022 at 16:06

      Kot je poudaril sveti oče, naj nam Marija, Očetova hči, Sinova mati in nevesta Svetega Duha,
      pomaga sprejeti in v življenju pričevati skrivnost Boga-Ljubezni. Z zaupanjem molimo:

      ZDRAVA MARIJA

      Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami
      in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas
      grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

      Odgovori
  17. Miro says:
    12. junija, 2022 at 15:26

    PAPEŽ FRANČIŠEK: TROEDINEGA BOGA JE POTREBNO PREDSTAVITI BOLJ Z DEJANJI KOT PA Z BESEDAMI

    »Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim! Danes je slovesni praznik sv. Trojice in v evangeliju obhajanja nam Jezus predstavi drugi dve božji osebi, Očeta in Svetega Duha«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo nedeljo Svete Trojice.

    O Svetem Duhu pravi: »Ne bo namreč govoril sam od sebe… iz mojega bo jemal in vam oznanjal.« Zatem glede Očeta pravi: »Vse, kar ima Oče, je moje« (prim. Jn 16,14-15). Opazimo, da Sveti Duh govori, ampak ne sam od sebe, saj oznanja Jezusa in razodeva Očeta. Opazimo tudi, Oče, ki ima vse, ker je vir vsake stvari, da Sinu vse tisto, kar ima. Nič ne zadrži zase in se popolnoma podari Sinu. Oziroma, Sveti Duh ne govori o sebi, govori o Jezusu, govori o drugih. Oče ne daje samemu sebe, da Sinu. Gre za odprto velikodušnost, eden odprt za drugega.

    Sedaj poglejmo sebe, na to kar govorimo in na to kar imamo. Ko govorimo, vedno hočemo, da se dobro govori o nas in zato pogosto govorimo samo o nas samih in o tem, kar počnemo. Kolikšna razlika glede na Svetega Duha, ki govori, da oznanja druge: Očeta in Sina. In glede tega, kar imamo, kako smo ljubosumni in kako s težavo delimo z drugimi, tudi s tistimi, ki nimajo potrebnega. Z besedami je lahko, v dejanjih pa je težje.

    Poglejte, praznovanje Svete Trojice ni toliko teološka vaja, temveč revolucija našega načina življenja. Bog, v katerem vsaka Oseba živi za drugo v nenehnem odnosu, ne pa zase, nas izziva živeti z drugimi in za druge odprti. Danes se lahko vprašamo, če naše življenje odseva Boga, v katerega verujemo? Jaz, ki izpovedujem vero v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, resnično verjamem, da za živeti potrebujem druge, da je potrebno podarjati se drugim, da je potrebno služiti drugim? To potrjujem z besedami ali z življenjem.

    Troedinega Boga, dragi bratje in sestre je potrebno predstaviti bolj z dejanji, kot pa z besedami. Bog, ki je avtor življenja se ne prenaša toliko z knjigami, ampak s pričevanjem življenja. On, ki kakor pravi evangelist Janez, je »ljubezen« (1Jn 4,16), se razodeva preko ljubezni. Pomislimo na dobre, velikodušne, krotke osebe, ki smo jih srečali. S tem ko pomislimo na njihov način razmišljanja in delovanja, lahko imamo majhen odsev Boga-Ljubezni. In kaj pomeni ljubiti? Ne samo hoteti dobro in delati dobro, ampak najprej, v osnovi, sprejeti druge, napraviti prostor drugim, dati prostor drugim. To pomeni ljubiti, iz korenin.

    Da bomo to bolje razumeli, pomislimo na imena Božjih oseb, ki jih izgovarjamo vsakič, ko napravimo znamenje križa. V vsakem imenu je navzočnost drugega. Oče, na primer ne bi bil to brez Sina. Tako tudi Sina si ne moremo predstavljati samega, ampak vedno kot Sina in Očeta. Prav tako je Sveti Duh, Duh Očeta in Sina. Ali na kratko, Sveta Trojica nas uči, da se ne more biti brez drugega. Nismo otoki, saj smo na svetu, da živimo po Božji podobi, odprti, torej, da potrebujemo druge in da potrebujemo pomagati drugim. Sedaj si postavimo še zadnje vprašanje. Sem v življenju vseh dni tudi jaz odsev Svete Trojice? Znamenje križa, ki ga delamo vsak dan, (v imenu) Očeta, Sina in Svetega Duha, torej to znamenje križa, ki ga delamo vse dni, ostane samo sebi namen ali pa navdihuje moj način govorjenja, srečevanja, odgovarjanja, sodbe, odpuščanja?

    Marija, Očetova hči, Sinova mati in nevesta Svetega Duha, naj nam pomaga sprejeti in v življenju pričevati skrivnost Boga-Ljubezni.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-francisek-troedinega-boga-je-potrebno-predstaviti-bolj-z.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate
    PAPEŽ FRANČIŠEK: TROEDINEGA BOGA JE POTREBNO PREDSTAVITI BOLJ Z DEJANJI KOT PA Z BESEDAMI

    »Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim! Danes je slovesni praznik sv. Trojice in v evangeliju obhajanja nam Jezus predstavi drugi dve božji osebi, Očeta in Svetega Duha«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo nedeljo Svete Trojice.

    O Svetem Duhu pravi: »Ne bo namreč govoril sam od sebe… iz mojega bo jemal in vam oznanjal.« Zatem glede Očeta pravi: »Vse, kar ima Oče, je moje« (prim. Jn 16,14-15). Opazimo, da Sveti Duh govori, ampak ne sam od sebe, saj oznanja Jezusa in razodeva Očeta. Opazimo tudi, Oče, ki ima vse, ker je vir vsake stvari, da Sinu vse tisto, kar ima. Nič ne zadrži zase in se popolnoma podari Sinu. Oziroma, Sveti Duh ne govori o sebi, govori o Jezusu, govori o drugih. Oče ne daje samemu sebe, da Sinu. Gre za odprto velikodušnost, eden odprt za drugega.

    Sedaj poglejmo sebe, na to kar govorimo in na to kar imamo. Ko govorimo, vedno hočemo, da se dobro govori o nas in zato pogosto govorimo samo o nas samih in o tem, kar počnemo. Kolikšna razlika glede na Svetega Duha, ki govori, da oznanja druge: Očeta in Sina. In glede tega, kar imamo, kako smo ljubosumni in kako s težavo delimo z drugimi, tudi s tistimi, ki nimajo potrebnega. Z besedami je lahko, v dejanjih pa je težje.

    Poglejte, praznovanje Svete Trojice ni toliko teološka vaja, temveč revolucija našega načina življenja. Bog, v katerem vsaka Oseba živi za drugo v nenehnem odnosu, ne pa zase, nas izziva živeti z drugimi in za druge odprti. Danes se lahko vprašamo, če naše življenje odseva Boga, v katerega verujemo? Jaz, ki izpovedujem vero v Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, resnično verjamem, da za živeti potrebujem druge, da je potrebno podarjati se drugim, da je potrebno služiti drugim? To potrjujem z besedami ali z življenjem.

    Troedinega Boga, dragi bratje in sestre je potrebno predstaviti bolj z dejanji, kot pa z besedami. Bog, ki je avtor življenja se ne prenaša toliko z knjigami, ampak s pričevanjem življenja. On, ki kakor pravi evangelist Janez, je »ljubezen« (1Jn 4,16), se razodeva preko ljubezni. Pomislimo na dobre, velikodušne, krotke osebe, ki smo jih srečali. S tem ko pomislimo na njihov način razmišljanja in delovanja, lahko imamo majhen odsev Boga-Ljubezni. In kaj pomeni ljubiti? Ne samo hoteti dobro in delati dobro, ampak najprej, v osnovi, sprejeti druge, napraviti prostor drugim, dati prostor drugim. To pomeni ljubiti, iz korenin.

    Da bomo to bolje razumeli, pomislimo na imena Božjih oseb, ki jih izgovarjamo vsakič, ko napravimo znamenje križa. V vsakem imenu je navzočnost drugega. Oče, na primer ne bi bil to brez Sina. Tako tudi Sina si ne moremo predstavljati samega, ampak vedno kot Sina in Očeta. Prav tako je Sveti Duh, Duh Očeta in Sina. Ali na kratko, Sveta Trojica nas uči, da se ne more biti brez drugega. Nismo otoki, saj smo na svetu, da živimo po Božji podobi, odprti, torej, da potrebujemo druge in da potrebujemo pomagati drugim. Sedaj si postavimo še zadnje vprašanje. Sem v življenju vseh dni tudi jaz odsev Svete Trojice? Znamenje križa, ki ga delamo vsak dan, (v imenu) Očeta, Sina in Svetega Duha, torej to znamenje križa, ki ga delamo vse dni, ostane samo sebi namen ali pa navdihuje moj način govorjenja, srečevanja, odgovarjanja, sodbe, odpuščanja?

    Marija, Očetova hči, Sinova mati in nevesta Svetega Duha, naj nam pomaga sprejeti in v življenju pričevati skrivnost Boga-Ljubezni.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-francisek-troedinega-boga-je-potrebno-predstaviti-bolj-z.html

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate

    Odgovori
  18. Hvala says:
    12. junija, 2022 at 14:47

    SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
    KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA
    Škofija Koper
    Katja Podobnik

    SLIŠATI GOSPODOV KLIC
    IN SE NANJ ODZVATI
    PO SLEDEH SVETNIŠTVA APOSTOLA PAVLA
    IN IGNACIJA LOJOLSKEGA

    6. RAZLOČEVANJE

    Včasih kdo pravi, da se je za neko stvar odločil, ker mu je tako narekovalo srce,
    ker je tako čutil. Spomnimo se Ignacija Lojolskega. Branje o svetnikih ga je tako
    preželo, da se je tudi on odločil postati ubog, da bo svetnik za ljudi in se bo s
    tem razdajal tudi za Boga. To ga je pripeljalo tako daleč, da ni več zmogel, da je
    obupaval in celo mislil končati svoje življenje. Je njegovo dejanje, da bo živel
    kot določeni svetniki res narekovalo čutenje srca? Ne, vodil ga je razum, celo
    napuh, da bi postal kakor oni ali še boljši. Čeprav je bil prepričan, da ga
    nagovarja Božji glas, celo razlikoval je ta glas od glasu skušnjavca, mu vendar
    ni dal priložnosti, da mu v polnosti razodene načrt. Šele kasneje, v Manresi,
    pride do spoznanja, da je njegovo pot do svetništva do takrat navdihovala
    njegova želja. Ko se preda Božjemu načrtu, začuti in spozna svojo zmoto.
    Lahko rečemo, da doživi notranje razodetje, ki ga je popeljalo na pot
    duhovništva in ustanovitelja novega reda Družba Jezusova, tako kot je notranje
    razodetje, popeljalo apostola Pavla na pot hoje za Kristusom.
    Tudi mi se velikokrat znajdemo pred vprašanjem, kaj Bog pričakuje od mene.
    Tolikokrat slišimo besede, da ima Bog za vsakega izmed nas načrt, da nas je
    poznal že preden smo se rodili in vendar se velik del življenja iščemo, če se
    sploh kdaj najdemo. Včasih se nam celo zdi, da smo na pravi poti, a v svojih
    srcih nikakor ne najdemo pravega miru. Ne moremo se umiriti, da bi v naše srce
    lahko pronicala Božja svetloba. Večkrat se celo zasačimo, da Boga obtožujemo
    za trpljenje ali smrti mnogih ljudi, še posebej otrok in se sprašujemo, kakšne
    načrte je lahko imel za te ljudi, če jim ni pustil živeti. Mnoga vprašanja presegajo
    naš razum in hkrati izražajo neko praznino, pomanjkanje popolnosti v nas. Kako
    naj se razumem z Bogom, kako naj popolnoma zaupam njegovemu glasu,
    njegovemu načrtu, kako naj se otresem strahu in se popolnoma predam veri in
    ljubezni, ko je moja duša otežena s toliko bojaznimi, so vprašanja, ki bremenijo
    naša srca in otežujejo Božji milosti, da bi se v njih naselila. Ne, taka duša ne
    more slišati Božjega glasu, kaj šele, da bi mu sledila.

    Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se poglobimo vase in razlikujemo
    glasove, ki nagovarjajo naše srce. Že apostol Pavel nam pravi: »Razlikujte
    duhove« (prim. 1 Kor 12,10). Prav tako nam Pavel v drugem pismu
    Korinčanom, ko opominja na lažne apostole, nepoštene delavce, ki delajo pod
    krinko Kristusovih apostolov pravi: »Toda to ni nič čudnega, saj si tudi sam
    satan nadeva krinko angela luči« (2 Kor 11,14).
    Če pravimo, da Bog govori po človekovih mislih in čustvih, to pomeni, da
    obstajajo tudi misli in čustva, po katerih Bog ne govori in nas lahko celo speljejo
    s prave poti, nas zmedejo in varajo. Misli in čustva namreč lahko prihajajo od
    sveta, okolja, od nas samih, od hudega duha, prihajajo pa tudi od Svetega
    Duha (Špidlik, 2001).
    Ignacij Lojolski je precejšen del svojega življenja, skozi svoje izkušnje, namenil
    prav razločevanju duhov, kar je še posebej razodel v svojem delu Duhovne
    vaje.

    https://kps.rkc.si/wp-content/uploads/2018-Sli%C5%A1ati-Gospodov-klic-in-se-nanj-odzvati.pdf

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ignacij Lojolski je razločeval Božji glas od skušnjavca, vendar se tudi on zmotil. Njegovo dejanje, da bo živel kot določeni svetniki je vodil od začetka razum, celo napuh, da bo postal kot svetniki ali celo boljši. Take in podobne misli so ga vodile tako daleč, da je celo obupaval, celo končati je mislil svoje življenje.

    Pomembno je, da se predamo Bogu, On ima načrt, deli milosti, vodi človeka po poti…prositi Gospoda za dar razločevanja.

    Odgovori
    • Miro says:
      12. junija, 2022 at 15:38

      In da se lahko z vsem srcem predamo Bogu in spolnjujemo Božjo voljo,
      pogostokrat prosimo Svetega Duha tako za luč kot moč:

      PRIDI, SVETI DUH!

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

      Odgovori
  19. Hvala says:
    12. junija, 2022 at 14:16

    RASTE IZ KAMNA

    Ta bilka sigurno raste v nemogočih pogojih. Nekateri se pritožujejo, da ne morejo postati sveti ker nimajo za to pogoja. Svetost za vsakega od nas – je Božja volja, a Bog ne zahteva nemogočih stvari. Svetost ni nemogoča. Slabi pogoji so veter v jadra svetosti. (MČ)

    https://www.injigo.com/sl/home/39/raste_iz_kamna

    Odgovori
  20. Miro says:
    12. junija, 2022 at 13:42

    SVETA TROJICA – V VSAKI OSEBI SO NAVZOČE VSE OSEBE IN V VSEH VSAKA. TAKO LAHKO S CELOTNO SVETO TROJICO POVEŽEMO TUDI JEZUSOVO TRDITEV: JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. KLJUB TEMU, DA JE JEZUS VSE TROJE, LAHKO V TEH TREH LASTNOSTIH VIDIMO TUDI TRI POUDARJENE VLOGE VSAKE OSEBE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,12-15)

    »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+16%2C12-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V odlomku vidimo čudovito harmonijo med tremi božjimi osebami. Jezus bi rad učence še naprej učil, a ve, da tega sedaj ne morejo nositi. Zato bo čas kasneje, ko on ne bo več med njimi. Zato bo učencem poslal Svetega Duha, ki jih bo postopoma uvajal v vso resnico. In v tem razodevanju resnice bo Sveti Duh jemal iz Očetovega naročja in nas hkrati vračal v to naročje božje ljubezni in usmiljenja.

    Tako ima vsaka božja oseba svoje poslanstvo, ki se medsebojno prepleta. Lahko bi rekli, da so v vsaki osebi navzoče vse osebe in v vseh vsaka. Tako lahko s celotno Sveto trojico povežemo tudi Jezusovo trditev: Jaz sem pot, resnica in življenje. Kljub temu, da je Jezus vse troje, lahko v teh treh lastnostih vidimo tudi tri poudarjene vloge vsake osebe.

    POT

    Najbrž lahko rečemo, da pot najmočnejše razodeva Jezus sam. On je pot razodevanja Očeta, pot življenja, pot resnice.

    RESNICA

    A ko se je moral umakniti, pošilja Duha tolažnika, ki nam bo povedal vso resnico. Resnico, ki je težka, pa je sedaj še ne bi mogli nositi. Sveti Duh je torej duh Resnice. To resnico imamo upodobljeno kot podobo trpečega in zasramovanega Sina. To je Resnica, ki je pogosto zanemarjena v tem svetu in se zanjo pogosto bolj malo zmenimo. A Sveti Duh je najmočneje prisoten prav pri razodevanju Resnice, ki je nasprotje od laži, ki jo vodi hudi duh.

    ŽIVLJENJE

    Vse, kar živi in diha je ustvaril Bog Stvarnik, Oče vsega živega. On je življenje samo, je začetek bivajočega. Iz njegovega naročja prihajamo in se vanj vračamo.

    Ko Jezus odhaja od svojih učencev, jim pravi: Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene (Jn 16,12-13)«. Zlo se torej širi, če ne poznamo Boga. Ali lahko rečemo, da Boga resnično poznamo? Nedelja Svete trojice je zato povabilo, da bi še bolj živeli v povezanosti z Bogom. Kako? Če ostanemo pri teh treh podobah, ki veljajo za Jezusa in za celotno Trojico, lahko iz njega razberemo naslednje:

    Jezus je pot: Pot, ki nam je razodeta po njegovem zemeljskem življenju. Redno branje in premišljevanje Božje besede, še posebej evangelijev, je temeljno za spoznavanje Jezusa, Božjega sina, našega brata, prijatelja in Odrešenika. Samo tako moremo stopati v tesen odnos z njim in ne delati zla.

    Sveti Duh je duh resnice: Razodevanje resnice, kot vidimo v odlomkih zadnjih nedelj, je postopno. Jezus celo pravi, da vse resnice ne moremo razodeti, ker bi je ne mogli nositi. Torej je še kako pomembno, da smo vsak dan čuječi, da prepoznavamo resnico, o sebi, o bližnjem, o Bogu in o svetu. Za to odprtost moramo neprestano moliti in prositi.

    Oče je življenje: Je prekipevajoče življenje v sebi, ki se vedno daje v ljubezni vsakemu izmed nas. Je usmiljenje samo, ki ne želi, da bi se kdo izmed njegovih otrok pogubil. Še vedno trpi po svojem Sinu, za odrešenje naših duš in se razdaja po delovanju Svetega duha. Življenje v zavesti zakramentov in v dejavni ljubezni je življenje v Bogu.

    Naj križ, ki ga naredimo na čelo, ne bo le znamenje iz navade, ampak vedno znova povabilo, da živimo z jasno zavestjo o Troedinem Bogu in z željo, da mu po njegovem delovanju postajamo tudi podobni.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori
  21. Miro says:
    12. junija, 2022 at 13:27

    MISEL PAPEŽA FRANČIŠKA

    »BERITE IN VZTRAJNO PREMIŠLJUJTE GOSPODOVO BESEDO, DA BOSTE VEROVALI,
    KAR STE PREBRALI, UČILI, KAR STE V VERI DOJELI, ŽIVELI, KAR STE UČILI. POMNITE
    TUDI, DA BOŽJA BESEDA NI VAŠA LAST: JE BESEDA BOGA. CERKEV PA JE VARUHINJA
    BOŽJE BESEDE.«

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  22. Miro says:
    12. junija, 2022 at 13:25

    CERKEV, BOŽJE LJUDSTVO

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    781 “V vsakem času in v vsakem narodu je Bogu všeč, kdor se ga boji in dela po pravici. Vendar je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne posamič in brez vsakršne medsebojne zveze, temveč jih je hotel narediti za ljudstvo, ki bi ga v resnici priznavalo in mu sveto služilo. Izvolil si je torej zase kot svoje ljudstvo izraelski narod, s katerim je sklenil zavezo in ga postopoma poučeval … Vse to pa se je zgodilo kot priprava in podoba tiste nove in popolne zaveze, ki naj bi se sklenila v Kristusu … To novo zavezo je ustanovil Kristus, namreč novo zavezo v svoji krvi; sklical je izmed Judov in poganov ljudstvo, ki naj bi zraslo v enoto ne po mesu, ampak v Duhu” (C 9).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-cerkev-bozje-ljudstvo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  23. Hvala says:
    12. junija, 2022 at 13:21

    Andrew Murray: POPOLNA PREDAJA

    POGOJ, DA PREJMEMO POLNI BOŽJI BLAGOSLOV , JE POPOLNA PREDAJA BOGU

    BOG TVOJO PREDAJO PRIČAKUJE

    BOG TVOJO PREDAJO IZVRŠUJE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    In zdaj bi vam rad po Božji milosti predal to sporočilo – da molitve, ki ste jih molili za blagoslov nad vami in za blagoslov nad ljudmi okrog vas, vaš Bog v nebesih uslišuje z eno samo zahtevo: Ali ste se pripravljeni popolnoma predati v njegove roke? Kakšen naj bo naš odgovor? Bog ve, da obstaja na stotine ljudi, ki so to rekli v svojem srcu, in da jih je še na stotine več, ki bi to radi rekli, vendar si ne upajo. In potem so tu ljudje, ki so to rekli, pa jim je žalostno spodletelo in čutijo obsodbo, ker niso odkrili skrivnosti, kako priti do moči, da bi živeli takšno življenje. Naj Bog spregovori vsem!

    Bog tvojo predajo pričakuje

    Najprej naj povem, da jo Bog od nas zahteva. Da, ta predaja je utemeljena v sami Božji naravi. Bog ne more drugače. Kdo je Bog? On je studenec vsega življenja, edini vir obstoja in moči in dobrote; v vsem vesolju ni nič dobrega razen tega, kar dela Bog. Bog je ustvaril sonce in luno in zvezde in rože in drevesa in travo – in ali niso vse te stvari popolnoma predane Bogu? Ali ne pustijo Bogu, da dela v njih ravno to, kar mu ugaja? Ko Bog obleče lilijo z njeno lepoto, ali ni prepuščena, predana, izročena Bogu, ki dela v njej njeno lepoto? In Božji odkupljeni otroci, o, ali si lahko mislite, da Bog lahko opravlja svoje delo, če je v vas predana samo polovica ali del? Bog tega ne more. Bog je življenje in ljubezen in blagoslov in moč in neskončna lepota in Bog uživa v tem, da se razodene vsakemu svojemu otroku, ki ga je pripravljen sprejeti. Ampak ah, tista ena stvar, ki Boga pri tem ovira, je prav to pomanjkanje popolne predaje. Toda Bog zdaj prihaja in jo pričakuje kot sam Bog.

    Kaj pomeni popolna predaja, veste iz vsakodnevnega življenja. Veste, da mora biti vse predano svojemu posebnemu, določenemu cilju in uporabi. V žepu imam nalivno pero in to pero je popolnoma predano enemu samemu delu, pisanju, in to pero mora biti popolnoma predano moji roki, če naj z njim pišem, kot je treba. Če ga delno drži nekdo drug, ne morem pisati, kot je treba. Ta plašč je popolnoma predan temu, da pokriva moje telo. Ta zgradba je popolnoma predana verski službi. In zdaj, ali misliš, da lahko Bog vsak dan in vsako uro opravlja svoje delo v tvojem nesmrtnem bitju, v božanski naravi, ki si jo prejel ob prerojenju, če se mu povsem ne izročiš? Ne more. Salomonov tempelj je bil popolnoma predan Bogu ob posvetitvi. In vsak od nas je Božji tempelj, v katerem bo Bog prebival in mogočno deloval pod enim samim pogojem – popolna predaja Njemu. Bog jo zahteva, Bog je je vreden in Bog brez nje ne more opravljati svojega blagoslovljenega dela v nas.

