Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.032 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »LJUBÍTE SVOJE SOVRAŽNIKE IN MOLÍTE ZA TISTE, KI VAS PREGANJAJO, DA BOSTE POSTALI SINOVI SVOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH« – S TEM UKAZOM JEZUS POKAŽE NA POT LJUBEZNI, KI JE BREZ MEJA. JEZUS NAS PROSI, NAJ MOLIMO ZA TISTEGA, KI NAM DELA HUDO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,43-48)

    »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C43-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ljubite svoje sovražnike. S tem ukazom Jezus pokaže na pot ljubezni, ki je brez meja. Jezus nas prosi, naj molimo za tistega, ki nam dela hudo. Uporablja besede kot so: ljubite, delajte dobro, blagoslavljajte, molite, ne zavračajte. Novost evangelija je ravno to, da damo sami sebe, damo svoje srce, in to ravno tistim, ki nas ne marajo, nam škodujejo, so naši sovražniki. Jezus nam pravi, da ni nikakršna zasluga, če ljubimo samo tiste, ki ljubijo nas, kajti enako počnejo tudi grešniki. Kristjani so namreč poklicani ljubiti svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi karkoli pričakovali, in vaše plačilo bo veliko.

    Evangelij je novost, ki jo je težko nositi, a pomeni hoditi za Jezusom. To je pot, ki nas jo uči Jezus. Bodite usmiljeni kot je usmiljen vaš Oče. Samo z usmiljenim srcem bomo lahko delali vse to, kar nam svetuje Gospod. Do konca. Krščansko življenje je življenje, ki izstopa iz sebe, da bi se dalo drugim. Je dar, je ljubezen. Ljubezen pa se ne obrača vase, ni egoistična: daje se.

    Jezus nam pravi, naj smo usmiljeni in naj ne sodimo. Pogosto