    Bog tvojo predajo izvršuje

    Drugič: Bog jo ne samo zahteva, temveč jo bo tudi sam opravil. Prepričan sem, da si marsikdo v srcu pravi: »Ah, ampak ta popolna predaja zahteva toliko!« In govori:

    »Oh, šel sem že skozi toliko preizkušenj in skozi toliko trpljenja, pa je v meni še vedno toliko samovoljnega življenja.[i] Ne upam se podati v celotno izročitev, ker vem, da bo to prineslo toliko težav in agonije.«

    Gorje! Gorje, da imajo Božji otroci o Bogu takšne misli, tako okrutne misli. O, k vam prihajam trepetaje, z nujnim sporočilom. Bog ne pričakuje, da boš popolno predajo opravil v svoji moči ali s silo lastne volje; Bog sam je pripravljen, da jo naredi v tebi. Ali ne beremo: »Bog je namreč tisti, ki dela v vas tako hotenje kakor delovanje, ki mu ugaja« [Flp 2,13]? In to je tisto, kar mo

    ramo iskati: pasti na obraz pred Bogom, dokler se naša srca ne naučijo verovati, da bo sam večni Bog vstopil in odgnal to, kar je narobe, premagal, kar je zlo, in naredil, kar mu ugaja. Bog sam bo to naredil v tebi.

    Poglejte ljudi iz Stare zaveze, na primer Abrahama. Ali mislite, da je Bog tega človeka našel po naključju, tega očeta verujočih in Božjega prijatelja, in da je imel Abraham sam od sebe, brez Boga, tolikšno vero in tolikšno poslušnost in tolikšno predanost? Saj veste, da ni tako. Bog ga je obudil in ga pripravil za orodje v svojo slavo.

    Ali ni Bog rekel faraonu: »Prav zato sem te obudil, da na tebi pokažem svojo moč« [Rim 9,17; prim. 2 Mz 9,16]? In če je Bog to rekel glede njega, ali ne bo tega še toliko bolj rekel glede vsakega od svojih otrok?

    ……….

    https://matjazcrnivec.wordpress.com/prevodi/murray-popolna-predaja/

    Odgovori
    • Miro says:
      12. junija, 2022 at 13:56

      POPOLNA PREDAJA SV. IGNACIJA BOGU

      SPREJMI, GOSPOD, MOJ BOG, MOJO SVOBODO,
      SPOMIN, RAZUM IN VSO MOJO VOLJO.
      TO JE TVOJ DAR, VRAČAM GA Z LJUBEZNIJO
      LJUBEZEN VSE DAJE IN VSE IMA.

      PO MILOSTI, GOSPOD, ŽELIM LE TVOJO LJUBEZEN,
      EDINO KAR POTREBUJEM JE MILOST, DA TE LJUBIM.
      TO MI ZADOŠČA, NIČ VEČ, NE IŠČEM OD TEBE,
      KOT, DA TE LJUBIM NA VEKE.

      (vir: injigo.com)

      Sv. Ignacij Lojolski, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        12. junija, 2022 at 14:09

        Za JEZUSOM KRISTUSOM (za nas je daroval življenje na križu) in SVETO DEVICO MARIJO (z Njim je sotrpela pod križem) nas ravno svetniki (med njimi tudi sv. Ignacij Lojolski) najbolj prepričljivo učijo, kako se popolnoma izročiti Bogu. Še več: SVETI DUH NAM ZA TO DAJE VSO POTREBNO MOČ! Brez Njega ne moremo nič storiti.

        O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

        Odgovori
  24. Miro says:
    12. junija, 2022 at 11:23

    Kratke, jedrnate misli sv. Matere Terezije čudovito izražajo lepoto in ustvarjalnost Svetega Duha!

    NEDELJA PO BINKOŠTIH – PRAZNIK SVETE TROJICE

    VESELO OZNANILO

    VESELO OZNANILO JE, DA BOG ŠE VEDNO LJUBI SVET PREKO TEBE. TI SI BOŽJE VESELO OZNANILO.
    TI SI BOŽJA LJUBEZEN V DELOVANJU. VSAK TRENUTEK PRIHAJA KDO V STIK Z NAMI; LJUDJE MORAJO
    POSTATI DRUGAČNI IN BOLJŠI, KER NAS SREČUJEJO. MI MORAMO IZŽAREVATI BOŽJO LJUBEZEN.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori
  25. Miro says:
    12. junija, 2022 at 11:17

    »DUHOVNIK LAHKO NAREDI VELIKO DOBREGA, ČE SE LE TRUDI RESNIČNO BITI KRISTUSOV« (Aleteia)

    »ZAME JE BISTVO DUHOVNIŠKEGA SLUŽENJA V TEM, DA SI NAJPREJ SAM TESNO POVEZAN Z BOGOM IN Z LJUDMI«

    Janez Meglen prihaja iz župnije Krka na Dolenjskem, iz vasi Laze nad Krko, kjer živi skupaj s starši, starejšo sestro in mlajšim bratom na manjši kmetiji. Zelo ga je zaznamovalo življenje z naravo ter šolanje na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Njegov najljubši svetnik je krstni zavetnik sv. Janez Zlatousti (Krizostom), ki ga nagovarja s svojo odločnostjo in pogumom.

    https://si.aleteia.org/2022/06/12/duhovnik-lahko-naredi-veliko-dobrega-ce-se-le-trudi-resnicno-biti-kristusov/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  26. Hvala says:
    12. junija, 2022 at 8:43

    Spoštovano sonce rumeno!

    Ne vem, kaj ste želeli točno povedati s tem, predvidevam pa, da vas je zmotilo to, da niso pripravili torte za posladek, na koncu tega praznovanja.

    V življenju ni pomembna torta ali neke slaščice na koncu. Vsak posameznik se odloči, kako bo praznoval določene dogodke. Tudi samo ob vodi in kruhu , če ni druge možnosti. Vsi ljudje smo različni, zato pa je toliko težje živeti v slogi.

    VEDNO SE OSREDOTOČIMO NA BISTVO-BISTVO JE JEZUS, NE TORTA . JEZUS, KI JE PRIŠEL ŽIV.

    Prilagam članek Aleteia:

    BESEDE, KI BI JIH MORAL SLIŠATI VSAK PRVOOBHAJANEC

    Če iščete prave besede za pogovor s svojim otrokom pred njegovim prvim obhajilom …
    Vašemu prvoobhajancu povejte, da je glavni smisel tega praznika, kot tudi obiskovanja svete maše, bližina in prijateljstvo z Jezusom. Recimo:

    Tvoj praznik
    Prav kmalu bomo praznovali tvoje prvo obhajilo. Nadel/a si boš posebno obleko in skupaj se bomo udeležili slovesne maše.

    Cerkev bo ta dan posebej lepo okrašena. Prišli bodo tudi gostje, stari starši, krstni botri, prijatelji. Vsi želijo biti tisti dan s teboj. Po maši bomo imeli skupno kosilo. Verjetno boš dobil/a tudi darila, saj z njimi želimo pokazati, da je ta dan res tvoj praznik.

    Praznovanje se lahko zavleče in lahko se zgodi, da ti bo v nekem trenutku dolgčas ali pa ti nekaj ne bo všeč. To je v redu in s tem ni nič narobe.

    V cerkvi se včasih tudi sam/a dolgočasim, celo pri maši mi kdaj kaj ni všeč. Včasih se težko zberem. Moje misli bežijo na različne konce in najraje bi bil/a nekje drugje.

    Jezus hoče biti z mano
    V takšnih trenutkih se skušam spomniti, da hodim k maši, da bi bil/a z Jezusom. Podobno kot pri šolski uri. Včasih je težko biti zbran pri pouku. Toda to počnemo, da se česa naučimo, tudi če se nam ne zdi najbolj zanimivo.

    Si se kdaj znašel/la v situaciji, ko si si zaželel/a biti nekje drugje, se igrati, početi kaj drugega, a si ostal/a z nekom, ki te je potreboval? Na primer: Vsi so stekli na igrišče, toda v bližini je bil prijatelj, ki se je želel s teboj pogovoriti o nečem pomembnem ali je bil žalosten in je potreboval bližino … Podobno je pri sveti maši. Tudi če mi ni všeč in bi bil raje kje drugje in delal kaj drugega, grem k maši, ker vem, da je tam Jezus, ki si zelo želi biti z mano.

    JEZUS, MI ŽELIŠ KAJ POVEDATI?

    Seveda obstaja veliko načinov, kako biti z Jezusom. Tako je molitev vsak dan zjutraj in zvečer ali čez dan. Kjerkoli si, ko začneš moliti, preživljaš čas z Jezusom. Lahko ga nagovoriš s svojimi besedami, lahko tudi molčiš. Pokrižaj se in reci: “Jezus, zdaj želim biti s teboj. Nič ne bom govoril. Samo ostal bom s tabo.”

    Lahko zapreš oči in pomisliš nanj. Biti z Jezusom je molitev. Lahko ga tudi vprašaš: “Jezus, mi hočeš kaj povedati?” in tiho poslušaj, če slišiš njegov glas v svojem srcu.

    Drugi način je branje Svetega pisma. Včasih berem Sveto pismo in ne razumem skoraj ničesar. Ne vem, kaj ima to opraviti z mojim življenjem. Toda potem se v nekem trenutku spomnim na prej prebrani stavek ali kakšen dogodek v Svetem pismu in mi je nenadoma jasno, kaj se dogaja, kaj preživljam. Kot da bi nekdo nenadoma prižgal svetilko v temni sobi.

    Obhajilo je pot, ki jo je zasnoval sam Jezus, da smo lahko čim več z njim. Z obhajilom se Jezusa dotaknemo, on postane naša hrana in nam daje moč. Ko nekaj poješ, ti to daje moč, kajne?

    Zadnji večer, preden so Jezusa obsodili in ubili na križu, je Jezus sedel k večerji s svojimi učenci. Imenujemo jo zadnja večerja. Tedaj jim je rekel, da niso samo njegovi učenci, ampak tudi prijatelji; da jih ima neizmerno rad. In da bo prav tako ljubil tiste, ki bodo njegovi učenci in prijatelji v prihodnosti, to smo mi.

    n naj jih ne skrbi, ker bo vstal po svojem trpljenju, križu in smrti, potem pa bo šel živ v nebesa, da nam tam “utre pot”. Ob tem je našel tudi način, da smo lahko vedno z njim. Čim bližje. In ravno to je obhajilo.

    Jezusovo telo in kri: malce čudno, kaj?
    Jezus je vzel kruh in rekel učencem, da je zdaj to njegovo telo. In potem je vzel vino in jim rekel, da je zdaj to njegova kri. Sprva se zdi čudno, a ker je Jezus Bog, lahko naredi nekaj takega. Če je s svojim Očetom ustvaril celotno vesolje, potem lahko naredi tudi tak čudež.

    Nazadnje jim je rekel, da bodo potem, ko bo šel v nebesa, to storili “v njegov spomin”. Da bi ta čudež ponavljali do konca sveta, ko bo spet prišel, ko ga bomo spet videli in se ga lahko dotaknili. In to so storili, nato pa prenesli moč poustvarjanja tega čudeža na svoje naslednike, na duhovnike.

    Lahko rečemo, da se je Jezus “skril” v kruh in vino, v sveto obhajilo. Pri maši običajno prejmemo samo Jezusovo telo. Vsem bi bilo malo težko piti iz iste “skodelice”, ko nas je toliko, kajne? Toda v hostiji, ki jo dobijo vsi, je tudi ves Jezus. Skrit, a resničen.

    Jezusovo telo, ki ga prejmemo, je videti kot oblat, del napolitanke. Ampak to ni več oblat, temveč sam Jezus. Nemogoče mu je biti bližje kot v obhajilu.

    Kmalu ga boš lahko vedno imel/a tako blizu. Zato vsako nedeljo hodimo v cerkev. Prav zaradi tega vsak mesec pri spovedi čistimo svoja srca: da bi ga lahko na ta način nenehno sprejemali in bili z Njim. Ker nas ima tako rad.

    Jezus je prijatelj, ki je lahko vedno ob tebi: dovolj je, da greš k maši in ga sprejmeš v srce pri obhajilu.

    Zato tudi molimo za duhovne poklice – da ne bi manjkalo duhovnikov, ki bi lahko naredili ta čudež, da se kruh in vino spremenita v živega, resničnega, ljubečega, čeprav “skritega” Jezusa.

    https://si.aleteia.org/2022/05/21/besede-ki-bi-jih-moral-slisati-vsak-prvoobhajanec/

    Odgovori
  27. Miro says:
    12. junija, 2022 at 8:33

    V KATOLIŠKI CERKVI NA NEDELJO PO BINKOŠTNEM PRAZNIKU PRAZNUJEMO NEDELJO SVETE TROJICE

    Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh (prim. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) 249–256).

    Kristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus. Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo, da je Stvarnik vesolja in človeka, Jezusu Kristusu dela odrešenja, Svetemu Duhu, ki izhaja iz Očeta in Sina, pa dela posvečenja.

    Čeprav razlikujemo tri Božje osebe, jih ne smemo ločevati. Nauk o Sveti Trojici poudarja, da je delo stvarjenja skupno vsem trem osebam Trojice, saj so vse tri eno počelo stvarjenja. Hkrati pa je stvarjenje povezano z razodetjem in odrešenjem, ki je prišlo po Jezusu Kristusu, stvarstvu pa se posreduje po Svetem Duhu. Sveti Duh je kot tretja Božja oseba poslan od Očeta in Sina ter vodi Cerkev, ki je skupnost verujočih. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen.

    Ena od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/nedelja-svete-trojice

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      12. junija, 2022 at 8:40

      ČUDOVITA ZAHVALNA MOLITEV K SVETI TROJICI (Aleteia)

      O večni Bog! O večna Trojica! Z združitvijo svoje božanske narave si kri svojega edinorojenega Sina naredil tako dragoceno! O večna Trojica, tako globoka skrivnost si kakor morje, v katerem bolj iščem, bolj najdem; in bolj najdem, bolj iščem. Kajti tudi potopljena v tvoje globine moja duša ni nikoli zadovoljna, vedno je lačna in hrepeni po tebi, večna Trojica, in si želi videti tebe, resnično Luč.

      O večna Trojica, z lučjo razumevanja sem okusil in videl globine tvoje skrivnosti in lepoto tvojega stvarstva. Ko v tebi vidim sebe, vidim, da ti bom postal podoben. O večni Oče, iz tvoje moči in tvoje modrosti si mi jasno dal delež tiste modrosti, ki pripada tvojemu edinorojenemu Sinu. In resnično mi je Sveti Duh, ki izhaja iz tebe, Očeta in Sina, dal željo, da bi te ljubil.

      O večna Trojica, ti si moj stvarnik in jaz sem tvoja stvaritev. Osvetljen od tebe sem spoznal, da si me s krvjo svojega edinorojenega Sina naredil za novo stvaritev, ker si očaran od ljubezni ob lepoti svoje stvaritve.

      O večna Trojica, o božanstvo, o neizmerno brezno, o najgloblje morje, kakšen večji dar bi mi lahko dala, kakor svoje lastno bistvo? Ti si ogenj, ki večno gori, a nikoli ne ugasne, ogenj, ki s svojo toploto pogoltne moje samopomilovanje. Vedno znova si ogenj, ki odjemlje vso hladnosrčnost in razsvetljuje um s svojo lučjo, lučjo, s katero si mi dal spoznati svojo resnico.

      Po tej zrcalni svetlobi vem, da si najvišje dobro, dobro nad vsem dobrim, srečno dobro, nerazumljivo dobro, neizmerljivo dobro, lepota nad vsemi lepotami, modrost nad vsemi modrostmi, saj si modrost sama, hrana angelov, ogenj ljubezni, ki ga daješ človeku.

      Ti si oblačilo, ki pokriva našo goloto. Našo družino hraniš s svojo sladkostjo, s sladkostjo, ki je ti, in od katere ni sledu grenkobe. O večna Trojica! Amen.

      (sv. Katarina Sienska, Dialog o Božji previdnosti)

      Odgovori
  28. Miro says:
    11. junija, 2022 at 19:42

    »DUHOVNIK JE POSLAN TUDI K TISTIM, KI MU GREDO NA ŽIVCE« (Aleteia)

    »KO SEM ODGOVORIL, DA GREM ZA GOSPODOM, POTEM NOBEN KORAK NAPREJ NI BIL VEČ TEŽAK«

    V junijskih nedeljskih zgodbah se bodo na Aleteii predstavili letošnji novomašniki. Prvi je JANEZ PAVEL ŠUŠTAR, ki prihaja iz Preserij pri Radomljah v župniji Homec. Diakonsko prakso opravlja v župniji Moravče.

    Med njegove hobije sodijo branje, šport in (nekoliko bolj redko) violončelo. Prihaja iz velike družine, saj ima še sedem sester. Na župniji se ukvarja z mladino, skavti in ministranti. Ime je dobil po sv. Janezu Pavlu II., s katerim si deli še marsikaj drugega.

    https://si.aleteia.org/2022/06/05/duhovnik-je-poslan-tudi-k-tistim-ki-mu-gredo-na-zivce/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  29. Miro says:
    11. junija, 2022 at 19:29

    ON VEDNO GOVORI

    ZAKAJ VAS JE BOG IZBRAL? ŽELI, DA BI BILE PRAVE MISIJONARKE. OZRITE SE NA TO
    VELIKO BOŽJE DARILO. PRISLUHNITE BOŽJEMU KLICU. ON NAM VEDNO GOVORI. ON
    ŽELI OD NAS GLOBOKO LJUBEZEN, USMILJENJE IN ODPUŠČANJE.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  30. Miro says:
    11. junija, 2022 at 19:27

    »ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE« – S TEMI BESEDAMI JEZUS NAGOVARJA SVOJE UČENCE, SVOJE »POSLANCE«. A KAJ SO PREJELI »ZASTONJ«, DA MORAJO TO DAJATI NAPREJ?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,7-13)

    »Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in ostanite tam, dokler ne odidete. Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C7-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    S temi besedami Jezus nagovarja svoje učence, svoje “poslance”. A kaj so prejeli “zastonj”, da morajo to dajati naprej? Apostoli so ob Jezusovih besedah, dejanjih in izbirah ter ob zgledu vsega njegovega življenja izkusili Božje usmiljenje. Kljub svojim slabostim in omejenostim so prejeli novo postavo ljubezni in medsebojnega sprejemanja. Predvsem pa so prejeli dar, ki ga hoče Bog dati vsem ljudem: podarja nam samega sebe, svoje spremstvo na življenjskih poteh, svojo luč za vse odločitve. Ti darovi nimajo cene in presegajo vse naše sposobnosti za povračilo, res so “zastonjski”. Bog jih je dal apostolom in vsem kristjanom, da bi tudi mi postali kanali teh dobrin do vseh tistih, ki jih dan za dnem srečujejo.

    Skozi ves evangelij nas Jezus vabi, naj dajemo: dajemo ubogim, tistemu, ki prosi, tistemu, ki želi posojilo; naj dajemo jesti tistemu, ki je lačen, plašč tistemu, ki prosi za obleko; naj dajemo zastonj … On sam je prvi dajal: zdravje bolnikom, odpuščanje grešnikom, življenje vsem nam. Nasproti sebičnemu nagonu po kopičenju postavlja velikodušnost; osredotočenju na lastne potrebe pozornost do drugega; kulturi posedovanja pa kulturo dajanja /…/ Ljubezen nam bo omogočila nov pogled, da bomo zaslutili, kaj drugi potrebujejo, in jim ustvarjalno in velikodušno pomagali. In sadovi? Darovi bodo krožili, kajti ljubezen izzove ljubezen. Veselje se bo pomnožilo, ker je »večja sreča dajati kakor prejemati«

    Po Jezusovi in evangeljski logiki vedno prejemamo zato, da bi delili, nikoli zato, da bi stvari kopičili zase. To je vabilo vsem nam, da se zavemo tistega, kar smo prejeli, moči, darove, sposobnosti, gmotne dobrine, in z vsem tem služimo drugim. Zastonjskost torej presega logiko trga, porabništva in individualizma, postajamo odprti za delitev, družbenost, bratstvo, za novo kulturo dajanja.

    Prosimo, Gospoda, da bi se manj oklepali materialnih stvari in bolj njegove previdnostne navzočnosti v naših življenjih, kjer je ta živa in dejavna vsak trenutek našega dne in v vsaki odločitvi, ki jo sprejmemo. Naj nam pomaga, da položimo vse svoje upanje in zaupanje vanj – saj njegove ljubezni in velikodušnosti nič ne presega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  31. Miro says:
    11. junija, 2022 at 9:37

    GOSPOD JEZUS NAM GOVORI O MOČI VERI

    »ČE BI IMELI VERO KAKOR GORČIČNO ZRNO, BI REKLI TEJ GORI:
    ›PRESTAVI SE OD TOD TJA!‹, IN SE BO PRESTAVILA IN NIČ VAM NE
    BO NEMOGOČE.« (Mt 17,20)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  32. Miro says:
    11. junija, 2022 at 6:50

    NE ZMOREŠ ODPUSTITI? NASVETI ZA OPUŠČANJE ZAMER (Aleteia)

    ZARADI ZAMER NE MOREMO RESNIČNO UŽIVATI ŽIVLJENJA IN IZGUBLJAMO NOTRANJI MIR, VENDAR GOVORITI O ODPUŠČANJU TUDI NI PREPROSTO. NEKAJ RESNIC IN LAŽI O ODPUŠČANJU

    Se želite rešiti ujetništva zamer in užaljenosti? Nič lažjega … odpustite. Pa vendar ni tako preprosto. Zagotovo je lažje truditi se odpustiti, kot za seboj vleči boleče verige sovraštva in zamer do tistih, ki so nas prizadeli.

    Takšno življenje ni več življenje, ker v njem ne moremo več uživati, ker nismo več mirni in ker težko živimo v slogi s seboj in z drugimi. Ko nekomu iz srca odpustimo, smo znova zmožni v polnosti ljubiti. Le tako znova dosežemo notranji mir.

    O nasvetih za opuščanje zamer več na:
    https://si.aleteia.org/2018/03/19/ne-zmores-odpustiti-nasveti-za-opuscanje-zamer/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      11. junija, 2022 at 6:52

      MOLITEV ZA ODPUŠČANJE

      Gospod Bog,
      prepričani smo,
      da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
      ki te zanj ne prosijo.
      Saj velikodušno odpuščaš vsem,
      ki te iskreno prosijo.
      Nočeš smrti grešnika,
      marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
      Verujemo, da je odpuščanje
      ena od tvojih temeljnih lastnosti.
      Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
      Daj nam moč,
      da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
      Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
      s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
      da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
      Obenem pa izkažemo pripravljenost,
      iz srca odpustiti vsem,
      ki so se pregrešili proti nam.

      (revija.ognjisce.si)

      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

      Odgovori
      • Miro says:
        11. junija, 2022 at 7:17

        KAKO JE DOSTIKRAT V PRAKSI Z ODPUŠČANJEM ČLOVEKU, KI NAS JE PRIZADEL, ŽALIL …

        Znani prizor, kako odpuščamo:

        “Vse sem že odpustil temu človeku … Že večkrat sem molil za njega.”
        “Pa bi ga bil pripravljen pozdraviti, ko se spet srečaš z njim?”
        “Ne, to pa ne. Niti slučajno ne!”

        Še in še molimo za moč pri odpuščanju. Sami po sebi nič ne zmoremo. Moč za resnično odpuščanje izvira le iz milosti Odrešenika Jezusa Kristusa! Smo se pripravljeni vsak dan znova odpirati Njegovi milosti?

        Molimo:
        Oče naš …
        Zdrava Marija …
        Slava Očetu…

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

        Odgovori
    • Hvala says:
      11. junija, 2022 at 20:00

      Iz svojega življenja vem, da ko nekomu odpustiš-stvar volje, trajajo duhovni boji zelo zelo dolgo obdobje, KO JE ČLOVEK OZDRAVLJEN RAN NEODPUŠČANJA IN VSAKE PRIZADETOSTI OD DRUGIH LJUDI, DA NE ČUTI BOLEČINE OB MISLI, POGLEDU NA OSEBO OD KATERE JE BIL PRIZADET. JEZUSA MORAMO PROSITI, DA S SVOJO LJUBEZNIJO VSTOPI V VSAKO RANO, RANA PRIZADETOSTI, ČEPRAV SMO ODPUSTILI.

      Ozdravljenje vseh zamer, jeze, sovraštva, neodpuščanja to ni tako preprosto, res ne kot mogoče se na prvi moment zdi. ZMAGA JE JEZUSOVA , BOJEVATI JE TREBA TEŽKE BOJE SKUPAJ Z JEZUSOM. BREZ NJEGOVIH MILOSTI SE NIMAMO KAJ NITI POGOVARJATI.

      Odgovori
  33. Hvala says:
    10. junija, 2022 at 20:32

    JEZUSU JE NAJDRAŽJA MOLITEV ZA SPREOBRNENJE

    Molitev k Božjemu usmiljenju za spreobrnjenje grešnikov

    “Meni najdražja molitev je molitev za spreobrnjenje. Veš, hči moja, to je molitev, ki jo vedno slišim in uslišim. Želim, da vedno bolj spoznavaš ljubezen, ki gori v mojem srcu za duše, in razumela boš to, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike, želim njihovo spreobrnjenje. Ko moliš to molitev s skesanim srcem in z zaupanjem za nekega grešnika, bom tej duši podal milost spreobrnjenja. To je molitev: ´O kri in voda, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas, zaupam v vaju.´”

    Odgovori
  34. Miro says:
    10. junija, 2022 at 20:29

    ON TI DAJE, DA RAZDELIŠ

    ODPRITE SVOJA SRCA BOŽJI LJUBEZNI, KI VAM JO BO ON DAL. BOG VAS LJUBI NEŽNO.
    DAL VAM BO SVOJO LJUBEZEN, DA JO RAZDELITE, NE OBDRŽITE. JEZUS, VERJAME V
    TVOJO NEŽNO LJUBEZEN DO MENE. LJUBIM TE.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  35. Hvala says:
    10. junija, 2022 at 20:19

    KAJ SEM PROSILA BOGA, KO SEM SE POROČILA Z NEVERUJOČI ( Aleteia)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Pot vere v samoti sem sprejela pod enim pogojem, da Ga bom ljubila zase in zanj
    Zmožem sva se spoznala pred 28. leti. Oba sva jih imela nekoliko čez dvajset in sva se zaljubila.

    Kot verna oseba sem že nekaj časa prosila Boga, naj mi pošlje nekoga, ki me ne bo oddaljil od mojega verovanja. In tako je bilo. Nikoli ga nisem prosila, naj on veruje, ampak naj mene ne ločuje od Njega.

    Pred poroko sem razmišljala o dejstvu, da on ni kristjan. Sprejel je, da se poročiva cerkveno in da bova otroke vzgajala v krščanski veri (zdaj imava tri in vsi so bili krščeni in pri prvem svetem obhajilu).

    Boga ljubim zase in tudi zanj
    Sprejela sem križ, da bom po poti vere v zakonu hodila sama pod tem pogojem, da Boga ljubim zase in tudi zanj.

    Včasih je to težko, predvsem kadar pri maši vidim pare. Hudo mi je, ker skupaj ne moreva moliti in deliti molitvene intime.

    Vendar vse izročam Bogu, da bi to spremenil v milost za našo družino, da bi moja molitev odmevala tudi v srcih moža in otrok, da bi tudi oni doživeli izkušnjo Boga.

    Čutim navdih, da sledim Božji volji in da prinašam luč vere svoji družini, kar je nenehno poslanstvo, in ves čas molim, da bi tudi oni našli vero.

    Spoštovanje
    V družini verujočih in neverujočih nam je zelo blizu soočanje različnih pogledov na svet in vanj smo nekako bolj potopljeni. Ne glede na različna stališča vsak spoštuje svobodo in verovanje drugega.

    Bog mi je tudi okrepil vero, saj mi je zaupal to veliko poslanstvo in izpolnil, kar sem ga prosila na začetku poti, naj me ta odnos ne oddalji od vere.

    Z vero zaupam v Boga in v to, da se bo po Njegovi volji v primernem trenutku dotaknil njihovih src. Zato pa potrebuje mojo molitev. “Nič brez tebe, ničesar brez nas!”

    https://si.aleteia.org/2018/03/03/kaj-sem-prosila-boga-ko-sem-se-porocila-z-neverujocim/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, kako se živi z neverujočim v skupnosti ve samo tisti človek, ki je od blizu gledal in bil seznanjen z takim načinom življenja, ki je bil rojen v taki družini ali pa tisti, ki se je poročil z neverujočim.

    Koliko trpljenja, ja to je težki križ, ljudje, ki so v to vpleteni oz. sam ki ostane v tem krogu prosi za milost spreobrnjenja, da jo bo nekoč izprosil, lahko žrtvuje vse svoje trpljenje v ta namen, je prizadet ker ne more moliti napr, s staršem skupaj ali z zakoncem, ne more deliti svojega duhovnega življenja z tistimi , ki so mu najbližji v življenju, kam da gre , v svoji duši toči solze, življenje gre dalje in vsak je na svojem tiru, zato tudi na ves glas vpije Gospodu, da bo Gospod dal milost spreobrnjenja, pri Bogu ni nič nemogoče in pri Bogu je vse mogoče.

    V tem navedenem primeru je dobro tudi to, da nima prepovedi hoditi v Cerkev, obstajajo zakoni in družine, ki imajo prepoved, hodijo na skrivaj v Cerkev, na romanja itd….mislite, da ne bodo vpili k Bogu, naj da potrebne milosti?

    Tudi otroci so lahko zmedeni zaradi takega življenja, otrok ima rad oba starša, vendar katerega bo bolj ubogal ali posnemal? Eden hodi v Cerkev je veren, drugi ne hodi ker nima vere, KAJ PA BODO NAREDILI OTROCI ALI KAKŠEN SPOMIN BODO IMELI CELO ŽIVLJENJE?

    Odgovori
  36. Miro says:
    10. junija, 2022 at 17:40

    EVANGELIJ (petek, 10. junij 2022)

    »KDOR SE LOČI OD SVOJE ŽENE …«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,27-32)

    »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.«

    »Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C27-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  37. Miro says:
    10. junija, 2022 at 17:38

    MISEL SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA

    »ZVEČER ZAHVALIMO BOGA, DA NAS JE DANAŠNJI DAN OHRANIL. VPRAŠAJMO SE,
    KAKO SMO TA DAN PREŽIVELI POSAMEZNE URE. DA NAM BO LAŽE, PREMISLIMO,
    KJE SMO BILI, S KOM SMO GOVORILI, KAJ DELALI.«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  38. Miro says:
    10. junija, 2022 at 17:36

    EVANGELIJ (četrtek, 9. junij 2022)

    »ČE TOREJ PRINESEŠ SVOJ DAR K OLTARJU IN SE TAM SPOMNIŠ, DA IMA TVOJ BRAT KAJ PROTI TEBI, PÚSTI DAR TAM PRED OLTARJEM, POJDI IN SE NAJPREJ SPRAVI Z BRATOM, POTEM PA PRIDI IN DARUJ SVOJ DAR.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,20-26)

    »Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«

    »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  39. Miro says:
    10. junija, 2022 at 16:12

    KAKO (NE) SPREOBRAČATI (DRUGIH) LJUDI

    KAKŠNA JE NAŠA VLOGA V ZAPLETENEM PROCESU SPREOBRAČANJA BLIŽNJIH? KJE SO MEJE PRI DELOVANJU V TEJ ZADEVI?

    Zavedati se moramo, da ima vsaka oseba pravico do lastne izbire, čeprav jo imamo mi za nerazumljivo in čudno. Če prosimo za spreobrnjenje nekoga, je to predvsem za to, da bo našel pot do Boga in ohranil tesen odnos z njim, ne pa da izpolni naša morda sebična pričakovanja. (odlomek iz pričujočega članka)

    Celoten prispevek na: https://si.aleteia.org/2019/03/14/kako-ne-spreobracati-drugih-ljudi/

    Odgovori
    • Miro says:
      10. junija, 2022 at 17:57

      Še nekaj pomembnih poudarkov iz zgoraj navedenega članka:

      BOŽJE SODELOVANJE S ČLOVEKOM

      V molitvi za spreobrnjenje druge osebe moramo upoštevati občutljivo, vendar pomembno vprašanje svobodne volje. Če prosimo Boga celo zelo goreče, da kdo drug spremeni vedenje, je treba upoštevati, da se noben proces spreminjanja človeške duše ne zgodi samodejno in predpostavlja sodelovanje med Bogom in človekom.

      BOG PRIČAKUJE TUDI ČLOVEKOVO DEJAVNOST

      Bog ne želi spreobrniti človeka proti njegovi volji in pod prisilo. Tudi če se na nepričakovan način razodene v življenju, kot Savlu na poti v Damask, ne naredi vsega za nas in pričakuje dejavnost. Izgubljeni sin iz evangelija se je sam odločil, da se vrne k očetu (sicer pod vplivom okoliščin, ki jih je dovolil Bog), in kar je najpomembnejše – dosledno je uresničil svojo odločitev (verjetno ne brez cele vrste ovir).

      BOGA PROSIMO TUDI ZA MILOST, DA ČLOVEKU NAKLONI …

      Ko čakamo na spreobrnjenje nekoga, ni dovolj le pričakovati, da se bo ta človek iz dneva v dan spreminjal pod vplivom naše molitve kot s čarobno paličico, ampak tudi prositi Boga za milost, da mu nakloni ustrezne navdihe ali impulze v njegovem življenju, ki mu bodo pomagali do vere.

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      Odgovori
  40. Hvala says:
    10. junija, 2022 at 16:01

    P. James Manjackal

    BINKOŠTNI SEMINAR (2. del)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Videoseminar povzela: Teja Prapotnik

    2 Kor 13,5: Sami se preverite,
    ali ste verni, in preizkusite
    se. Ali ne spoznavate, da je
    Jezus Kristus v vas? Morda pa
    preizkušnje niste prestali.
    Kristjan naj bi verjel, da je Jezus
    vedno z njim – Emanuel, Bog z
    nami. Stalna, trdna vera pomeni
    izkušati Emanuela. Pri krstu smo
    prejeli Jezusa. Ali je Jezus potem

    res z nami? Ko nekdo izgubi služ-
    bo, se vpraša: »Kje je zdaj Bog?«

    In drugi: »Kje je Bog? Moj edini
    sin je umrl.«
    Pa tretji: »Kje je Bog? Žena me je
    zapustila.«

    Vprašajte se, ali je Jezus res z
    vami, da vam pomaga reševati
    težave. Ali verujete kot nebeška
    Mati Marija, da ni nič nemogoče?

    V pandemiji zaradi covida-19
    je mnogo ljudi izgubilo vero.
    Mnogo ljudi mi piše o tem.
    Katoličan iz Indije mi piše:
    »Zaradi covida so mi umrli žena
    in štirje sinovi. Zakaj naj bi še
    verjel v Boga?«
    Res je, skozi vse življenje bomo
    imeli preizkušnje vere. Toda v
    teh preizkušnjah ne padimo,
    temveč ohranimo vero v Jezusa.
    Govoril sem vam o gospe Brigiti.
    Bila je vdova in imela je le enega
    sina. Ko ga je čakala, da se vrne
    z univerze, je izvedela, da je na
    poti umrl. Pristopila je k truplu in
    dejala: »Gospod, Tvoja volja naj
    se zgodi.« Mnogo ljudi sem videl,
    ki so v življenju šli skozi ogenj, a
    so ostali trdni v Gospodu.

    https://drive.google.com/file/d/1wq6fSumYOHl5Gyk916Yzk9KJDdeNhTK_/view

    Odgovori
  41. Hvala says:
    10. junija, 2022 at 15:55

    MOLITEV, POST, DAJANJE MILOŠČINE, LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA IN DRUGA DOBRA DELA V KRISTUSOVEM IMENU SO NAČIN ZA PRIDOBIVANJE BOŽJEGA DUHA…..

    https://si.aleteia.org/2021/05/31/okrepite-navzocnost-svetega-duha-v-svojem-zivljenju/

    Odgovori
  42. Miro says:
    10. junija, 2022 at 15:16

    VZTRAJNA MOLITEV

    Nečak je skrbel za svojega strica, ki je imel hudo obliko raka. Ljudje iz stričeve župnije so molili, da bi ozdravel. Tudi bolnikove prijatelje so prosili, naj molijo v ta namen. Toda meseci so tekli in minilo je leto, stricu pa se je stanje še poslabšalo.
    Nečak ni več obiskoval svojega strica, ko je videl, da mu vsak še tako majhen gib povzroča velike bolečine. Končno se je odločil, da ga še enkrat obišče in se tako poslovi od njega.

    Leto in pol po tem obisku pa je bil stric popolnoma zdrav. Res je, da so na njegovem obrazu brazgotine in da je njegovo gibanje omejeno ter ne more povsod, kamor bi rad, a zdravniki pravijo, da je čudežno ozdravel.

    Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje opustili molitev, ko po njihovi prvi prošnji ni ozdravel? Pa tudi deseti ali petdeseti?

    Objavljeno: revija.ognjisce.si, pa tudi v knjigi Zgodbe za pogum (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2009. str. 45-47.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  43. Miro says:
    10. junija, 2022 at 14:31

    MISEL SV. MAKSIMILJANA KOLBEJA

    »EVROPA SE JE DANES ZELO ODDALJILA OD BOGA, ZATO SO MORALE PRITI NAD NJO
    RAZNOVRSTNE PREIZKUŠNJE. JASNO JE BOG NAM PRI TEM NE JEMLJE SVOBODNE VOLJE.
    KDOR HOČE, TE PREIZKUŠNJE IZKORISTI V SVOJE DOBRO, KDOR PA NOČE GA VODIJO V
    POGUBO. VSAKEMU SE GODI TAKO, KOT SAM HOČE …«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  44. Miro says:
    10. junija, 2022 at 14:29

    CERKVI JE LASTNO, DA JE ČLOVEŠKA IN BOŽJA HKRATI; VIDNA, PA POLNA NEVIDNEGA; GOREČA ZA DELO IN PREMIŠLJEVANJU PREDANA; V SVETU NAVZOČA, PA VENDAR POPOTNICA; VSE PA TAKO, DA JE ČLOVEŠKO USMERJENO V BOŽJE IN BOŽJEMU PODREJENO, VIDNO K NEVIDNEMU, DEJAVNOST K PREMIŠLJEVANJU, SEDANJE PA K PRIHODNJEMU MESTU, KI GA IŠČEMO (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    SKRIVNOST CERKVE

    770 Cerkev ima svoje mesto v zgodovini, a jo hkrati presega. Samo “z očmi vere” (Catech. R. 1,10,20) moremo v njeni vidni stvarnosti videti hkrati duhovno stvarnost, nositeljico božjega življenja.

    Cerkev – vidna in duhovna hkrati

    771 “Edini srednik Kristus je svojo sveto Cerkev, občestvo vere, upanja in ljubezni, ustanovil in jo nenehno vzdržuje kot vidno družbo, po kateri na vse razliva resnico in milost”. Cerkev je hkrati: – “družba, oskrbljena s hierarhičnimi organi in skrivnostno Kristusovo telo; – vidna družba in duhovno občestvo; – zemeljska Cerkev in z nebeškimi darovi obogatena Cerkev.”

    Te razsežnosti skupaj sestavljajo “eno samo sestavljeno stvarnost, ki obstoji iz božje in človeške sestavine” (C 8): Cerkvi je lastno, da je človeška in božja hkrati; vidna, pa polna nevidnega; goreča za delo in premišljevanju predana; v svetu navzoča, pa vendar popotnica; vse pa tako, da je človeško usmerjeno v božje in božjemu podrejeno, vidno k nevidnemu, dejavnost k premišljevanju, sedanje pa k prihodnjemu mestu, ki ga iščemo (B 2).

    O humilitas! O sublimitas! Et tabernaculum Cedar, et sanctuarium Dei; et terrenum habitaculum, et caeleste patibulum; et domus lutea, et aula regia; et corpus mortis, et templum lucis; et despectio denique superbis, et sponsa Christi! Nigra est, sed formosa, filiae Hierusalem, quam etsi labor et dolor longi exilii decolorat, species tamen caelestis exornat. – Kakšna ponižnost in vzvišenost, ki je hkrati kedarski šotor in božje svetišče, zemeljsko bivališče in nebeška palača, prsten dom in kraljev dvorec, telo smrti in svetišče luči, zaničevana od ošabnih in Kristusova nevesta! Črna je, a lepa, hčere jeruzalemske. Čeprav sta ji napor in bolečina dolgega izgnanstva vzela barvo, jo krasi lepota nebes (sv. Bernard, Cant. 27,14).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-skrivnost-cerkve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  45. Miro says:
    10. junija, 2022 at 7:09

    JEZUS MENI

    Jezus je zame : Učlovečena Beseda. Kruh življenja. Žrtev, darovana na križu za naše grehe. Žrtev, darovana pri sveti maši za grehe sveta in za moje grehe. Beseda, ki naj bo izgovorjena. Resnica, ki naj bo povedana. Pot, po kateri naj hodimo. Luč, ki naj bo prižgana. Življenje, ki naj ga živimo. Ljubezen, ki naj bo ljubljena. Veselje, ki naj ga delimo. Žrtev, ki naj bo darovana. Mir, ki naj bo dan. Kruh življenja, ki naj ga uživamo. Lakota, ki naj bo nahranjena. Žeja, ki naj bo pogašena. Nag, ki naj ga oblečemo. Brezdomec, ki naj ga vzamemo pod streho. Bolnik, ki naj bo ozdravljen. Osumljeni, ki naj bo ljubljen. Nezaželeni, ki naj ga imamo radi. Gobavec, ki naj mu umijemo rane. Berač, ki naj mu damo nasmeh. Pijanec, ki naj ga poslušamo. Duševni bolnik, ki naj ga varujemo. Dete, ki naj ga objamemo. Slepi, ki naj ga vodimo. Nemi, za katerega govorimo. Pohabljeni, s katerim naj hodimo. Zasvojeni z mamili, ki naj mu pomagamo. Prostitutka, ki naj jo odvrnemo od nevarnosti in ji postanemo prijatelji. Jetnik, ki naj ga obiščemo. Starec, ki naj mu strežemo. Zame je Jezus moj Bog. Jezus moj Ženin. Jezus moje življenje. Jezus moja edina Ljubezen. Jezus moje vse v vsem. Jezus moje vse.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  46. Hvala says:
    9. junija, 2022 at 16:38

    PREBERITE ŽIVLJENSKO ZGODBO………………….

    Ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu, ga prejmemo živega, tistega, ki je iz ljubezni do nas postal človek. On v nas resnično odrešenjsko deluje. Bog po sv. obhajilu tudi ozdravlja. Sestra Briege McKenna opisuje: »Poklical me je mlajši duhovnik, ki je bil zelo zaskrbljen in ga je bilo strah, ker je ravnokar izvedel, da ima raka na glasilkah. V treh tednih bi moral na operacijo in bi izgubil glas. Priznal mi je, da je obupan. Šele pred šestimi leti je bil posvečen. Ko sem molila zanj, sem začutila Gospoda, ki je želel, da mu spregovorim o evharistiji: ‘Oče, lahko molim za vas po telefonu, vendar, ali se niste danes zjutraj že srečali z Jezusom? Ali se ne srečavate z njim vsak dan?’ Nisem namreč vedela, da ta duhovnik ni maševal vsak dan. Rekla sem mu: ‘Pri sv. maši se vsak dan, ko prejmete in zaužijete sveto hostijo, srečate z Jezusom. Žena se je le dotaknila njegovega oblačila. Vi pa se ga dotaknete in sprejmete vase. Hranite se z njim. Ali se zavedate, da Jezus potuje po vašem grlu? Ni boljše poti kot iti k Jezusu. Prosite ga, naj vas ozdravi.’

    Slišala sem ga, kako je jokal v telefon. Kar naprej je ponavljal: ‘Sestra. Hvala vam. Hvala.’ Tri tedne kasneje je šel v bolnišnico. Telefoniral je in mi sporočil, da operacija ni potrebna. Zdravniki so ugotovili, da je rak izginil in da so bile njegove glasilke popolnoma nove, zdrave.

    Nikoli nisem zvedela njegovega imena. Leto kasneje sem slišala o njem nekaj besed. Pred boleznijo je ta duhovnik prenehal maševati, razen ob nedeljah. Do maše je imel omalovažujoč odnos. Gospod je uporabil njegovo bolezen zato, da mu je spremenil življenje. Duhovnik je bil ozdravljen, pa ne le telesno. Ves se je usmeril na sveto mašo, ki je postala zanj srečanje z živim Jezusom. Jezusa je začel srečevati pri največjem vodnjaku, kjer piješ in nisi nikoli več žejen.«

    http://vrtnicejms.net/2021/10/11/osmi-dan-devetdnevnice-ponedeljek-11-10-2021/

    Odgovori
  47. Miro says:
    9. junija, 2022 at 12:29

    MISEL BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA

    »VSI SE V VEČNOST ODPRAVLJAMO. ALI PA SE TUDI NA SREČNO SMRT PRIPRAVLJAMO?
    VSE NAŠE DEJANJE IN NEHANJE, VSE NAŠE POTOVANJE JE HOJA K NAŠEMU GROBU.
    DALJNA PRIPRAVA NA SMRT MORA BITI VSE NAŠE ŽIVLJENJE.«

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

    Odgovori
  48. Miro says:
    9. junija, 2022 at 12:25

    KATEHEZA: STAROST NAS PRIPRAVLJA NA VEČNOST. POMAGA NAM RAZUMETI NEŽNOST BOGA

    Kateheza med splošno avdienco, 8. junija, ki je potekala na Trgu svetega Petra, je ponovno govorila o obdobju starosti. Papež je v ospredje postavil pogovor med Jezusom in Nikodemom ter vprašanji, »kako se more človek roditi, če je star«, in kaj pomeni »roditi se od zgoraj«.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Jn 3,3-6

    Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?« Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/kateheza-starost-nas-pripravlja-na-vecnost.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  49. Miro says:
    9. junija, 2022 at 8:43

    V razmislek kratko in poučno besedilo o smislu trpljenja:

    KRIŽ IN TRPLJENJE

    Jezus je vstopil v vsak tvoj križ. Vzel ga je nase, da te osvobodi. Križ je prostor tvojega srečanja z Jezusom.
    Križ postane zate blagoslov namesto nesmisla trpljenja. V tem se rojeva sposobnost, da kljub križu vzklikaš
    od veselja. Križ postane vir veselja, zmage in svetlobe namesto joka, strahu in tesnobe. Križ in trpljenje
    postaneta smiselna, ker je vanju vstopil Jezus Kristus. Trpljenje moreš sprejeti samo zato, ker v njem najdeš
    Jezusa Kristusa, ki trpljenje lahko premaga, ali pa ti da moč, da ga potrpežljivo prenašaš. Sprejemanje križa
    je zmaga nad križem. Sprejemanje trpljenja, bolečin, smrti, bolezni in greha je pot osvobajanja od trpljenja,
    bolezni in zla. To je zmagoslavna hoja.

    (Molitvenik združenja Marije Pomočnice)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  50. Miro says:
    9. junija, 2022 at 8:31

    BREZ NJEGA NE MOREMO NIČ

    BREZ NJEGA NE MOREMO NIČ. S TRPLJENJEM UBOGIH SE SREČUJEMO NA OLTARJU. V
    JEZUSU VIDIMO, DA TRPLJENJE LAHKO POSTANE SREDSTVO VEČJE LJUBEZNI IN VEČJE
    VELIKODUŠNOSTI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  51. Miro says:
    8. junija, 2022 at 15:28

    DOPOLNIT POSTAVO – S ČIM IN KAKO JO JEZUS ŽELI DOPOLNITI? NJEGOVO TEMELJNO SPOROČILO JE: PRIBLIŽALO SE JE BOŽJE KRALJESTVO. JEZUS OZNANJA BOŽJE KRALJESTVO, V KATEREM IMAJO PROSTOR VSI BREZ RAZLIKE, TUDI OBROBNI, NEČISTI IN GREŠNI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,17-19)

    »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C17-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    S čim in kako jo želi dopolniti? Jezusovo temeljno sporočilo je: Približalo se je božje kraljestvo. Jezus oznanja božje kraljestvo, v katerem imajo prostor vsi brez razlike, tudi obrobni, nečisti in grešni.

    Jezus ne spreminja postave, ampak jo postavlja na drugo mesto. Postava pri njem ni več središče življenja in verovanja, ampak služabnica božje ljubezni. Jezus v sporočilu o Bogu ljubezni, dobrem Očetu, ki je oče vseh ljudi, ne more ljudi podrediti postavi in zakonodaji. Popolno življenje zanj ni več v popolnem izpolnjevanju postave, ampak v posnemanju Boga, ki je ljubezen sama. In v tem naleti na nasprotovanje, ker nehote ruši nekaj ustaljenega. Kaj pomeni posnemati Boga?

    Po postavi je nekdo čist, ker ne prešuštvuje. Zvest je svoji ženi, kakor veleva postava. Kaj pa srce? Tja postava ne seže. Ali je v srcu prešuštvoval, nesrečen s svojo ženo, išče v srcu tolažbo vsepovsod, tega postava ne meri. Jezus pa vidi srce, zato govori o njem. Postava takega človeka ne rešuje, ampak utesnjuje in mu daje lažno tolažbo. Jezus oznanja Boga ljubezni, ki prinaša ljubezen, sočutje, odpuščanje, spreobrnjenje. Za vse to v postavi ni prostora!

    Po postavi nekdo ni umoril brata, a ga v srcu vedno prezira in zaničuje. Po postavi je nedolžen, a Božja ljubezen se ga ne more dotakniti, ker je njegovo srce zaprto za Boga in bližnjega. Pomembno je le, da izpolni postavo. Tako je zaprt za vse dobro in lepo.

    Postava prepoveduje Jezusu, da bi v soboto ozdravljal. Po postavi je bila pomoč mogoča le, če je človek v smrtni nevarnosti. Tako postane postava tista, ki preprečuje ljubezen. Jezus se s tem ne more sprijazniti, saj razodeva Boga, ki je ljubezen.

    Postava zahteva umivanje rok in posod. Zahteva od ljudi obredno očiščevanje. Če nekdo ni bil obredno čist, ni mogel stopiti v tempelj in to je za Jezusa popolnoma nesprejemljivo. Postava tako celo ovira dostop do Božje ljubezni.

    Kako bi lahko danes razumeli Jezusovo sporočilo? Kaj Jezus prinaša s tem pogledom v današnji čas? Postavo danes predstavljajo neke navade in norme, ki naj bi veljale za kristjana: nedeljska sveta maša, molitev in zakramenti, verouk, sodelovanje pri tej ali oni skupini v okviru župnije ali nekega občestva. Postava so naša moralna načela. Kaj bi Jezus rekel danes nam? Vse to kar delate je le toliko vredno, kolikor v tem posnemate božjo ljubezen! Le v kolikor razodevamo Boga, ki je blizu najbolj zatiranim in ubogim; Boga, ki ljubi tudi največjega grešnika in ga ne prezira; ki ima sočutje do izgubljenih sinov, ki gre za eno izgubljeno ovco; raztrga svoje oblačila in zapravi dobro ime, da bi jo našel. Le v kolikor nam zunanje stvari pomagajo v ljubezni, le toliko so dobre.

    Tri grehe postave vidim danes na splošno pri kristjanih še posebej zakoreninjene: Kristus nas sploh ne zanima, vrtimo se okrog sebe in preziramo druge. Zdravilo vidim le v tem, da vzamemo Jezusovo besedo zares, nam postane edini zgled, da ga začnemo v ljubezni posnemati in se zaživimo v zavesti, da je drugi moj brat in sestra tj. meni enak. Bog je ljubezen, ni postava. Naj nam bo to v veselje nad Bogom in spodbuda za ljubezen do bratov in sester.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  52. Miro says:
    8. junija, 2022 at 10:38

    MISEL SV. JANEZA PAVLA II.

    »BOG DAJE ČLOVEKU POMOČ, DA IZPOLNI, KAR MU NALAGA, ČETUDI SE MU ZDI,
    DA JE NEIZVEDLJIVO. V TEM JE SKRIVNOST VSAKEGA BOŽJEGA KLICA.«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  53. Miro says:
    8. junija, 2022 at 10:35

    MOLITEV JE ABSOLUTNO POTREBNA ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE. JE KAKOR DIHANJE, KI OMOGOČA, DA SE ŽIVLJENJE DUHA RAZVIJA. V MOLITVI SE UDEJANJA VERA V BOŽJO NAVZOČNOST IN NJEGOVO LJUBEZEN

    Definicije, s katerimi označujemo molitev, jo orisujejo z različnih zornih kotov in poudarjajo različne vidike. Na primer, sv. Janez Damaščan pravi, da je molitev »povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za ustrezne dobrine,« medtem ko jo sv. Janez Klimak obravnava bolj kot »domač pogovor in zedinjenje človeka z Bogom.«

    Molitev je absolutno potrebna za duhovno življenje. Je kakor dihanje, ki omogoča, da se življenje duha razvija. V molitvi se udejanja vera v božjo navzočnost in njegovo ljubezen. Spodbuja se upanje, ki nas vodi, da svoje življenje usmerjamo k Njemu in zaupamo v njegovo previdnost. Srce se veča, ko človek z lastno ljubeznijo odgovarja na božjo Ljubezen.

    Pri molitvi se duša, ki jo vodi Sveti Duh, v svoji največji globini (prim. Katekizem, 2562) zedini s Kristusom, ki je učitelj, zgled in pot vsake krščanske molitve (prim. Katekizem, 2599 sl.), ter se s Kristusom, po Kristusu in v Kristusu obrača k Bogu Očetu, pri čemer je deležna bogastva življenja svete Trojice (prim. Katekizem, 2559-2564). Od tod izhaja velik pomen, ki ga v molitvenem življenju zaseda liturgija in evharistija kot njeno središče.

    O molitvi več na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-39-molitev/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  54. Miro says:
    8. junija, 2022 at 9:48

    ZAKLADI SVETEGA PISMA – RESNICA IN RESNICOLJUBNOST

    »VSE DELAJTE BREZ GODRNJANJA IN PRERAČUNLJIVOSTI, DA BOSTE NEOPOREČNI IN
    NEPOKVARJENI, BREZGRAJNI BOŽJI OTROCI SREDI SPRIJENEGA IN POKVARJENEGA RODU,
    MED KATERIM ŽARITE NA SVETU KAKOR ZVEZDE.« (Flp 2,14-15)

    Več drugih svetopisemskih izrekov o resnici in resnicoljubnosti na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1563&t=5#Resnica+in+resnicoljubnost

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  55. Miro says:
    8. junija, 2022 at 8:58

    MOLIMO ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

    Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
    vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
    ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
    milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
    izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
    nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
    miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
    mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
    in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
    k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
    (vir: aleteia.si)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    Odgovori
  56. Miro says:
    8. junija, 2022 at 8:52

    “VEČNI OČE JE PO DOCELA SVOBODNEM, SKRIVNOSTNEM NAČRTU SVOJE MODROSTI IN DOBROTE USTVARIL VESOLJNI SVET. SKLENIL JE DVIGNITI LJUDI K DELEŽNOSTI PRI BOŽJEM ŽIVLJENJU”. K TEMU ŽIVLJENJU KLIČE V SVOJEM SINU VSE LJUDI: “TISTE, KI VERUJEJO V KRISTUSA, JE SKLENIL SKLICATI V SVETO CERKEV” (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    IZVOR, USTANOVITEV IN POSLANSTVO CERKVE

    758 Če naj se poglobimo v skrivnost Cerkve, je primerno, da najprej razmišljamo o njenem izvoru v zamisli presvete Trojice in o postopnem uresničevanju te zamisli v zgodovini.

    V Očetovem srcu porojena zamisel

    759 “Večni Oče je po docela svobodnem, skrivnostnem načrtu svoje modrosti in dobrote ustvaril vesoljni svet. Sklenil je dvigniti ljudi k deležnosti pri božjem življenju”. K temu življenju kliče v svojem Sinu vse ljudi: “Tiste, ki verujejo v Kristusa, je sklenil sklicati v sveto Cerkev”. Ta “božja družina” se po Očetovi previdnosti stopnjema vzpostavlja in realizira skozi obdobja človeške zgodovine: dejansko je Cerkev “bila že od začetka sveta napovedana v predpodobah, čudovito pripravljena v zgodovini izraelskega ljudstva in v stari zavezi, ustanovljena v poslednjih časih in razglašena z izlitjem Svetega Duha. Ob koncu vekov pa bo ta Cerkev dosegla dovršitev v poveličanju” (C 2).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-izvor-ustanovitev-in-poslanstvo-cerkve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  57. Miro says:
    7. junija, 2022 at 17:56

    »VI STE SOL ZEMLJE. ČE PA SE SOL POKVARI, S ČIM NAJ SE OSOLI?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,13-16)

    »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ob premišljevanju o soli se misel morda ustavi ob podobi, ki smo jo kot otroci videli v zgodbi Frana Levstika o Martinu Krpanu. Tone Kralj, ki je zgodbo ilustriral, je predstavil Krpana, ki svojo kobilico z vsem naloženim tovorom umakne s poti, po kateri se v zasneženi pokrajini pelje cesar Janez. Zgodba sama mi je ostala v spominu tudi zato, ker je Krpan tihotapil sol, kar je bil včasih donosen posel, kajti sol je bila dragocena stvar. Seveda je cesarju zamolčal svoje tihotapljenje in se spretno izmaknil.

    Ljudje so včasih sol cenili in jo uporabljali s kančkom svoje zdrave pameti. Gospodinja jo je hranila na najvišji polici v kuhinji ter jo uporabljala izbrano in preudarno. Razmetavati s soljo je bil skoraj že greh.

    Druga slika se mi ponuja iz Svetega pisma. Mojzes je bil gotovo sol. Sol za Izraelce v pomenu okusa in poslanstva, pa tudi za Egipčane v pomenu pekoče bolečine na njihovo rano, tudi sol, ki je niso mogli poteptati. Vendar je to sol, zato da je osolila narod, Bog kar 40 let postavil na najvišjo polico, šele potem je segel po njej.

    Enako je bilo z Jezusom. 30 let mirovanja, čakanja in nobenega zunanjega znamenja, nobenega velikega premika. Potem pa je dal okus tistim, ki so čakali mesijo. Sveto pismo jih imenuje »anawim«, kar pomeni ubogi, preprosti, sveti. Bil pa je sol na rano napuha farizejem in pismoukom. V Jezusovih besedah o soli gre za sol, ki se ne ponaša, sol, ki ne tišči v jed s prevelikimi odmerki, ki jedi ne pokvari, zna tudi čakati, ko je potrebno.

    Na te včasih prehude odmerke se spomnim vedno, ko ob kakšni večji slovesnosti v župnijah, morda tudi škofijah, »začnemo vezati širše molitvene jermene in podaljševati robove na obleki«. Na koncu je kakšna stvar že tako slana, da je celo neokusna. Rekli bi, toliko slana, da je že neslana.

    Na cvetno nedeljo se je menda osel, ki ga je jahal Jezus, počutil zelo pomembnega. Gledal je množico okrog sebe in živahno kimal. Mislil si je, poglej, kako mi mahajo, kako me častijo. Malo je še zarigal od veselja in si dejal: »Kaj bo šele v Jeruzalemu, če me že tu imajo tako radi in mi mahajo. Tam bom šele popularen in slaven!« Pa je Jezus razjahal osla in šel peš naprej, množica pa za Jezusom. Osel je ostal osel. Napačno si je predstavljal svojo vlogo. Nesrečen, ker je mislil, da mahajo njemu. Pa vendar v njem tolikokrat prepoznam samega sebe. Sol mora biti drugačna od tistega, kar soli. Če ni, je pohojena, neuporabna. Največja nevarnost, da postanemo pohojena sol, je strah pred ljudmi in notranja neurejenost.

    Morda za konec še zgled Aristotela v resnični anekdoti. K temu filozofu je nekoč pristopil prijatelj in ga dobrohotno opomnil, da nekateri prijatelji o njem ne govorijo najlepše, da ga celo obrekujejo, ko pa so ob njem, se mu dobrikajo. Aristotel je mirno odgovoril: »V moji odsotnosti jim dovolim tudi, da me pretepajo!« Če sam nimam veselja nad tem, kar delam, nimam pravice pričakovati, da se bodo navdušili drugi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      7. junija, 2022 at 18:11

      Priporočimo se Presveti Devici Mariji za pomoč, da bomo uresničevalci božje besede.
      Po Mariji k Jezusu!

      ZDRAVA MARIJA

      Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in
      blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.
      Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

      Odgovori
  58. Miro says:
    7. junija, 2022 at 17:19

    JEZUS NAS LJUBI

    JEZUS JE Z NAMI IN NAS LJUBI. MISLIM, DA JE TO NEKAJ, ZARADI ČESAR
    MORAMO ŽIVETI LEPO. KO BI SE LE MOGLI SPOMNITI, DA NAS BOG LJUBI IN
    DA IMAMO MOŽNOST LJUBITI DRUGE, KOT NAS ON LJUBI, NE V VELIKIH
    STVAREH, AMPAK V MAJHNIH STVAREH Z VELIKO LJUBEZNIJO …

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  59. Miro says:
    7. junija, 2022 at 9:57

    V razmislek odlično razmišljanje o presežni ljubezni, sveti evharistiji in o duhovnem življenju v moči tega neizmerno dragocenega Božjega daru.

    SKRIVNOST PRESEŽNE LJUBEZNI

    Jezus je z znamenji in čudeži, ki jih je delal in z besedami, s katerimi je razlagal Božje kraljestvo, silno privlačil množice. Ljudje so množično drli za njim. Obkrožen z občudovalci je na cvetno nedeljo na osličku prijezdil v Jeruzalem.

    Podobno je bilo v prvem letu njegovega javnega delovanja. Potem, ko se je s čolnom prepeljal na drugo stran Genezareškega jezera, je šla množica po suhem za njim okoli jezera. Jezus se jim ni skril, pač pa jih je zbral na griču, v Kafarnaumu, v idilični vasici na obali Genezareškega jezera. Govoril jim je o kruhu življenja. Zdelo se je, da ljudje povsem razumejo, kar jim govori o mani v puščavi in da oznanilo brez večjih zadržkov tudi sprejemajo.

    V nekem trenutku je pogovor med Jezusom in množico zastal in se sprevrgel v negodovanje. Poslušalci so napeli ušesa in se spraševali, ali prav slišijo. Jezus je namreč izrekel zelo nenavadne besede, kakršnih še niso slišali: »Jaz sem kruh življenja, ki je prišel iz nebes.« Niso mu postavili nobenega dodatnega vprašanja, kako to misli. Ali misli dobesedno, ko trdi, da je prav on kruh življenja, ki je prišel iz nebes? Polni ogorčenja so ugovarjali: ‘Ti si vendar tesarjev sin. Tvojega očeta in mater vsi poznamo, torej si eden iz med nas, zakaj potem govoriš, da si kruh, ki je prišel iz nebes‘ (prim. Jn 6,42).

    Vse, kar je Jezus še povedal v pojasnilo, je bilo zaman. V hipu so pozabili na vsa ozdravljenja, ki so jim bili priča zadnjih nekaj dni, popolnoma so razvrednotili čudež pomnožitve kruha. Niti na misel jim ni prišlo, da bi naredili povezavo med pomnožitvijo kruha in kruhom življenja.

    To, kar se je zgodilo Jezusu, tudi nas postavlja na realna tla, naj se ne zanašamo ne na pretekle zasluge ne na prepričevalno moč argumentov. Veliko let lahko delamo plemenite stvari, a je dovolj le ena napaka, ki jo ljudje pograbijo in že lahko izničijo pomen in vrednost vseh naših preteklih naporov in velikodušnosti. Potem tudi argumenti ne zaležejo več, ker jim nihče več ne prisluhne. Več argumentov, ki jih kdo ima za svoj zagovor, bolj gredo ljudem na živce. Tudi naj se ne zanašamo na potrpežljivost in iskrenost ljudi, kajti bolj jim je do ugodja kot do resnice.

    Kljub tem dejstvom Jezus pri obrazložitvi svojega oznanila ni popustil. Teh, ki so bili takrat z njim v Kafarnaumu, sicer ni prepričal, a je pridobil nepregledne množice drugih, tudi nas, ki mnogo stoletij pozneje prebiramo njegove besede.

    V EVHARISTIJI SE ZAČENJA PRENOVA STVARSTVA

    Današnji evangelij nas navaja na razmislek o vzrokih, zakaj so ljudje pred Kafarnaumom tako lahkomiselno zavrnili Jezusovo besedo o kruhu življenja in zakaj se ljudje danes tako brezbrižno in površno vedemo do kruha življenja?

    Švicarski puščavnik Nicolas Buttet – rojen leta 1961, prej pravnik in poslanec v francoskem delu Švice, od leta 2003 duhovnik – odgovarja: razlogov za majhno gorečnost do Jezusa v evharistiji je več. Najprej globina skrivnosti, a ne v tem smislu, da bi bila ta skrivnost zapletena in težko razumljiva, pač pa je kruh življenja globoka skrivnost zato, ker pomeni preobrat celotnega vesolja, pravi puščavnik Buttet. In dodaja: v evharistiji se začenja prenova celotnega stvarstva. Kruh prihaja iz zemlje; ko je posvečen, je preobražen v ljubezen in neminljivo življenje.

    Ta preobrazba je nevidna našim očem. Toda nevidna je, denimo, tudi preobrazba premoga v toploto. Če smo blizu kurišča preobrazbe sicer ne vidimo, jo pa čutimo. Če pa smo od kurišča oddaljeni, preobrazbe ne vidimo in ne občutimo. Zato Buttet opozarja, da je naša pozornost preveč osredotočena na majhno hostijo, zaradi česar pomislimo, da to, kar duhovnik dvigne pred naše oči, res ne more biti kaj posebnega (prim. Nicolas Buttet, Evharistija, ljubezen svetnikov, Založba Emanuel d. o., Ljubljana 2010, str. 5–9.

    Toda to je pogled oči, pravi Buttet. Kaj v resnici naše oči vidijo o celotni resničnosti vesolja? To, kar lahko vidimo z očmi, tudi če gledamo skozi največji teleskop, ni skoraj nič, niti milijoninka tega, kar v resnici obstaja. Zato Buttet poudarja: tudi če naši čuti na hostiji ne odkrijejo ničesar, nam naša vera daje občutek za celoto in vedenje o celoti vsega. Z vero vidimo mnogo več kot z očmi, prepričani pa smo ravno obratno, pravi Buttet. Vera je odprtost za sprejemanje vse resničnosti stvarstva in Boga, v oči pa lahko pride le zelo majhen delček vsega, kar je.

    ZAKAJ SMO HLADNI?

    Ni čisto logično, da se ljudje zadovoljijo s tem, kar jim pove empirična znanost. Če namreč nimamo vere, izgubimo celoto. Kajti tisto, kar sodi k celoti, tisto, kar moramo upoštevati, niso samo stvari, ki jih preučujemo v laboratorijih, ampak sodijo k celoti tudi duhovne in etične resničnosti, ki so znanosti nedostopne, za naše življenje pa so bistvene.

    Ponižen poklek pred hostijo je varovalka, da s svojo človeško preobrazbo sveta – sveta ne uničimo, ampak dopustimo Bogu, da preobrazbo v svoji vsevednosti in ljubezni izpelje on sam. In »živi kruh iz nebes« je prostor te preobrazbe, ki se že dogaja.

    Drugi razlog, zakaj so mnogi pred Najsvetejšim zakramentom povsem hladni, je neznanje. Otroci gredo danes k prvemu sv. obhajilu v tretjem razredu. V treh letih priprave spoznajo skrivnost sv. maše samo površinsko. Premalo upoštevamo, da v otroštvu, ko dejansko še nimamo razvitega notranjega duhovnega življenja, v resničnost evharistije ne moremo polno vstopiti. Tako da je verouk za mnoge celo ovira, pravi Buttet, ker mislijo, da vero s tem, kar so slišali pri verouku, poznajo, a je v resnici ne. Otrok sicer ima občutek za skrivnost in mu ta vidik evharistije ni tuj, vendar otrok ne umeva, kako se skozi evharistijo preobraža celotno s
    tvarstvo.

    PRESEŽNA LJUBEZEN

    Tudi mnogi zakonci pogosto ne opazijo, da se odnos med njimi odvija povsem na površini. Ne opazijo zato, ker ne vedo, v čem je bistvo rasti zakonske ljubezni. Krščanska vera zakonskim parom pomaga najprej s tem, da jih uvaja v presežno ljubezen. O tej ljubezni pari dandanes ne vedo veliko. Veliko slišijo in berejo o partnerski komunikaciji, o čustvih in stiku s seboj ter o ozaveščanju tega, kar se jim dogaja. Presežna ljubezen vse to upošteva, a je hkrati onstran vsega tega. Izhaja namreč iz tistega vira presežne ljubezni, s katero je Kristus ljubil svojo nevesto, Cerkev, za katero je dal sam sebe.

    Prvi hip nas lahko takšen govor o ljubezni spravi v nejevoljo, ker mislimo, da je ne razumemo in je zato tudi nismo zmožni. V resnici nas presežna ljubezen še kako zanima, ker vsi pari hrepenijo po ljubezni, ki nikoli ne mine, po ljubezni, katerih plamenov ne morejo pogasiti niti visoke vode, kot pravi Visoka pesem.

    Odgovora na hrepenenje po presežni ljubezni pa ne najdemo v sebi, ker smo nestanovitni, ampak ga lahko najdemo, tako verujemo kristjani, samo v Kristusu. Zato bi moralo biti osnovno vprašanje vsakega zakonskega para, kaj naj stori, da bo Kristus navzoč v njunem čutenju, mišljenju in v vsem drugem, kar živita iz dneva v dan. Ali drugače: kje naj se torej hrani ljubezen med zakoncema? Tisti, ki lahko zares trajno omogoča rast zakonske ljubezni, da ohranja v sebi prvine neminljivosti, je isti kot pred Kafarnaumom, torej tisti, ki je takrat rekel in ki danes znova ponavlja: »Jaz sem kruh življenja.«

    Par, ki misli, da dovolj dobro funkcionira, in zato ne potrebuje posebne poglobitve, je že s tem prepričanjem na poti rutine in usihanja. Odnos med zakoncema je velika skrivnost, pa ne toliko zaradi zapletenosti značajev in kakšnih drugih povsem psiholoških razlogov, pač pa zato, ker se v zakonskem odnosu srečujeta dve duši, dve skrivnostni vesolji, ki se preustvarjata v eno telo, kot pravi Sveto pismo.

    To globinsko preustvarjanje dveh oseb, moža in žene, v edinost duše in telesa, ni identično s tem, kar o tem pove psihologija, sega namreč v območje, kamor sega samo Božji Duh, tisti Duh, ki navaden kruh posveti v Jezusovo telo in Kri, ki vidno materijo preoblikuje v večno Božjo ljubezen, ki človeško ljubezen in njegov eros preustvarja v agape, v karitas, v ljubezen s kakršno Kristus ljubil svojo Cerkev.

    Ob tem, ko mož in žena v Bogu postajata eno, ohranjata svojo individualnost, kot se božja in človeška narava v Kristusu ne zlijeta v novo enotno naravo, pač pa obe naravi ostajata razločeni in vendar eno.

    Neznanje o evharistiji, pravi Buttet, je eden od usodnih razlogov, zakaj živimo mimo neprecenljivega daru sv. evharistije.

    Kruh po posvetitvi prehaja v neskončne razsežnosti bivanja, h kateremu smo povabljeni. Ljudje pa radi vse skrčimo na to borno, kar nam je dano videti z očmi. Zato sv. Pavel na Areopagu v Atenah nagovarja poslušalce: »Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil vse obličje zemlje in ljudem odmeril čase in meje bivanja, da bi Boga iskali in se morda do njega dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas« (Apd 17,26–27).

    Pri tej sv. maši se približajmo kruhu življenja z vero, s pogledom na Kristusa. Morda že danes, morda kdaj pozneje, nas bo presvetlila duhovna gotovost, da je evharistija kruh, ki prihaja z nebes. Zato kdor njega uživa, ne mrje. »Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj« (Jn 6,51).

    Milan Knep, duhovni nagovor (Domovina, 12. avgust 2018)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      7. junija, 2022 at 18:17

      MOLITEV ZA BOŽJO LJUBEZEN (sv. Favstina Kowalska)

      PREMILI JEZUS, VŽGI MOJO LJUBEZEN DO TEBE IN ME SPREMENI V SEBE;
      POBOŽANSTVI ME, DA BI TI BILA PRIJETNA MOJA DEJANJA. NAJ TO POVZROČI
      MOČ SVETEGA OBHAJILA, KI GA PREJEMAM VSAK DAN. (Dn 1289)

      http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

      Odgovori
    • Hvala says:
      7. junija, 2022 at 20:16

      Ja, vse je res; otroci pa tudi odrasli nimamo potrebnega znanja, spoznanja itd…

      BOG JE REKEL PO PREROKU OZEJU:

      Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja
      (Oz 4, 6)

      Koliko otrok , mladine in odraslih ljudi ve, KAJ JE PRAVA LJUBEZEN? DA SE ČLOVEKA NE LJUBI SAMO TAKRAT KO DAJE DENAR, TE PELJE NA VEČERJO, GOVORI BESEDE KOT IZ PRAVLJICE, itd…POTREBNO JE POVEDATI OTROKOM , DA SE PRAVA LJUBEZEN POKAŽE DRUGAČE- KO PRIDE STISKA, BOLEZEN IN RAZNO TRPLJENJE, DA ČLOVEKA NE ZAPUSTIŠ, AMPAK MU STOJIŠ OB STRANI V DOBREM IN HUDEM.

      Danes je tako kot je bilo pred 2000 leti ko je Jezus učil. Niso Ga poslušali, ker ni bil od tega sveta, zatiskali so si oči, glave so tiščali v zemljo kot noji in iskali dlake v jajcu. Iskali so način, kako bi se Jezusa znebili. Tako tudi danes nekateri ne marajo slišati o Božjih zapovedih in Cerkvenem nauku, zatiskajo si oči in iščejo kako bi zbežali od tistih, ki govorijo o Bogu!.

      Vidno je kako deluje hudobni duh, ker hoče družine “razbiti”-ločiti.

      Človek mora imeti močno vero in ne sme gledati na posvetne komentarje ljudi, da se obdrži. Otroci, ki nimajo še razvite “življenjske hrbtenice” pa rabijo močno oporo od starše in ostalih ljudi.

      Odgovori
      • Miro says:
        8. junija, 2022 at 8:47

        Zahvalimo se za čudovito molitev svete Favstine Kowalske, saj nas pri iskanju ustreznih rešitev po Božji volji usmerja k samemu IZVIRU, da bi lahko od besed prešli k dejanjem v moči svete Evharistije. Zato se v mesecu juniju, ki je posvečen JEZUSOVEM PRESVETEMU SRCU, še toliko bolj skrbno poglabljajmo v IZVIR vseh in vsega:

        BOŽJE USMILJENJE, KI IZVIRAŠ IZ PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ZAUPAMO VATE!

        Odgovori
  60. Miro says:
    7. junija, 2022 at 9:39

    V SVETEM PISMU SREČUJEMO CELO VRSTO MED SEBOJ POVEZANIH PODOB IN PRISPODOB, PREK KATERIH NAM RAZODETJE RAZKRIVA NEIZČRPNO SKRIVNOST CERKVE (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    IMENA IN PODOBE ZA CERKEV

    751 Beseda “Cerkev” /“ekklesia”, iz gr. “ek-kalein” – “poklicati iz”/ pomeni “sklicanje”. Ta beseda označuje zbore ali skupščine ljudstva (prim. Raz 19,39), v splošnem zbore verske narave. Grška Stara zaveza pogosto uporablja ta izraz za zbor ali shod izvoljenega ljudstva pred Bogom, zlasti za zbor (shod) pod Sinajem, kjer je Izrael prejel postavo in ga je Bog naredil za svoje sveto ljudstvo (prim. 2 Mz 19). S tem, da je prva skupnost tistih, ki so verovali v Kristusa, sebe imenovala “Cerkev”, se je priznavala za dedinjo navedenega zbora. Vanjo Bog z vseh koncev sveta “sklicuje” svoje ljudstvo. Izraz “Kyriaké”, iz katerega izvirata angleška beseda “church” in nemška “Kirche”, pa označuje “tisto, ki pripada Gospodu” (Kyrios).

    752 V krščanski govorici pomeni beseda “Cerkev” bogoslužni (liturgični) zbor (prim. 1 Kor 11,18; 14,19.28.34.35), a tudi krajevno skupnost (prim. 1 Kor 1,2; 16,1) ali celotno vesoljno skupnost verujočih (prim. 1 Kor 15,9; Gal 1,13; Flp 3,6). Ti trije pomeni so dejansko neločljivi. “Cerkev” je ljudstvo, ki ga Bog zbira po vsem svetu. Obstaja v krajevnih skupnostih in se uresničuje kot bogoslužni, predvsem kot evharistični zbor. Živi iz božje besede in od Kristusovega telesa ter tako sama postaja Kristusovo telo.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-imena-in-podobe-za-cerkev/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  61. Hvala says:
    7. junija, 2022 at 6:45

    BOG PO ELIJU VARUJE VDOVO LAKOTE

    Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 17,7-16)

    Potok, ob katerem se je skrival prerok Elija, je čez nekaj časa usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. Tedaj je Eliju prišla Gospodova beseda: »Vstani in pojdi v Sarepto pri Sidonu in tam ostani! Zapovedal sem tam neki vdovi, da te preživi.« Vstal je torej in šel v Sarepto.

    Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Poklical jo je in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« Ko je šla, da bi prinesla, je zaklical za njo: »Prinesi mi, prosim, tudi grižljaj kruha s seboj!« Odgovorila je: »Kakor resnično živi Gospod, tvoj Bog, nimam nič pečenega, ampak samo peščico moke v loncu in malo olja v vrču. Glej, naberem malo drv, da poj dem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova jedla in potem umrla.« Elija ji je rekel: »Ne boj se! Pojdi in stori, kakor si rekla! Vendar naredi iz tega najprej kolaček meni in mi ga prinesi, sebi in svojemu sinu pa ga naredi potem! Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ,Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dneva, ko bo Gospod dal dežja na zemljo.’«

    Ob hudi suši presahne potok Kerít, kamor se je zatekel Elija, a Bog mu pravi, naj gre k vdovi v Sarepto. Tudi ona je v stiski, vendar deli revščino z njim. Zajema moko iz lonca in olje iz vrča, da se povečuje. Ob tem se učim zaupanja, da Bog rešuje iz vsake stiske in da je vedno treba deliti. Gospod, hvala za milost, da morem deliti, kar imam, in hvaležno sprejemam darove drugih. (Primož Krečič).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je BOG rešuje iz vsake stiske človeka, naučiti se moramo, da je potrebno vse deliti, tudi če imaš samo en košček kruha, deli ga, podari drobtinice , ki jih imaš drugemu!.

    Velikokrat slišimo, ko rečejo nekateri, nimam , ne morem dati. Ni res, če imaš en kos kruha, ga polovico lahko deliš z nekom. Ne zatiskajmo si oči in se ne izgovarjajmo!

    Odgovori
    • Miro says:
      7. junija, 2022 at 10:34

      Priporočimo se še Svetemu Duhu, da bomo lahko ljubili in delovali v Njegovi moči.

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Odgovori
  62. Hvala says:
    6. junija, 2022 at 20:31

    ALI JE MOŽNO LJUBITI BREZ PREDANOSTI BOGU?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    RESNIČNA LJUBEZEN NEIZOGIBNO VODI V POPOLNO PREDANOST.

    “LJUBITI, SE PRAVI DATI VSE IN DATI SAMEGA SEBE,”PIŠE SVETA MALA TEREZIJA V SVOJI PESMI O MARIJI.

    ZATO PREDANOSTI NI BREZ LJUBEZNI. IN LJUBEZEN NAS OBVEZUJE. LJUBITI GOSPODA POMENI, DA SE MU POPOLONOMA PREDAMO.

    “Pogosto sem opazila,” piše francoska mistikinja Lucie Cristine (1870-1908), “da dejanje popolne in absolutne predanosti sveti Božji volji skoraj vedno tako doseže milost zedinjenja. ” Morda lahko celo rečemo, da je popolna PREDANOST TUDI ZEDINJENJE. Ko se moški poroči, postaneta z ženo eno telo, pravi Sveto pismo (prim. 1 Mz 2,24).

    V ČLOVEŠKI LJUBEZNI MEDSEBOJNA PREDANOST NI POPOLNA. TA JE MOŽNA SAMO V ODNOSU DO BOGA. NJEGOVA PREDANOST JE POPOLNA.

    ON JE “PREDANO TELO” IN “PRELITA KRI” TER ČAKA , DA SE TUDI MI PREDAMO. Če to naredimo, postane združitev resnična. K NAM PRIHAJA V EVHARISTIJI ŽRTVOVAN IN POPOLNOMA PREDAN, DA BI V NAS PREBUDIL ENAKO PREDANOST.

    ČE EVHARISTIJE NE PREJMEMO VSAJ S HREPENENJEM IN ŽELJO PO POPOLNI PREDANOSTI, POSTANE VSE LAŽ.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    ZAPIRAMO SE BOGU, KO NA NJEGOVO POPOLNO PREDANOST NE ŽELIMO ODGOVORITI S SVOJO (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah).

    Odgovori
  63. Miro says:
    6. junija, 2022 at 17:42

    KRISTUS Z NAMI

    OHRANIMO VESELJE LJUBEČEGA JEZUSA V NAŠIH SRCIH IN DELIMO TO VESELJE Z VSEMI,
    S KATERIMI PRIDEMO V STIK. NIMAMO RAZLOGA BITI NESREČNI, KER JE KRISTUS Z NAMI,
    IN IZŽAREVANJE TEGA VESELJA JE RESNIČNO. KRISTUS V NAŠIH SRCIH, KRISTUS V UBOGIH,
    KI JIH SREČUJEMO, KRISTUS V NASMEHU, KI GA SPREJMEMO …

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  64. Miro says:
    6. junija, 2022 at 17:37

    GOVOR NA GORI – JEZUS KOT NOVI MOJZES STOPI NA GORO, DA RAZGLASI POSTAVO NEBEŠKEGA KRALJESTVA. OB NJEM SO UČENCI. VESELI SE VSEH, KI BODO PO BLAGRIH OBLIKOVALI ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,1-12)

    Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus kot novi Mojzes stopi na goro, da razglasi postavo nebeškega kraljestva. Ob njem so učenci. Veseli se vseh, ki bodo po blagrih oblikovali življenje. Sprejel bom zavrnitve, obrobnost, bolečine kot srečanja z Božjo milostjo. Gospod, nauči me uboštva v duhu, da bom to sprejemal kot možnost osvoboditve in se je veselil že vnaprej. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  65. Miro says:
    6. junija, 2022 at 17:14

    BINKOŠTNI PONEDELJEK – MARIJA MATI CERKVE

    Ko pomislim na svoj odnos do Marije, se najprej spomnim zaobljubljenega dne naših prednikov v Slavini. Naši predniki so vedeli zakaj se je potrebno zatekati k Mariji saj so v njej gledali mogočno priprošnjico. Ko razmišljam o zaobljubljenem dnevu in Mariji, mi na misel pride svetopisemski odlomek o blagrih. V svojem življenju izkušam, da me povezanost z Marijo utrjuje v božjem otroštvu in mi ga odkriva na vedno nove načine. Ob njej odkrivam veličino majhnosti in skritosti.

    Marija je neomajno zvesta, v duhu nenehno povezana z Bogom. Ko sem v molitvi povezan z njo, izkušam moč te globoke zvestobe. Če sem povezan z Bogom, potem sem kot drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene.

    Marija ni niti za trenutek odmaknila srca od Boga in vem, da se lahko vedno obračam nanjo s prošnjo za neomajno zvestobo Bogu.

    Marija je bila krotka in ponižna. Sam imam s tem od nekdaj precej težav, sploh se rad jezim. Ko molim rožni venec, običajno pride vame več potrpežljivosti, več blagosti in pogled se mi zgosti v bistveno. Ker je bistven Bog, zmorem z Marijino pomočjo premagati nebistvene malenkosti, ki me spravijo iz tira. Zmožen sem odnosa, kjer vsi zmagamo.

    Marija je neskončno usmiljena, njena poglavitna želja je, da bi bili vsi z Bogom, da bi ga ljubili in častili, ker je Bog. Nikoli se ne utrudi ponavljati eno in isto: Spravite se z Bogom. Molite. Molite. Molite. Njena potrpežljivost me nagovarja, ko hočem od ljudi okoli mene, da se spremenijo, da se poboljšajo, da so goreči, ko hoče, da prerastejo sami sebe. Ko molim z njo, ugotavljam, da se moram spremeniti najprej sam, da moram začeti pri sebi, da nimam pravice od drugih zahtevati več kot od sebe. Pravzaprav, da nimam pravice karkoli pričakovati.

    Ko se zapletam v razne grehe obsojanja, spet iščem pomoč pri Mariji, ki je brezmadežna in jo prosim za čistost misli, besed in dejanj. Ko jo gledam, vem, da je čistost mogoča, da jo lahko z majhnimi odločitvami in majhnimi odpovedmi vsak dan povečujem. Vem, da mi bo Marija izprosila moč zanjo, če se bom nanjo obrnil in da lahko začnem znova.

    Marija nenehno gara za mir. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo božji sinovi. Ko mi zmanjka moči, da bi se trudil za mir v družini, službi, v raznih odnosih, vem, da bom našel oporo pri Mariji. Ko molim z njo, se v meni naseli mir, ki je nujno potreben za ta čas, v katerem v glavnem prevladujeta nemir in vsakovrstno hitenje na vse strani.

    Največ tolažbe, opore in upanja najdem pri Mariji takrat, ko trpim. Iz izkušenj vem, da se lahko zjokam pri njej, da ji lahko izlijem svoje bolečine in trpljenje. Takrat, ko ponavadi ljudje odpovedo, izkušam vedno znova, da Marija ne odpove, ker je moja mati. Njena bližina in njena podpora mi pomagata, da lahko tudi v kakem težkem trenutku premorem nasmeh in pokončnost in lahko sprejmem tudi kakšen udarec, ne da bi me vrgel ob tla. Če pa me že, mi pomaga, da ne ležim na tleh predolgo.

    Skratka, moja izkušnja z Marijo je ta, da me vedno znova pripelje do Jezusa. Ko se obrnem nanjo, vem, da me bo obrnila k Bogu. Njena edina želja je, da bi bil Bog ljubljen. Tudi v najtežjih trenutkih lahko računam nanjo. Njena bližina pomirja, me navdihuje, je dotik nebes. In kar je najpomembnejše: ostala bo z nami do konca, ker je mati. V njej je božja moč, ki premaga vsak človeški obup, vsako nemoč in še tako skelečo bolečino. Marija mi pomaga razločevati v vsakdanjem življenju in mi daje moč in pogum, da zmorem hoditi za Jezusom.

    Zato, predvsem zato, so se naši predniki zatekali pod njeno varstvo.

    Marija pa nam odpira tudi obzorja onkraj praga smrti, saj je bila z dušo in telesom poveličana.

    Ena izmed nas je že v polnosti dosegla izpolnitev najglobljega človekovega hrepenenja. Ta resnica briše prah s temeljnih vprašanj od kod smo, kje je naš pravi dom, kaj so prednostne vrednote v življenju in znova izčiščuje odgovore nanje. Govori nam o tem, da ni naš zadnji cilj v boljšem standardu, v uveljavitvi pred ljudmi in v poklicu, v uresničitvi zgolj človeške ljubezni, ampak v izpolnitvi božjega načrta, ki se želi izteči v vstajenje telesa in duha vsakega izmed nas.

    Marija, ki je vse ohranjala in premišljevala v svojem srcu, je torej za nas neizpraznljiv vrč odrešenjskega spominjanja in prepoznavanja božje dobrote v konkretni zgodovini. Ona ima med ljudmi najgloblje spoznanje vseh skrivnosti našega bivanja in odrešenja in je zato podoba in Mati Cerkve, ki prek praznikov bogoslužnega leta omogoča praznovanje in uresničevanje teh skrivnosti vsakemu posamezniku, ki se želi pridružiti občestvu Cerkve, Marija je zares naša Sestra in Mati.

    Zato ne bežimo pred Marijo, saj se v njeni podobi najlažje prepoznamo takšni, kot bomo, ko bomo živeli v polnosti. Zlasti ko smo polni zlih slutenj o človeštvu, ko se nam temni in ne vidimo izhoda, takrat se zazrimo vanjo in videli bomo, kaj more narediti Bog iz človeka. Kadar gledamo Marijo, vemo, da naše upanje ni opij, utopija, beg, ampak vnaprej okušanje brezmadežne resničnosti, ki si jo je v svoji ljubezni do nas izmislil življenje ljubeči gospod Bog. Glejmo Marijo ure in ure, kot je to v Dresdnu vsako leto počel veliki ruski pisatelj Dostojevski. Na vprašanje zakaj tako gleda pa je prepričljivo odgovoril: Zato, da ne obupam nad človeštvom! Zadnje besede nima greh, ampak brezmadežnost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija Mati Cerkve, prosi za nas!

    Odgovori
  66. Hvala says:
    6. junija, 2022 at 17:07

    PRAVA LJUBEZEN DO JEZUSA VKLJUČUJE PRAVO LJUBEZEN DO STARŠEV IN OTROK
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Nošenje križa z Jezusom ne prinaša strahu, saj je On ob nas, da nas podpira v uri najtežje preizkušnje in nam da moč ter pogum. Prav tako se ni potrebno s plašno in sebično držo vznemirjati, da bi ohranili lastno življenje. Jezus opozarja: ‘Kdor obdrži svoje življenje zase, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene’, – to je iz ljubezni, iz ljubezni do Jezusa, iz ljubezni do bližnjega, iz služenja drugim – ‘ga bo našel’ (v. 39).

    http://arhiv.mirenski-grad.si/prava-ljubezen-do-jezusa-vkljucuje-pravo-ljubezen-do-starsev

    Odgovori
  67. Hvala says:
    6. junija, 2022 at 17:02

    ČESA SE O SOČUTJU NAUČIMO V SVETEM PISMU?

    ANGLEŠKA BESEDA COMPASSION (slov. sočutje) VSEBUJE LATINSKI KOREN “PATI”, KI POMENI “TRPETI” IN PREDPONO “COM-“KI POMENI “SO-,SKUPAJ. SOČUTJE V DOBESEDNEM PREVODU POMENI “SOTRPETI.”
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V angleškem slovarju Merriam Webster je ta beseda opredeljena kot “občutek globokega razumevanja in žalosti ob nekom, ki ga zadene nesreča, skupaj z močno željo po lajšanju njegovega trpljenja.”

    Ali je sočutje čustvo?
    Močno hrepenenje po lajšanju bolečine nekoga drugega in udejanjanje tega hrepenenja nista ena in ista stvar. Kot kristjani smo poklicani dati prednost dejanjem pred besedami in gestami.

    Morda se v notranjosti naježimo, ko zaslišimo razvodenele besede “misli in molitve”, ki jih nenehno uporabljamo kot odziv na trpljenje, v smislu: ‘ti bom poslal kakšno pozitivno misel’ ali ‘bom nekaj zmolil za tebe.’

    Kolikokrat pa smo zares pozvani, da se z dejanji odzovemo na naše občutke sočutja? Da presežemo zgolj sočustvujoče kimanje z glavo? Kako pogosto sem pripravljen slediti sočutju in zapustiti območje udobja ter se podati na kraj, kjer mi je izrazito neprijetno?

    Ob trpljenju drugih se počutimo neprijetno. Trpljenje je lažje ohranjati na varni razdalji oziroma sočustvovati ali teoretično premišljevati o trpljenju kot z dejanji odgovoriti na sočutje, ki ga čutimo.

    Toda uresničevati dejanja sočutja je natanko to, kar nam Sveto pismo vedno znova kaže: oprijemljivi izrazi ljubezni Boga do njegovih otrok, ki trpijo.

    Mnoge svetopisemske osebe so zgledi, ki so sočutje živeli
    V Svetem pismu opazimo številne osebe, ki ob srečanju s trpljenjem drugih, ravnajo sočutno in razumevajoče.

    Pomislite na Ruto in njeno globoko ljubezen do tašče Naomi, zaradi katere se je Ruta skupaj z njo preselila v Betlehem potem, ko so tašči umrli mož in sinova.

    Preberemo lahko, kako Boaz iz sočutja zapove svojim hlapcem, naj Ruti dovolijo pobirati žito z njegove njive, da bo lahko preživela.

    https://operando.org/cesa-se-o-socutju-lahko-naucimo-v-svetem-pismu/

    Odgovori
  68. Hvala says:
    6. junija, 2022 at 16:51

    IZZIV LJUBEZNI

    ŽIVIMO V SVETU, KI JE ZALJUBLJEN SAM VASE

    LJUBEČI PARI, KI V POLNOSTI ŽIVIJO SVOJ ZAKON, SO TRDNO ODLOČENI, DA BODO DOBRO POSKRBELI ZA NEPOPOČNEGA ČLOVEKA, S KATERIM DELIJO ŽIVLJENJE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    LJUBEZEN NI SEBIČNA

    Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo.

    Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.

    Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam.

    Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih.

    Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih.

    Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko.

    Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični.

    Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5).

    Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

    https://operando.org/izziv-ljubezni/

    Odgovori
  69. Hvala says:
    6. junija, 2022 at 16:33

    ČLOVEK SE NE SPREOBRNE ZARADI BESED, AMPAK ZARADI LJUBEZNI

    DA LJUBIŠ, ČETUDI NE VIDIŠ REZULTATOV

    NAJTEŽJE BO SPREJEL SPOROČILO O BOGU NEKDO, KI V SVOJI OKOLICI NI IZKUSIL LJUBEZNI. ČE MU ŽELIŠ PRIBLIŽATI BOGA, POTEM GA LJUBI, BOG JE LJUBEZEN.

    ČE ŽELIŠ, DA BI SE LJUDJE OKOLI TEBE SPREOBRNILI, POTEM JIH LJUBI. VEČ KOT BESEDE JIM BO O BOGU POVEDALA TVOJA LJUBEZEN.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov.

    Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen.

    Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi.

    Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.

    MOLITEV
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi.

    https://operando.org/clovek-se-ne-spreobrne-zaradi-besed-ampak-zaradi-ljubezni/

    Odgovori
  70. Miro says:
    6. junija, 2022 at 11:50

    POSTATI SVETIŠČE BOGA (Aleteia)

    KAJ JE RESNIČNA LJUBEZEN?

    Kaj sploh še reči o najpogosteje uporabljeni, najbolj zlorabljeni in morda najbolj napačno razumljeni besedi našega sveta, o besedi, ki jo z enakim zanosom izgovarjajo tako pop pevke na bleščečih odrih, igralci, ki si najdejo dekle za eno noč, kot sestre v sariju, ki pobirajo napol mrtve ljudi po indijskih ulicah?

    Kaj sploh reči o besedi, ki bi jo morali izgovarjati počasi, previdno, potihem, skorajda neslišno, z globokim premislekom in v zadregi, pa nam gre že na živce, ker je postala tako zelo plehka? Čeprav je to menda edina beseda, ki se je ne sme govoriti, ampak živeti? Kaj je resnična ljubezen?

    LJUBEZEN JE NAJPREJ GLAGOL

    Na to vprašanje si je treba kar naprej odgovarjati, ker je zapoved ljubezni vedno neka “nova zapoved”, menda nova in drugačna vsak dan, ker ima vsak dan drugačna vprašanja in drugačne odgovore, ker je mesto ljubezni v odnosih, ki niso nikoli enaki, vedno novi, kot vedno “nova zapoved”. Sicer res postane prazna in plehka beseda za pravljice in romantične filme.

    Lahko bi rekli, da je ravno zato ljubezen najprej glagol, ne samostalnik, torej beseda, za katero stoji življenje, nekaj migetajočega, nemirnega, brstečega, iščočega, vse to in še kaj več, kar počne tisto, kar je živo, in da je resnična vse dotlej, dokler je z njo “Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem.” (Jn 13,31)

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/05/20/postati-svetisce-boga/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Hvala says:
      6. junija, 2022 at 14:27

      Ja, res je, beseda ljubezen je najbolj zlorabljena in resnica je ta, da malo ljudi ve -KAJ JE PRAVA LJUBEZEN. Želim in prosim Gospoda, da bi mladi in vsi ostali živeli z Gospodom, da bodo lahko okušali ljubezen.

      Jaz bom rekla takole: tudi nekateri kristjani ne vedo in ne POZNAJO PRAVE LJUBEZNI.

      Če človek trdi, da ljubi Boga, istočasno pa nima sočutja in sovraži sočloveka, je lažnivec. Tako je rekel, Jezus.

      Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl. 21 In od njega imamo to zapoved: Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata (1 Jn 4.20).
      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Kako spoznamo, da ima človek PRAVO LJUBEZEN, TUDI V SRCU IN DEJANJIH-NE SAMO V BREZVEZNEM BLEBETANJU IN V DAJANJU SAMO MATERIALNIH DOBRIN.

      BOG JE REKEL:

      4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane (1 Kor 134,7).

      Ljubezen, ki je nesebična se razdaja ljudem, PRAVA LJUBEZEN JE BOLEČINA, JE BOLEČA, ČUTI TRPLJENJE DRUGEGA-NA DUHOVNI RAVNI IN TELESNI; PRAVA LJUBEZEN JE, DA ZA NEKOGA UMREŠ ČE JE POTREBNO, MU STOJIŠ OB STRANI V NAJHUŠJEM OBDOBJU TRPLJENJA, NE ZAPUSTIŠ ČLOVEKA IN NE ODIDEŠ ISKAT DRUGEGA, KI TI BO PO VOLJI IN BO DELAL VSE TISTO, KAR TI ZAHTEVAŠ.

      Bog je Ljubezen in če človek ostane v Bogu, ima tudi ljubezen in sočutje do sočloveka.

      NEKJE SEM PREBRALA SLEDEČE: V NAJHUJŠIH ČASIH SVOJEGA ŽIVLJENJA BOSTE SPOZNALI PRAVI OBRAZ LJUDI, KI PRAVIJO, DA JIM JE MAR ZA VAS!

      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Odgovori
      • Miro says:
        6. junija, 2022 at 17:27

        PREDVSEM VELIKO MOLIMO, DA BI NAM MARIJA MATI CERKVE (DANES JE NJEN VELIČASTEN PRAZNIK) PRI BOGU IZPROSILA ŽIVO VERO, TRDNO UPANJE IN GOREČO LJUBEZEN. ZELO SMO NAMREČ POTREBNI NJENE MATERINSKE POMOČI, ŠE ZLASTI, DA BI MOGLI LJUBITI BOGA IN BLIŽNJEGA PO NJENEM VZORU, PO NJENEM “DA BOŽJI VOLJI”!

        Molimo:

        POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

        Pod tvoje varstvo pribežimo,
        o sveta božja Porodnica,
        ne zavrzi naših prošenj
        v naših potrebah,
        temveč reši nas
        vselej vseh nevarnosti,
        o častitljiva in blagoslovljena Devica,
        naša gospa, naša srednica,
        naša besednica!
        S svojim Sinom nas spravi,
        svojemu Sinu nas priporoči,
        svojemu Sinu nas izroči!

        Marija Mati Cerkve, prosi za nas!

        Odgovori
  71. Miro says:
    6. junija, 2022 at 11:48

    VEROVATI, DA JE CERKEV “SVETA” IN “KATOLIŠKA” TER DA JE “ENA” IN “APOSTOLSKA” (KAKOR DODAJA NICEJSKO-CARIGRAJSKA VEROIZPOVED), JE NELOČLJIVO OD VERE V BOGA OČETA, SINA IN SVETEGA DUHA (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    “VERUJEM…SVETO KATOLIŠKO CERKEV”

    748 “Kristus je luč narodov. Zato ta cerkveni zbor, zbran v Svetem Duhu, goreče želi, da bi s to Kristusovo svetlobo, ki odseva na obrazu Cerkve, razsvetlil vse ljudi in da bi v ta namen oznanil evangelij vsemu stvarstvu.” Te besede stojijo na čelu “dogmatične konstitucije o Cerkvi” 2. vatikanskega koncila. S tem koncil izpričuje, da je tisti člen vere, ki se nanaša na Cerkev, povsem odvisen od členov, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Cerkev nima druge luči kakor Kristusovo luč; v podobi, ki je bila draga cerkvenim očetom, jo lahko primerjamo luni, ki le odseva svetlobo sonca.

    749 Člen o Cerkvi je tudi povsem odvisen od predhodnega člena, ki govori o Svetem Duhu. “Potem ko smo pokazali, da je Sveti Duh izvir in podeljevalec sleherne svetosti, izpovedujemo, da je on obdaril Cerkev s svetostjo” (Catech. R. 1,10,1). Po izražanju cerkvenih očetov je Cerkev kraj, “kjer se razcveteva Duh” (sv. Hipolit, trad. ap. 35).

    750 Verovati, da je Cerkev “sveta” in “katoliška” ter da je “ena” in “apostolska” (kakor dodaja nicejsko-carigrajska veroizpoved), je neločljivo od vere v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. V apostolski veri izpovedujemo, da verujemo sveto Cerkev (“Credo … Ecclesiam”) in ne v sveto Cerkev, da ne bi na isto raven postavljali Boga in njegova dela in da bi jasno pridevali dobroti Boga samega vse darove, ki jih je položil v svojo Cerkev (“in ecclesiam collecta sunt”) (prim. Catech. R. 1,10,22).

    http://www.marija.si/gradivo/kkc/9-clen-verujem-sveto-katolisko-cerkev/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  72. Miro says:
    6. junija, 2022 at 8:08

    JEZUS PONOVNO PRIHAJA

    JEZUSOV PRIHOD V BETLEHEM JE PRINESEL VESELJE NA SVET IN V VSAKO ČLOVEŠKO SRCE. ISTI
    JEZUS PONOVNO PRIHAJA V NAŠA SRCA MED SVETIM OBHAJILOM. ŽELI DATI ISTO VESELJE IN MIR.
    NJEGOV PRIHOD PRINAŠA VSAKOMUR OD NAS MIR IN VESELJE. VELIKO MOLIMO ZA TO MILOST V
    NAŠIH LASTNIH SRCIH, V NAŠIH OBČESTVIH IN V CERKVI.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  73. Miro says:
    5. junija, 2022 at 16:15

    JEZUS OBLJUBI SVETEGA DUHA

    »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14,15-16.23-26)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C15-16.23-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Aleluja. Pridi, Sveti Duh! Napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Aleluja.

    Odgovori
    • Miro says:
      5. junija, 2022 at 16:21

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
      preplavi svoje vernike v globino,
      izlij polnost milosti v srca,
      ki si jih ustvaril samo zase.
      Ti si tolažnik in zagovornik,
      ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
      živi vir, ljubezen, ki vžiga,
      maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.
      Podeli tistim, ki te kličejo, sedem darov,
      ti, prst Gospodove desnice,
      ki izpolnjuješ obljube prerokov
      in obdarjaš ustnice z novo besedo.
      Osvetli, oživi ume,
      v srca izlij voljo ljubiti,
      okrepi naše utrujene ude
      s tvojo zvesto, milo močjo.
      Poženi v beg starega sovražnika,
      hitro podeli mir z veseljem,
      tako da se bomo od tebe vodeni
      k pravemu življenju
      izognili čaru zla.
      Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
      v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
      in tebe, ki oba združuješ v ljubezni,
      naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.

      (iz knjige Spev Duha)

      Odgovori
  74. Miro says:
    5. junija, 2022 at 16:00

    PAPEŽ MED OPOLDANSKO MOLITVIJO: PRIDI SVETI DUH, SPOMNI ME JEZUSA, RAZSVETLI MOJE SRCE

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN, LEPO NEDELJO ŽELIM! DANES PA TUDI LEP PRAZNIK, SAJ OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI, OBHAJAMO IZLITJE SVETEGA DUHA NAD APOSTOLE, KI SE JE ZGODILO PETDESET DNI PO VELIKI NOČI. JEZUS GA JE VEČKRAT OBLJUBIL«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA. (po zapisu p. Ivana Hercega)

    V današnjem bogoslužju evangelij prinaša eno od obljub, ki jih je Jezus rekel učencem: »Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal« (Jn 14,26). Poglejte kaj počne Sveti Duh. Uči in spominja, kar je Kristus rekel. Premislimo ti dve dejanji, učiti in spomniti, saj tako On daje vstopiti v naša srca Jezusov evangelij.

    UČITI

    Najprej Sveti Duh uči. Na ta način nam pomaga premagati oviro, ki se pojavlja v izkušnji vere. Gre za distanco. On nam pomaga prebroditi oviro distance v izkušnji vere. Dejansko se lahko pojavi dvom, da je med evangelijem in vsakdanjim življenjem velika razdalja. Jezus je namreč živel pred dva tisoč leti, bili so drugi časi, drugačne situacije in zato se zdi, da je evangelij preraščen ter neprimeren, da nagovori naš vsakdan s svojimi zahtevami in problemi. Tudi nam prihaja tole vprašanje: Kaj lahko reče evangelij v obdobju interneta in globalizacije? Kako lahko vpliva njegova beseda?

    Lahko rečemo, da je Sveti Duh izvedenec za zapolnitev razdalj, uči nas namreč kako jih prerasti. On zna zapolniti razdalje. On je tisti, ki povezuje Jezusov nauk z vsakim časom in z vsako osebo. Z Njim Kristusove besede niso samo spomin, ne. Kristusove besede po moči Svetega Duha postanejo žive, današnje! Duh jih napravlja za nas žive preko Svetega pisma, ki nas v sedanjosti nagovarja in usmerja. Sveti Duh se ne boji minevanja stoletij. Nasprotno, vernike napravlja pozorne za probleme in dogodke svojega časa. Sveti Duh namreč, ko uči, posodablja, saj ohranja vero vedno mlado. Mi tvegamo, da bi napravili iz vere muzejsko stvar, a On jo postavlja v korak s časom, vedno današnjo, vero vedno današnjo. To je namreč njegovo delo. Ker Sveti Duh se ne veže na obdobja ali modo, ki minevajo, temveč prinaša v danes resničnost Jezusa, vstalega in živega.

    SPOMINJATI

    Na kakšen način pa to Sveti Duh počne? Tako, da spominja. Smo pri drugem glagolu, spominjati. Kaj pomeni spominjati? Spominjati pomeni ponovno prinašati v srce. Sveti Duh ponovno prinaša evangelij v naše srce. Zgodi se kot apostolom, ki so Jezusa večkrat poslušali, a so malo razumeli. Tudi z nami se dogaja enako. Toda od binkošti naprej s Svetim Duhom se spominjajo in razumejo. Njegove besede sprejmejo, kot da so prav za njih ter tako preidejo iz zunanjega poznavanja v živ, prepričan in vesel odnos z Gospodom. Sveti Duh počne to, da se preide od »slišali smo« do osebnega poznavanja Jezusa, ki vstopi v srce. Tako nam Duh spremeni življenje, saj dela to, da Jezusove misli postanejo naše misli. In to počne tako, da nas spominja njegovih besed in danes Jezusove besede prinaša v srce.

    KLICANJE SVETEGA DUHA

    Bratje in sestre, brez Duha, ki nas spominja Jezusa, vera postane pozabljiva. Večkrat postane vera spomin brez spominjanja. Spominjanje pa je živo in to živo spominjanje prinaša Sveti Duh. In mi, poskušajmo se vprašati, če smo pozabljivi kristjani. Morda je že dovolj nasprotovanje, napor ali kriza in že pozabimo Jezusovo ljubezen in že zapademo v dvom in v naš strah? Gorje! Bodimo pozorni, da ne bomo postali pozabljivi kristjani. Zdravilo za to je klicanje Svetega Duha. Pogosto to počnimo, še zlasti med pomembnimi trenutki in pred težkimi odločitvami. Vzemimo v roko evangelij ter kličimo Duha. Takole lahko rečemo: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. To je lepa molitev: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. Ponovimo jo skupaj: »Pridi Sveti Duh, spomni me Jezusa, razsvetli moje srce«. Zatem odprimo evangelij in preberimo počasi kratek odlomek. In Sveti Duh bo dal, da bo spregovoril našemu življenju.

    Devica Marija, ki si polna Svetega Duha, vžgi v nas željo, da bi ga prosili za Božjo Besedo in jo tudi sprejeli.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papez-med-opoldansko-molitvijo-pridi-sveti-duh-spomni-me-jezus.html

    Pridi, Sveti Duh! Napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Aleluja.

    Odgovori
  75. Miro says:
    5. junija, 2022 at 10:03

    Danes smo duhovno osredotočeni predvsem na:

    BINKOŠTI – PRIHOD SVETEGA DUHA – PRAZNIK

    O tem prazniku obširneje na: https://svetniki.org/binkosti/

    Odgovori
    • Miro says:
      5. junija, 2022 at 10:07

      SVETI DUH, POKAŽI NAM PRAVO POT

      Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas:
      vse verujoče in tiste, ki se imajo za neverne,
      črne in rdeče, revne in bogate,
      nepismene in učene profesorje.
      Da se bomo znova naučili
      razlikovati dobro od slabega,
      da bomo znali ločiti resnico od laži,
      da bomo dojeli, kaj je pomembno in kaj postransko.
      Naše ozke duše so namreč natlačene z malenkostmi,
      velike reči pa prekriva prah pozabe.
      Zmešnjava je res zelo velika:
      vrednote je povozilo kolesje časa,
      pojmi so postavljeni na glavo,
      merila so vsa skrivenčena …
      Sveti Duh, pokaži nam, kaj hoče od nas Bog,
      pridi, razsvetli nam pot!
      Pridi, Sveti Duh, okrepi nas,
      da bomo po tej poti potem tudi hodili:
      pogumno, potrpežljivo in požrtvovalno.
      Pot je namreč dolga in pogosto padamo.
      Vržemo se na tla in iščemo kritja,
      če nas kdo zgrabi in če se utrudimo.
      Na vsak način hočemo rešiti svoje življenje,
      svoje premoženje in svojo lastnino,
      svoj ugled in svoje zdravje.
      Daj, da v odločilnem trenutku ne bomo sami.
      Daj, da bomo mogli hoditi po poti skupaj
      s prijatelji in tovariši, z ženo in otroki.
      Da se bomo držali za roke,
      da bomo mogli priti pred tebe skupaj,
      da nas bodo usmerjale molitve vseh tistih,
      ki so to pot že prehodili.
      Saj si vendar Duh občestva.
      In ko se bo zdelo, da res ni
      prav nikjer nobene tolažbe več,
      ko bomo zablodili s poti, tedaj nam bodi blizu.
      Pridi, posveti nas!
      Naša srca napolni ne samo z gorečo željo
      po resnici, po pravi poti in polnem življenju.
      Vžgi v nas tudi svoj ogenj,
      ki bo storil, da bomo tudi mi postali
      luči, ki svetijo, grejejo, vlivajo upanje.
      Daj, da bodo naši okorni jeziki našli besede,
      ki pričujejo o tvoji ljubezni in o tvoji lepoti.
      Preustvari nas, da postanemo ljudje ljubezni,
      tvoji svetniki, uresničenje božje besede.
      Potem bomo spreminjali tudi obličje zemlje
      in vse bo na novo ustvarjeno.
      Pridi, Sveti Duh, kajti duhovi teme nas ogrožajo!

      (Molitve iz Ognjišča, Paul Roth)

      Odgovori
  76. Hvala says:
    5. junija, 2022 at 8:37

    ZAUPANJE ALI VERA: V ČEM JE RAZLIKA?

    S PREPUŠČANJEM NADZORA PRIDE SVOBODA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PREPROSTO POVEDANO, VERA JE ZAUPANJE V STVARI, ZA KATERE NIMAMO DOKAZOV
    To pomeni verjeti Bogu, čeprav ga dejansko nikoli nismo videli v fizični obliki.

    PO DRUGI STRANI JE ZAUPANJE BOLJ POVEZANO Z ZAUPANJEM V NJEGOVO DOBROHOTNOST IN S TEM, DA IMA ON ZA VSE PRIPRAVČLJEN NAČRT.

    Ko se prebijamo skozi te težke čase in se srečujemo z različnimi preizkušnjami, ki jih ti prinašajo, je vse, kar lahko rečemo: zaupamo v Boga.

    Komu v resnici zaupam bolj – sebi ali Bogu?
    Ali ste ponosni na svojo neodvisnost? Potem verjetno bolje kot kdorkoli drug razumete, kako težko je popolnoma prepustiti nadzor.

    Pomisliti, da se morda ne bomo zmogli izvleči iz godlje, v kateri smo se znašli, je lahko naravnost zastrašujoče.

    Mnogi med nami se ne zavedamo tega, da nas vztrajanje v določeni stvari zgolj prizadene. Morda se vam zdi, da poznate izhod iz težave, s katero se soočate.

    Toda v določenih primerih je rešitev povsem drugačna od izhoda, ki ga je predvidel Bog, zato nadaljnja hoja po nameravani poti samo podaljšuje vaše trpljenje.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Ne pozabite Davidove modrosti iz knjige Pregovorov:

    »Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj …«

    Pregovori 3,5

    Zaupanje ali vera: v čem je razlika?
    Preden podrobneje spoznamo, kako zavzeti držo zaupanja v Boga, je pomembno razumeti pomen zaupanja. Zlasti pomembno je ugotoviti, v čem se razlikuje od vere.

    Preprosto povedano, vera je zaupanje v stvari, za katere nimamo dokazov. To pomeni verjeti Bogu, čeprav ga dejansko nikoli nismo videli v fizični obliki.

    Po drugi strani je zaupanje bolj povezano z zaupanjem v Njegovo dobrohotnost in s tem, da ima On za vse pripravljen načrt.

    Avtor Nolan Dalla dodatno poglablja to razlikovanje in pravi, da zaupanje pogosteje temelji na dokazih pretekle milosti in blagoslovov, ki nam jih Bog pošilja.

    Pri takšnem pojmovanju je povsem jasno, da posameznik lahko verjame v božjo navzočnost in moč, vendar Mu povsem ne zaupa, da bo poskrbel zanj.

    SVETOPISEMSKI VELIKANI , ki so živeli po načelu »zaupamo v Boga«
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    To je bilo vodilno načelo mnogih znanih svetopisemskih junakov. Oglejmo si tri najboljše primere in spoznajmo, česa se lahko naučimo iz njihovih zgodb:

    Kralj David
    »Na dan, ko se bojim, zaupam vate. V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?«

    Psalm 56, 4–5
    Davidovo celotno življenje je bilo resnično navdihujoče in vznemirljivo potovanje zaupanja Bogu.

    Ne glede na to, ali se je bojeval proti levom, vojskam ali svojim lastnim demonom, je David vedno vključeval Boga v svoje načrte in Mu je ob več kot eni priložnosti popolnoma prepustil nadzor.

    Morda je njegov boj z Goljatom najbolj značilen zgled njegovega zaupanja v Boga. Zaupal je, da ga bo Bog ne le ščitil, temveč mu tudi naklonil zmago. Stvari so se čudovito obrnile v njegovo dobro.

    Danijel in njegovi trije najboljši prijatelji
    »Tedaj se je kralj silno razveselil nad njim in rekel, naj potegnejo Daniela iz jame. Daniela so potegnili iz jame in niso našli na njem nobene poškodbe, kajti zaupal je v svojega Boga.«

    Danijel 6,24
    Danijel in njegovi trije prijatelji Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so bili postavljeni pred dokončno preizkušnjo vere in zaupanja. Vse se je začelo z njihovim kljubovanjem sekularnim zakonom, ki jih je spravilo v težave.

    Tako v levnjaku kot pri ognjeni peči so ohranili zaupanje, da jih bo Bog varno vodil skozi preizkušnjo.

    Jezus Kristus
    V zgodovini verjetno ni večje preizkušnje, kot je bila ta, da se je Bog sam kot naš oče dal v živo spravno daritev za grehe vseh nas.

    Vem, da bi večina od nas verjetno odpovedala, če bi bili poklicani nositi takšen jarem.

    Toda Jezus ga je junaško sprejel ter resnično zaupal Bogu in procesu. Tisoče let pozneje je rešenih na milijarde duš, ker je en človek privolil, da bo prepustil nadzor.

    S prepuščanjem nadzora pride svoboda
    Zaupanje Bogu vsekakor deluje. V različnih svetopisemskih odlomkih vedno znova spoznavamo, da Bog nikoli ne pusti na cedilu tistih, ki mu zaupajo.

    Toda kako pravzaprav prepustimo nadzor? Tukaj je nekaj smernic, ki vam lahko pomagajo na vaši poti spoznavanja kako zaupati Bogu:

    Ne bodite panični
    Ko gredo stvari v vašem življenju narobe in načrti ne uspejo, se uprite svojemu nagonu, da bi postali panični, in za trenutek zadihajte.

    Ne pozabite, da je Bog to predvidel in da se njegovi načrti že uresničujejo. Zato to sprejmite mirno in zaupajte, da je za to že poskrbljeno.

    Uporabite vire, ki so vam bili dani po milosti
    Včasih je božji odziv na preizkušnjo v tem, da vam dodeli vire, ki jih potrebujete za obvladovanje položaja. Morda se boste morali le ozreti okoli sebe in jih boste našli.

    Tako ne boste zgolj sedeli križem rok in nemočno opazovali, kako se vaše življenje navidezno sesuva.

    V MOLITVI SE OBRNITE NA GOSPODA

    Naučite se izraziti svoje strahove in razočaranja Gospodu. Seveda, On že ve, kaj prestajate, in že uresničuje svoj načrt, kako vam bo pomagal.

    Toda če se boste pogovarjali z Njim, boste deležni miru in tolažbe, ki vam bosta zadeve zagotovo olajšala.

    Bodite potrpežljivi
    Bog stvari počne ob svojem času in tudi ko se vam zdi, da je prepozno ali da zavlačuje, On vedno izbere ravno pravi trenutek.

    Zato bodite potrpežljivi, tudi ko ste povsem na tleh. Če mu boste zaupali, vas ne bo pustil na cedilu.

    Zaključek
    Nihče ni nikoli trdil, da je zaupati Bogu preprosta stvar, vendar vedno deluje. Zato prepustite nadzor in se naučite živeti z miselnostjo zaupanja v Boga.

    Dovolite Njemu, ki ve vse, da vas izpelje iz vsake teme, ki prevzame vaše življenje.

    »Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.«

    Jeremija 17,7

    https://operando.org/umetnost-zaupanja-ali-kako-bogu-prepustiti-nadzor/

    Odgovori
  77. Miro says:
    5. junija, 2022 at 8:01

    DANES PRAZNUJEMO SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI, S KATERIM V KATOLIŠKI CERKVI SKLENEMO VELIKONOČNI ČAS – SVETI DUH JE ZAČETNIK IN POČELO VSAKE EVANGELIZACIJE, JE PRVENSTVENI NOSILEC VESELEGA OZNANILA V SVET IN PREHITEVA ČLOVEŠKO OZNANJEVANJE EVANGELIJA – SVETI DUH JE TISTI, KI EVANGELIJU ODPIRA POT V SRCA LJUDI IN DRUŽBE TER KONKRETIZIRA EVANGELJSKO SPOROČILO V SODOBNI ČAS IN OKOLJE

    Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).

    SVETI DUH V ŽIVLJENJU KRŠČANSKE SKUPNOSTI

    Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.

    Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.

    SVETI DUH IN NOVA EVANGELIZACIJA

    Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.

    Nova evangelizacija, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.

    IZRAZ BINKOŠTI IN CERKVENO LETO

    Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-binkosti

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Odgovori
  78. Miro says:
    4. junija, 2022 at 19:03

    VSI DELAMO KOT EDEN

    PRAV NOBENIH TEŽAV NIMAMO PRI DELU V DEŽELAH Z MNOGIMI VERAMI, KOT JE NA
    PRIMER INDIJA. VSE LJUDI IMAMO ZA BOŽJE OTROKE. ONI SO NAŠI BRATJE IN SESTRE.
    IZKAZUJEMO JIM VELIKO SPOŠTOVANJE …

    NAŠE DELO JE V TEM, DA OPOGUMIMO KRISTJANE IN NEKRISTJANE ZA DELA LJUBEZNI.
    IN VSAKO DELO LJUBEZNI, Z VSEM SRCEM NAREJENO, VEDNO PRIBLIŽA LJUDI K BOGU.

    ČE POTEM SPREJMEMO BOGA V SVOJE ŽIVLJENJE, SO SODELAVCI. ČE NE, JE TO NJIHOV
    ODGOVOR.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  79. Miro says:
    4. junija, 2022 at 14:13

    JEZUS IN UČENEC, KI GA JE JEZUS LJUBIL – KDO JE IZDAJALEC?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,20-25)

    Peter se je obrnil in videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in se je pri večerji naslonil na njegove prsi in mu rekel: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je dejal: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!«

    Zavoljo tega se je med brati razširila ta govorica, da tisti učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

    Jezus pa je storil še veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+21%2C20-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Kdo je izdajalec? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: “Kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu.“

    Po tej definiciji imamo Juda Iškariota zlahka za izdajalca. Kaj pa Petra? Je Peter tudi izdajalec? Ne. To vemo zato, ker je Jezus rekel: “Eden izmed vas me bo izdal.“ Ne dva ali trije, samo eden. Samo Juda. Ostale pa je strah prisilil, da so Jezusa zatajili.

    Vendar, ali ni to enako hudo, da Jezusa zatajiš? To vprašanje ni pomembno. Pomembno je, kaj narediš po tem dejanju. Dejstvo je, da te ima Bog rad, pa naj ga izdaš ali zatajiš. V vsakem primeru se lahko h Gospodu vrneš, še več, Gospod želi, da se vrneš. Peter se je, Juda se ni. Stvar torej ni v teži dejanja, ampak v tvojem odzivu potem, ko ti jo vest “zagode“ in se zaveš, kaj si naredil. Takrat imaš priložnost, da popraviš napako. Bog ti vedno daje “še eno“ priložnost, vedno, znova in znova, do smrti. Pograbi jo!

    Vsak od nas doživi, da se življenje ne odvija tako, kot smo pričakovali in upali. Tedaj nas prevzame ostra bolečina izdaje ali zatajitve. Vsak od nas v življenju to na svoj način doživi. Udarec, ki nas pusti z občutkom praznine in nekoristnosti.

    To se je Jezusu dogodilo s strani Jude in Petra. Več ljubezni in upanja, kot sem vložil v drugega, globlja je bolečina ob izdaji in zatajitvi. Ko smo sredi te bolečine, sploh če je zelo globoka, se nam zdi, da ne bomo mogli nikdar nikomur več zaupati. Srce se »zlomi«. Ključen in odločilen trenutek, ko me zlom lahko za vedno zapre ali pa ravno nasprotno, dokončno odpre moje srce. Prav to odprtost bomo v tem tednu odkrivali pri Jezusu. Pri Njem vidimo le to, da ni nobenih besed zagrenjenosti, razočaranja ali obsojanja. Slišimo zgolj mir in predanost sredi temne noči, ki se zgrinja na nas.

    Molimo danes tako: Samotni Jezus, vsak dan si bolj sam, vse dokler ti na koncu ostaja samo še vztrajno upanje v Boga, tvojega in našega Očka. Hvala ti, ker me nosiš, da se v takšnih življenjskih okoliščinah ne utopim, ampak odkrijem tvojo moč in tvojo brezpogojno zvestobo Očetovskega objema.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  80. Miro says:
    4. junija, 2022 at 8:21

    MISEL BOŽJEGA SLUŽABNIKA FRANČIŠKA VAN THUANA

    »DRUŽINA MORA BITI VIR SVETLOBE, KI RAZSVETLJUJE TEMO SVETA.
    KO BI LE BILO VEČ DRUŽIN TAKŠNIH, BI SVET POSTAL ENA VELIKA,
    SREČNA DRUŽINA, POLNA SVETLOBE IN UPANJA.«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  81. Miro says:
    4. junija, 2022 at 8:16

    DUH IN CERKEV V POSLEDNJIH ČASIH – NA BINKOŠTNI DAN (OB KONCU SEDMIH VELIKONOČNIH TEDNOV) SE KRISTUSOVA VELIKA NOČ DOVRŠI Z IZLITJEM SVETEGA DUHA, KI SE RAZODENE, PODARI IN PRIOBČI KOT BOŽJA OSEBA: IZ SVOJE POLNOSTI KRISTUS GOSPOD RAZLIJE V OBILJU DUHA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    BINKOŠTI

    731 Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).

    732 Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva svete Trojice. S svojim prihodom – in prihajanjem, ki se ne konča – daje Sveti Duh, da svet vstopi v “poslednje čase”, v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:

    Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila (Bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah; privzet je v evharistično bogoslužje po obhajilu).

    SVETI DUH – DAR BOGA

    733 “Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8.16) in ljubezen je prvi dar, ki vsebuje vse druge. To ljubezen “je Bog izlil v naša srca po Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5).

    734 Ker smo zaradi greha mrtvi ali vsaj ranjeni, je prvi učinek daru ljubezni odpuščanje naših grehov. Občestvo Svetega Duha (2 Kor 13,13) je tisto, ki v Cerkvi vrača krščencem “sličnost” z Bogom, izgubljeno z grehom.

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/v-duh-in-cerkev-v-poslednjih-casih/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  82. Hvala says:
    3. junija, 2022 at 21:28

    KAKO SE JE PAPEŽ JANEZ PAVEL II. SPOVEDAL PRI DUHOVNIKU KLOŠARJU

    DUHOVNIK JE DUHOVNIK DO SMRTI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Resnična zgodba o tem, kako je Janez Pavel II. s spovedjo rešil duhovnika, ki je kot brezdomec taval po rimskih ulicah
    Neki duhovnik je odpotoval v Rim na sprejem pri Janezu Pavlu II. v Vatikanu. Ko je stopal proti baziliki sv. Petra, ga je pot peljala mimo ene izmed rimskih cerkva. Odločil se je, da se bo v njej ustavil in nekaj zmolil. Na pragu cerkve je zagledal brezdomca, ki se mu je zdel znan. Vstopil je, nekaj trenutkov molil, nato pa spet stopil ven. Spomnil se je, na koga ga brezdomec spominja: na brata semeniščnika, s katerim je bil hkrati posvečen v duhovnika! Zmeden je stopil k njemu in ga nagovoril. Brezdomec mu je s težavo priznal, da je pustil duhovništvo.

    Duhovniku se je trgalo srce, vendar je lahko z njim govoril le nekaj minut, potem pa je moral pohiteti na dogovorjeni sprejem pri papežu. Že je stopal proti Vatikanu in kmalu se je znašel med množico ljudi, ki so v vrsti prav tako čakali na sprejem pri papežu.

    V Vatikan sta prišla še pravi čas. Peljali so ju v stanovanje Janeza Pavla II., kjer sta z njim večerjala. Po večerji je papež prosil duhovnika, naj ga pusti samega z brezdomcem in počaka na hodniku. Na brezdomca se je obrnil z besedami: “Bi se vam lahko spovedal?” Ta je zmedeno odvrnil, da ni več duhovnik.

    Papež mu je odvrnil: “Duhovnik je duhovnik do smrti.” Brezdomec se je branil, da je zapustil duhovniški stan in da nima več pravice opravljati duhovniškega poklica. Sveti oče mu je odvrnil, da je on papež in da mu lahko v trenutku vrne službo.

    Na koncu nekdanjemu duhovniku ni preostalo drugega, kot da se vda in spove papeža Janeza Pavla II. Takoj po spovedi pa je padel pred papeža in ga v solzah prosil, naj tudi on spove njega. Ko ga je sveti oče odslovil, mu je rekel, da bo lahko spet skrbel za župnijo, zaupal mu je namreč posebno duhovniško službo med brezdomci.

    https://si.aleteia.org/2018/07/28/kako-se-je-papez-janez-pavel-ii-spovedal-pri-duhovniku-klosarju/

    Odgovori
  83. Miro says:
    3. junija, 2022 at 15:30

    POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU

    (posvetilna molitev na prve petke)

    Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj.
    Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes
    vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu Presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi
    pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni
    vse k svojemu Presvetemu Srcu.

    Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih
    sinov, ki so te zapustili. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in
    lakote.

    Kralj bodi tistih, ki jih loči zmota ali razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo
    kmalu ena čreda, en Pastir.

    Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom
    pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu,
    ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  84. Hvala says:
    3. junija, 2022 at 14:40

    VSE NAOKOLI NAS SO ČUDEŽI, ČE LE IMAMO OČI, DA JIH VIDIMO

    SVETI DUH OSTAJA DEJAVEN IN ŠE NAPREJ DELA NEVERJETNE ČUDEŽE

    ČE BI IMELI MOČNO VERO, ŽIVO VERO, ČE BI BILI DRZNI V OZNANJEVANJU KRISTUSA DRUGIM LJUDEM, BI Z LASTNIMI OČMI VIDELI ČUDEŽE, KAKRŠNI SO SE DOGAJALI V ČASU APOSTOLOV.

    https://si.aleteia.org/2019/06/03/vse-naokoli-nas-so-cudezi-ce-le-imamo-oci-da-jih-vidimo/

    Odgovori
  85. Miro says:
    3. junija, 2022 at 14:34

    »SIMON, JANEZOV SIN, ALI ME LJUBIŠ BOLJ KAKOR TILE?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,15-19)

    Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+21%2C15-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  86. Miro says:
    3. junija, 2022 at 13:41

    VERA V PRESVETO JEZUSOVO SRCE JE VASICO REŠILA PRED UNIČENJEM (Aleteia)

    ŽUPLJANI SO SE ZATEKLI V DOMAČO CERKEV IN SE ČUDEŽNO REŠILI PRED VULKANSKIM IZBRUHOM

    Močan izbruh vulkana na gori Pelée na otoku Martinique v Karibih je 8. maja 1902 povsem zdesetkal vasico Saint-Pierre in se začel pomikati proti mestu Morne Rouge.

    Tistega dne so praznovali Gospodov vnebohod in župljani so se v strahu pred izbruhom zatekli v domačo cerkev. Ljudje so goreče častili presveto Jezusovo Srce, njihov župnik pa je na oltarju izpostavil Najsvetejše.

    PRIKAZALA SE JE PODOBA PRESVETEGA SRCA

    Vsi so želeli še zadnjič opraviti sveto spoved in medtem ko so goreče molili za svoja življenja, so se ozrli proti oltarju in v hostiji zagledali podobo Presvetega Srca. Presveto Jezusovo Srce je bilo kronano s trnjem in nekateri so videli, kako iz srca kaplja njegova dragocena kri. Podoba na hostiji je bila vidna nekaj ur in o čudežnem dogodku je pričevalo veliko število ljudi.

    REŠIL JIH JE BOG

    Vasici je bilo tisti dan prizaneseno, izbruh vulkana je ni uničil, in vsi ljudje so dobili še eno priložnost, da so se z zakramentom svete spovedi spravili z Bogom.

    Nekaj mesecev pozneje, 30. avgusta, pa je vulkan znova izbruhnil in v mestu Mourne Rouge je življenje izgubilo veliko ljudi. Domačini so prepričani, da jih je 8. maja rešil Bog in jim naklonil še nekaj časa, da so se lahko spravili z Bogom, preden jih je poklical k sebi. Namesto da bi naravno katastrofo videli kot Božji srd, so verovali, da je bilo to v resnici dejanje usmiljenja in so tudi po tem tragičnem dogodku ostali vdani častilci presvetega Jezusovega Srca.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/06/11/vera-v-presveto-jezusovo-srce-je-vasico-resila-pred-unicenjem/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  87. Miro says:
    3. junija, 2022 at 13:33

    PAPEŽEV NAMEN MOLITVE ZA JUNIJ 2022: ZA DRUŽINE

    V MESECU JUNIJU 2022, KO JE SVETOVNO SREČANJE DRUŽIN V RIMU, »MOLIMO ZA KRŠČANSKE DRUŽINE VSEGA SVETA, ZA VSAKO IN ZA VSE DRUŽINE, DA BI S KONKRETNIMI DEJANJI ŽIVELE ZASTONJSKOST LJUBEZNI IN SVETOST V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU«.

    Družina je kraj, v katerem se učimo živeti skupaj, skupaj z najmlajšimi in najstarejšimi. V tem biti skupaj, mladi, ostareli, odrasli, otroci, v tem biti povezani v razlikah, z našim zgledom življenja evangeliziramo.

    Jasno je, da ne obstaja popolna družina. Vedno pa je tudi »toda«. Vendar se ne bo nič zgodilo, ker se ni potrebno bati napak, ampak se je potrebno učiti od njih, da gremo lahko naprej. Ne pozabimo, da je Bog z nami: tako v družini, v četrti, v mestu, v katerem živimo. Z nami je. Skrbi za nas in ostane vsak trenutek z nami med zibanjem čolna zaradi razburkanega morja. Ko razpravljamo, ko trpimo, ko smo veseli, je Gospod tam in nas spremlja, nam pomaga, nas popravlja.

    Ljubezen v družini je osebna pot svetosti za vsakega od nas. Zato sem jo izbral za temo letošnjega Svetovnega srečanja družin.

    Molimo za krščanske družine vsega sveta, za vsako in za vse družine, da bi s konkretnimi dejanji živele zastonjskost ljubezni in svetost v vsakdanjem življenju.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/papezev-namen-molitve-za-junij-2022-za-druzine.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  88. Miro says:
    3. junija, 2022 at 7:47

    MARTIN O POROKAH: “DA, TUDI AVTO LAHKO VOZIŠ BREZ IZPITA. A LE, DOKLER NE GRE KAJ NAROBE …”

    SVETI ZAKON JE OGRAJA OB STOPNICAH, KO PRIDEJO TEŽKI ČASI IN IMAŠ MAJAVA KOLENA

    »Na Sveti gori prosim za vse zakonce, ki jih poročam v zadnjem času. Kar nekaj porok je za mano, zelo sem vesel tega! Da obljubiš nekomu zvestobo, ne glede na vse, kar se zgodi, do konca življenja, je treba kar nekaj poguma,« pravi župnik Martin Golob.

    Več o tem v njegovem novem vlogu na:
    https://si.aleteia.org/2022/06/03/martin-o-porokah-da-tudi-avto-lahko-vozis-brez-izpita-a-le-dokler-ne-gre-kaj-narobe/

    Odgovori
    • Miro says:
      3. junija, 2022 at 7:52

      MOLITEV MOŽA ZA ŽENO

      Gospod, priznati moram, da je moja ljubezen tako majhna.
      Svojo ženo ljubim, kadar mi postreže, kadar me razvedri, kadar
      občudujem njeno privlačnost in lepoto. Ljubim otroke, ker me
      potrebujejo in so odvisni od mene. Rad imam svoje delo, kadar
      mi gre dobro od rok in mi koristi. Gospod, prosim te, nauči me
      ljubiti. Ti si Ljubezen, zato mi daj pogum, da bom premagal
      sebičnost in ljubil zares z vsem srcem. Daj, da bom mogel reči
      za svojo ženo: ljubim jo, ker je moja žena; Ljubim jo, ker si mi
      jo dal ti, Gospod; ljubim jo, ker sva po poroki postala eno telo;
      ljubim jo, ker je tako dobra in potrpežljiva; ljubim jo, ker mi
      zna postreči z božjimi darovi in mi razkriva svet vrednot; ljubim
      jo, ker verujem v tebe, ki si ljubezen.

      MOLITEV ŽENE ZA MOŽA

      Gospod, svojega moža imam rada, ker me ljubi, me v družbi
      varuje in mi pomaga pri opravilih v družini. V njem najdem
      trdnost in dopolnilo same sebe. Gospod, blagoslovi najin zakon.
      Naj se najina ljubezen po tvoji dobroti nenehno poglablja.
      Posveti tudi najino telesno ljubezen. Želiva biti podoba Kristusa
      in Cerkve, ki sta zvesta vse čase. Bodi blizu tistim, ki so se
      izneverili prvotni ljubezni. Ozdravi jih. Združi, kar so ljudje
      ločili. Blagoslovi vse osamljene in vse poročene, blagoslovi tudi
      najine otroke in naju.

      (zakonci.net/molitve)

      Odgovori
  89. Miro says:
    3. junija, 2022 at 7:42

    MISEL SV. PATRA PIJA

    »NE STREMIMO ZA STVARMI, KI SE VIDIJO, TEMVEČ ZA TISTIMI, KI SE NE VIDIJO. IN PRAV JE,
    DA PREMIŠLJUJEMO O NEBEŠKIH DOBRINAH, ZA ZEMELJSKE PA NE SKRBIMO, KAJTI PRVE SO
    VEČNE, SLEDNJE PA SO MINLJIVE.«

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  90. Miro says:
    3. junija, 2022 at 7:40

    KRISTUSOV DUH V POLNOSTI ČASA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    Janez, predhodnik, prerok in krstnik

    717 “Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez” (Jn 1,6). Janez je “že v materinem telesu napolnjen s Svetim Duhom” (Lk 1,15.41) po samem Kristusu, ki ga je Devica Marija spočela od Svetega Duha. Marijino “obiskanje” Elizabete je tako postalo “božji obisk njegovega ljudstva” (prim. Lk 1,68).

    718 Janez je “Elija, ki mora priti” (Mt 17,10-13): Ogenj Duha prebiva v njem in ga nagiblje, da “hodi pred” /kot “predhodnik”/ Gospodom, ki prihaja. V predhodniku Janezu dovrši Sveti Duh pripravljanje ljudstva, “dovzetnega” za Gospoda (Lk 1,17).

    719 Janez je “več kakor prerok” (Lk 7,26). V njem Sveti Duh dovrši govorjenje “po prerokih” . Janez dovrši krog prerokov, ki se začenja z Elijem (prim. Mt 11,13-14). Naznani bližnji prihod Izraelove tolažbe, je “glas” Tolažnika, ki prihaja (Jn 1,23; prim. Iz 40,1-3). Kakor Duh resnice tudi on “prihaja kot priča, da bi pričeval o luči” (Jn 1,7; prim. Jn 15,26; 5,33). Z Janezom torej Sveti Duh dovrši “preiskovanje prerokov” in “želje” angelov (1 Pt 10-12). “Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu … Videl sem in pričujem, da je to Božji Sin … Poglejte božje Jagnje!” (Jn 1,33-36).

    720 Končno z Janezom Krstnikom Sveti Duh začenja in nakaže tisto, kar bo uresničil s Kristusom in v Kristusu: človeku bo vrnil božjo “sličnost”. Janezov krst je bil namenjen pokori, krst v vodi in v Svetem Duhu pa bo novo rojstvo (prim. Jn 3,5).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iv-kristusov-duh-v-polnosti-casa/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  91. Miro says:
    2. junija, 2022 at 17:23

    »RAZODEL SEM JIM TVOJE IME IN JIM GA BOM RAZODEVAL, DA BO LJUBEZEN, S KATERO SI ME LJUBIL, V NJIH IN BOM JAZ V NJIH.« -ŽIVETI, KAKOR JE ŽIVEL JEZUS, POMENI TOREJ ŽIVETI V SVETEM DUHU, PREPUŠČATI NJEMU IN OČETU, DA VODITA NAŠE ŽIVLJENJE. POMENI ŽIVETI V POPOLNEM ZAUPANJU, DA JE BOG Z NAMI IN DA SKRBI ZA NAS, DA BO POSKRBEL, DA BO VSE PRAV, ČE MU BOMO ZVESTI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,20-26)

    »Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelist Janez poroča, kako oster je bil Jezus do farizejev, ki so trdili, da Boga poznajo, takole piše: Toda vi (Bo)ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede (Jn 8,55).

    Evangelist Janez govori o spoznanju drugače, kot smo vajeni. Kaj mu pomeni: spoznati? Spoznanje je zanj na več mestih sinonim za ostati v Jezusovi besedi, držati se Jezusovih besed oz. držati se Jezusovih zapovedi. Tako poroča o Jezusovih besedah Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,31-32). Spoznati resnico torej ne pomeni le vedeti zanjo, ampak jo živeti in se po njej spreminjati. Spoznati Boga pomeni tudi držati se Božje besede: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ (Jn 8,52b) Držati se Jezusovih besed ne pomeni delati po črki, ampak zaupati Bogu, ki je gospodar življenja in smrti.

    Najlepše pa je o tem apostol Janez napisal v svojem prvem pismu, kjer takole pravi: »Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice. V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem. Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on (1 Jn 2,3-6).«

    Slednje pa nam je že bolj razumljivo, mar ne. Večno življenje je v tem, da živimo, kakor je živel Jezus.

    Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v Svetem Duhu, prepuščati njemu in Očetu, da vodita naše življenje. Pomeni živeti v popolnem zaupanju, da je Bog z nami in da skrbi za nas, da bo poskrbel, da bo vse prav, če mu bomo zvesti. Da bo vse prav, tudi, ko bo videti, da nas je pozabil dvigniti v življenje, razglasiti svetu, potolažiti itd.

    Živeti, kakor je živel Jezus, pomeni torej živeti v ponižnosti, v služenju ubogim in v zvestobi resnici. Iskanje pomembnosti, vrtenje okrog samih sebe in ugajanje je najbrž drža, ki je Jezusa pri farizejih tako razjezila, da jim je naravnost povedal, da Boga ne poznajo. Naj torej živimo, kakor je živel On, da bomo deležni polnosti življenja že tu na zemlji in se bomo veselili večnega življenja v nebesih.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  92. Hvala says:
    2. junija, 2022 at 14:44

    ALI BOG TUDI “HUDO KAZNUJE”?

    LJUBEZEN BREZ PRAVIČNOSTI NI LJUBEZEN

    Vprašanje bralca:
    Danes je v Cerkvi govor predvsem o Bogu ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, dobrote itd. Vse to je res in prav. Mislim, da pa ob vsej tej Božji dobroti mnogi ne vedo, da obstaja tudi greh in da Bog tudi “hudo kaznuje”. Tega hudega (greha) se mi zdi, da je strašno veliko: prekinitev nosečnosti, nespoštovanje Božjih in cerkvenih zapovedi, nevredno prejemanje svetega obhajila itd. Tudi o tem bi nas morali v Cerkvi poučevati. Kakšno je vaše mnenje?

    Jože
    Odgovarja mariborski nadškof Alojzij Cvikl:
    Res je, velikokrat v Cerkvi poudarjamo, da je Bog ljubezen, in prav je tako. Kakor je po drugi strani tudi res, da je Bog pravičen in da bo ob koncu časov prišel kot vesoljni sodnik. Ob stranpoteh, zlaganosti in grešnosti sveta bi morda nekateri kristjani prej kot resnico, da je Bog dober in usmiljen, poudarjali, da je “Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje”, kot pravi druga od šestih resnic.

    Ljubezen brez pravičnosti ni ljubezen
    Ljubezen sama po sebi vsebuje tudi krepost pravičnosti, saj ljubezen brez pravičnosti ni ljubezen. Pretirano poudarjanje predvsem Božje pravičnosti in Boga kot sodnika je zato enostransko, po drugi strani pa za krepost vere tudi nevarno. Boga, ki bi zbujal v človeku nelagodje, strah, se namreč človek želi čim prej znebiti in ga prej ali slej zavrže. Morda se od takšne podobe Boga najprej oddalji, v nadaljnjem koraku pa Boga celo zanika. Zgrešena podoba Boga je večkrat povod za nevero ali celo ateizem.

    Pred Bogom, ki je dober in svet, se človek prepoznava kot nepopoln in kot grešnik. Toda Bog, ki je človeka ustvaril, je do nas očetov­ski, poln razumevanja, usmiljenja in ljubezni. Zaradi tega smo vsi povabljeni, da nenehno spreminjamo svoje življenje in ga usmerjamo v pravo smer: da zapuščamo to, kar spoznavamo za nepravo pot in smo vedno bolj na poti dobrega.

    Božje usmiljenje in dobrotljivost
    Bog, ki je Oče, ne želi naše obsodbe, temveč naše spreobrnjenje in življenje v vsej polnosti. Zato nas vedno rešuje in osvobaja. Da je Bog ljubezen, okusimo predvsem takrat, ko svoje grehe pred njim priznavamo in v veri doživljamo dar odpuščanja. Človek z iskrenim priznanjem svojih grehov prizna in izpove, da potrebuje Boga, ki mu podari odpuščanje in mu tudi pomaga, da lahko zlo in greh premaga in je spet svoboden.

    Poudarjanje Božje dobrote in usmiljenja pa še ne pomeni, da odobravamo stranpoti zla in grehov. A za človeka bi bilo usodno, če bi zaradi grehov in zavesti krivde ljudje obupovali. Zato je Jezus šel na križ, da nas ozdravi in nam podeli odpuščanje in mir. Podoba Boga, ki je ljubezen, ki gre iz ljubezni do nas celo na križ, v smrt, pa je veliko bolj prijazna in je tudi bliže pravi podobi Boga kot podoba Boga sodnika.

    Greh sodobnega sveta
    Omenjate enega velikih problemov sodobnega časa, to je spremenjen in plitek odnos do vrednote človekovega življenja. Problem splava mnogi obravnavajo zelo površno. Zdi se, da na poti presojanja tega dejanja nekateri naredijo vse, da bi prišli do sklepa, češ, saj to ni zlo.

    Izkušnje povedo drugače. Koliko bolečin prinese takšen korak tistim, ki so se zatekli k splavu in nato iščejo pristen in iskren stik sami s seboj, s svojo vestjo in z Bogom. Toda tudi v takšni bolečini Bog naklanja svoje odpuščanje, če je le človek z iskrenim srcem pripravljen stopiti pred Boga, tudi v zakramentu sprave, da bi dosegel novo vez z nebe­škim Očetom

    Po grehu se moramo tudi pobrati
    Kristjani svetu prinašamo Jezusa. Za Jezusa pa vemo, da je greh obsojal, nanj opozarjal, a po drugi strani z odpuščanjem grehov ljudi ozdravljal in imel čuteče srce za vsakega človeka. Prav je, da opozarjamo na nevarnosti, skušnjave, na greh in stranpoti, a še pomembneje je, da se ne utrudimo sredi sveta oznanjevati in pričevati, da nihče zaradi greha ne pade tako globoko, da ne bi mogel iz njega vstati. Ne zgolj po svoji moči in prizadevanju, ampak po Božji dobroti in njegovi moči, ki se kaže v velikonočni skrivnosti. Naj nas resnica o Jezusovem vstajenju tako prevzame in usmerja, da bomo sredi sveta živeli kot pričevalci luči in bomo sposobni razsvetliti in pregnati vsako senco greha!

    https://si.aleteia.org/2019/04/28/ali-bog-tudi-hudo-kaznuje/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Odgovori
  93. Miro says:
    2. junija, 2022 at 11:14

    JUNIJ – MESEC POSVEČEN JEZUSOVEMU SRCU

    VSTOPAMO V MESEC, POSVEČEN JEZUSOVEMU SRCU. NAJ NAS REKE ŽIVE VODE, KI PRITEKAJO IZ NJEGOVEGA SRCA, POPOLNOMA PREŽAMEJO IN VNAMEJO ZA DOBRO. (duhovna spodbuda, zupnijamackolje.eu)

    LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA

    Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
    Kristus, usmili se – Kristus, usmili se
    Gospod, usmili se – Gospod, usmili se
    Kristus, sliši nas – Kristus, sliši nas
    Kristus, usliši nas – Kristus, usliši nas

    Bog Oče nebeški – usmili se nas
    Bog Sin, Odrešenik sveta
    Bog Sveti Duh
    Sveta Trojica, en sam Bog

    Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta – usmili se nas
    Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno
    Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi zedinjeno
    Srce Jezusovo, neskončno veličastno
    Srce Jezusovo, sveti tempelj božji
    Srce Jezusovo, šotor Najvišjega
    Srce Jezusovo, hiša božja in vrata nebeška
    Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni
    Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice
    Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno
    Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti
    Srce Jezusovo, vse hvale vredno
    Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src
    Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva
    Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje
    Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli
    Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav
    Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno
    Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo
    Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti
    Srce Jezusovo, sprava za naše grehe
    Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno
    Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto
    Srce Jezusovo, do smrti pokorno
    Srce Jezusovo, s sulico prebodeno
    Srce Jezusovo, vir vse tolažbe
    Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje
    Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava
    Srce Jezusovo, daritev za grešnike
    Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih
    Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih
    Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov

    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas

    Jezus krotki in iz srca ponižni. Upodobi naše srce po svojem Srcu.

    Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na čaščenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  94. Miro says:
    2. junija, 2022 at 11:02

    KATEHEZA: NE SKRIVAJMO STAROSTI. IZ ŠIBKOSTI OSTARELIH LJUDI SE VSI LAHKO UČIMO

    Sveti oče je tudi med včerajšnjo katehezo govoril o starosti. Izpostavil je, da ostarelosti in starostnih šibkosti ne smemo skrivati. Pozval je, naj starostnike varujemo in jih ne pozabimo, saj predstavljajo modrost in zaklad. Vsak naj se zaveda, da bo tudi sam enkrat star. Tako kot bi si želeli, da bi nas obravnavali v času starosti, tako tudi mi danes obravnavajmo starejše. (po zapisu Andreje Červek)

    Današnja kultura ostarele osebe odrinja na obrobje, je dejal papež med splošno avdienco v sredo, 1. junija, ter pozval, da mora celotna družba poskrbeti za svoje ostarele ljudi, ki jih je vedno več in so pogosto tudi vedno bolj zapuščeni. Dejal je tudi, da lahko starostnik ob soočanju s svojo krhkostjo in pojemanjem moči ponovno odkrije molitev in priča o njeni moči. Izhodišče premišljevanja so bile psalmistove besede.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 71,5-6.20-21

    »Ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Nate sem se opiral od materinega telesa, od naročja moje matere si moj varuh, tebi velja moja hvalnica za vedno. Dal si mi videti stiske, mnoge in hude. Znova mi boš dal življenje, znova me boš vzdignil iz oceanov. Povečal boš mojo veličino, znova me boš potolažil.«

    Kateheza svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-06/katehezane-skrivajmo-starosti-iz-sibkosti-ostarelih-ljudi-se.html

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  95. Miro says:
    2. junija, 2022 at 8:50

    MISEL SVETNIKA

    »ČEMU BI UGIBALI, PO KAKŠNI POTI BO POSLEJ TEKLO NAŠE ŽIVLJENJE, DA JE
    LE TVOJA POT! KAJ BI SPRAŠEVALI, KAM PELJE, ČE NAS LE PRIPELJE K TEBI! KAJ
    BI SKRBELI, KAJ VSE NAM MISLIŠ NALOŽITI, DA NAM LE POMAGAŠ VSE NOSITI Z
    DOBRO VOLJO, ZVESTIM SRCEM IN V PRAVEM DUHU.« (sv. John Henry Newman)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  96. Miro says:
    2. junija, 2022 at 8:42

    DUH IN BOŽJA BESEDA V ČASU OBLJUB

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    702 Od začetka do “polnosti časa” (Gal 4,4) ostaja skupno pošiljanje (in poslanstvo) Besede in Očetovega Duha skrito, vendar dejavno. Božji Duh medtem pripravlja Mesijev čas in oba sta, ne da bi bila tudi v polnosti razodeta, že obljubljena, da bi ju pričakovali in sprejeli ob njunem razkritju. Zato Cerkev tedaj, ko bere Staro zavezo (prim. 2 Kor 3,14), išče v njej (prim. Jn 5,39.46), kaj nam hoče Duh, “ki je govoril po prerokih”, povedati o Kristusu.

    Z besedo “preroki” vera Cerkve tu razume vse tiste, ki jih je Sveti Duh navdihnil pri pisanju svetih knjig, tako Stare kakor Nove zaveze. Judovsko izročilo razlikuje postavo /pet prvih knjig ali Pentatevh/, preroke /naše t. i. zgodovinske in preroške knjige/ in spise /zlasti modrostne, posebej psalme, prim. Lk 24,44/.

    V stvarstvu

    703 Božja beseda in božji dih sta pri izvoru bivanja in življenja vsega stvarstva (prim. Ps 33,6; 104,30; 1 Mz 1,2; 2,7; Prd 3,20-21; Ezk 37,10):

    Svetemu Duhu se spodobi, da vlada, posvečuje in oživlja stvarstvo, saj je Bog, istega bistva z Očetom in Sinom … Njemu pripada oblast nad življenjem: ker je namreč Bog, ohranja stvarstvo v Očetu po Sinu (Bizantinska liturgija, troparij nedeljskih jutranjic na drugi način).

    704 “Človeka pa je Bog oblikoval s svojimi rokami /ki sta Sin in Sveti Duh/ … in na izoblikovanem telesu je naslikal svojo podobo, da bi celo to, kar je vidnega, nosilo božjo podobo” (sv. Irenej, dem. 11).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/iii-duh-in-bozja-beseda-v-casu-obljub/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  97. Miro says:
    1. junija, 2022 at 18:36

    »POSVETI JIH V RESNICI; TVOJA BESEDA JE RESNICA.« – BITI POSVEČEN V RESNICI JE CILJ JEZUSOVEGA DELOVANJA, KI GA IZPOLNI S TEM, DA UČENCE PRIPRAVI NA PREJEM SVETEGA DUHA, DUHA RESNICE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,11-19)

    »Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo. Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno. Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Kaj pomeni biti posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

    Ključna beseda o Bogu je torej RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

    Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

    – glej, da se ne boš komu zameril,

    – pomisli, da ne boš koga prizadel,

    – kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

    – molči, zaradi ljubega miru,

    – potrpi, saj ni vredno,

    – molči, ne izpostavljaj se, itd.

    Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo!

    Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

    Laž smo zavili v skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

    Vprašujem pa se: Le kam naj Sveti Duh sede, če ni v nas ne želje, ne poguma, da bi vedno in povsod govorili resnico? Pri tem tako radi pozabljamo, da je Sveti Duh, Duh resnice, Oče laži pa je hudi duh. Odločimo se za resnico. Ne znamo je živeti in izražati, a če bo odločitev trdna in prizadevanje vztrajno, nam bo Duh sam pomagal, da v nas zaživi in nas posveti v resnici.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  98. Miro says:
    1. junija, 2022 at 14:07

    BOG IMA SVOJE LASTNE POTI IN NAČINE DELOVANJA V ČLOVEŠKIH SRCIH – NE SMEMO
    OBSOJATI ALI SODITI ALI IZREČI BESEDE, KI BI PRIZADELA LJUDI

    Vsako človeško bitje prihaja iz božjih rok in vsi vemo, kaj je božja ljubezen za nas. Moja vera
    pomeni meni vse; Bog pa daje vsaki posamezni duši svojo milost.

    Bog ima svoje lastne poti in načine delovanja v človeških srcih, in mi ne vemo, kako blizu so mu,
    toda po njihovih delih bomo vedno spoznali, ali so mu na razpolago ali ne … Ne smemo obsojati
    ali soditi ali izreči besede, ki bi prizadela ljudi. Morda ta človek ni nikoli slišal za krščanstvo. Ne
    vemo na kakšen način se Bog razodeva tej duši in na kakšen način jo priteguje: in končno, kdo pa
    smo, da bi lahko kogarkoli obsojali?

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Odgovori
  99. Miro says:
    1. junija, 2022 at 13:58

    IME, NAZIVI IN SIMBOLI SVETEGA DUHA

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    Lastno ime Svetega Duha

    691 “Sveti Duh”, to je lastno ime Tistega, ki ga molimo in slavimo z Očetom in Sinom. Cerkev ga je prejela od Gospoda in ga izpoveduje pri krstu svojih novih otrok (prim. Mt 28,19).

    Izraz “Duh” je prevod hebrejskega izraza “Ruah”, ki v svojem prvem pomenu pomeni dih, zrak, veter. Jezus uporablja prav čutno podobo vetra, da Nikodemu nakaže presežno novost Tistega, ki je osebno Dih Boga, božji Duh (Jn 3,5-8). Po drugi strani pa sta Duh in Sveti božja pridevka, skupna trem božjim Osebam. Z združitvijo obeh izrazov pa Sveto pismo, liturgija in teološka govorica označujejo neizrekljivo osebo Svetega Duha brez morebitnega dvoumja z drugimi rabami izrazov “duh” in “sveti”.

    Nazivi Svetega Duha

    692 Ko Jezus napove in obljubi prihod Svetega Duha, ga imenuje “Paraklet- Tolažnik”, dobesedno: “tisti, ki je poklican zraven”, “advocatus” (Jn 14,16.26; 15,26; 16,7). “Parakleta” navadno prevajamo s “Tolažnikom”, ker je bil Jezus prvi tolažnik (prim. 1 Jn 2,1). Gospod sam imenuje Svetega Duha “Duha resnice” (Jn 16,13).

    693 Poleg njegovega lastnega imena, ki je najbolj rabljen v Apostolskih delih in v pismih, najdemo pri sv. Pavlu nazive: Duh obljube (Gal 3,14; Ef 1,13), Duh posinovljenja (Rim 8,15; Gal 4,6), Kristusov Duh (Rim 8,11), Gospodov Duh (2 Kor 3,17), Božji Duh (Rim 8,9.14; 15,19; 1 Kor 6,11; 7,40) in pri sv. Petru Duh slave (1 Pt 4,14).

    Simboli Svetega Duha

    694 Voda. Simbolizem vode pomeni delovanje Svetega Duha v krstu, ker po klicanju Svetega Duha postane voda učinkovito zakramentalno znamenje novega rojstva: kakor se je pripravljanje našega prvega rojstva izvršilo v vodi, tako krstna voda stvarno pomeni, da nam je naše rojstvo za božje življenje dano v Svetem Duhu. A ker “smo bili krščeni “v enem Duhu”, smo tudi vsi “pili enega Duha” (1 Kor 12,13): Duh je torej tudi osebno živa voda, ki izvira iz križanega Kristusa (prim. Jn 19,34; 1 Jn 5,8) kot iz svojega studenca in ki v nas teče v večno življenje (prim. Jn 4,10-14; 7,38; 2 Mz 17,1-6; Iz 55,1; Zah 14,8; 1 Kor 10,4; Raz 21,6; 22,17).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-ime,nazivi%20in%20simboli-svetega-duha/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  100. Miro says:
    1. junija, 2022 at 7:22

    KAKO NAJ MOLIMO, DA BOMO PREJELI TISTO, ZA KAR PROSIMO? (Aleteia)

    “KAKŠNA JE V EVANGELIJU MOLITEV TISTIH, KI JIM USPE OD GOSPODA IZPROSITI, KAR ŽELIJO,” SE SPRAŠUJE TUDI PAPEŽ FRANČIŠEK

    Verjetno smo že vsi kdaj doživeli, da Boga prosimo, a se nam zdi, da ne prejmemo tega, za kar prosimo, si želimo in pričakujemo. “Kako naj torej molimo, da bomo od Gospoda prejeli to, za kar prosimo,” je papež Frančišek zastavil izzivalno vprašanje.

    Obenem je nakazal na odgovor: ta se skriva v evangeliju, ki nam govori o številnih ozdravitvah. Ljudje se v svojih stiskah s prošnjami obračajo na Jezusa in on jih usliši.

    MOČNA VERA

    Papež navede primer, ko bolnik Jezusa izzove s stavkom: “Če hočeš, me moreš ozdraviti.” Jezus odvrne: “Hočem.” In ga ozdravi. Mož ga je prosil z močno vero in z zaupanjem. Evangelij nam torej jasno kaže, kako naj prosimo. Z močno vero – vse je namreč mogoče tistemu, ki veruje.

    Papež še doda: “Vedno, kadar se približamo Gospodu, da bi ga kaj prosili, je treba izhajati iz vere in to storiti v veri: ‘Imam vero. Verjamem, da ti to lahko storiš.’”

    POGUM, PONIŽNOST IN VZTRAJNOST

    A prositi ni vedno lahko. Obhajajo nas različni dvomi: moja prošnja je nepomembna, nesmiselna, preveč ambiciozna, le kdo sem jaz, da se bo Gospod ozrl name. Tudi v evangeliju so primeri, ko se ljudje le s težavo približajo Gospodu.

    A papež vabi, da se Nanj obrnemo s pogumom: “Imeti pogum, da ga izzovemo, kakor je to storil mož. V veri.”Imeti moramo pogum, da Gospoda prosimo, pogum, da ga izzovemo, in pogum, da pred njim pokleknemo. To je ponižnost.

    Da, tudi za ponižnost je potreben pogum. Pogumno se obrniti na Gospoda v ponižni prošnji, a z neomajno vero, da nas bo uslišal, saj je sam rekel: “Prosite in vam bo dano.”

    “Kot svetniki,” papež pokaže na naš vzor. Številni so bili v svoji veri zelo pogumni, zato so dočakali uresničitev svojih prošenj. Kot na primer Sv. Monika: bila je pogumna in vztrajna v svojih molitvah in prošnjah in Gospod jo je uslišal, čeprav se odgovor na prošnjo ni takoj izpolnil. Četudi se to, za kar prosimo, ne uresniči takoj, moramo v molitvi, prošnji, zaupanju in veri vztrajati. “Velikokrat je potrebna potrpežljivost – znati čakati na pravi čas. Ne odnehati, temveč vedno iti dalje,” nas še spodbuja papež. Celo vztrajanje od nas zahteva nekaj poguma.

    ČE MOLITEV NI POGUMNA, NI KRŠČANSKA

    Krščanska molitev je torej prežeta s pogumom in vero.

    “Gospod nam je rekel: ‘Prosite in vam bo dano.’ Sprejmimo tudi to njegovo besedo in zaupajmo, a vedno v veri. To je pogum, ki ga ima krščanska molitev. Če molitev ni pogumna, ni krščanska,” je papež Frančišek sklenil svoje razmišljanje.

    Prosite in vam bo dano. Verjetno nam je vsem jasno, da Gospod odgovarja na prošnje, ki so dobronamerne. Med vsemi prošnjami pa zagotovo ne bo preslišal tiste, v kateri ga bomo prosili za ponižnost, vztrajnost, pogum in močno vero.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/01/18/kako-naj-molimo-da-bomo-prejeli-tisto-za-kar-prosimo/

    Gospod, pomnoži nam vero! (prim. Lk 17,5)

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja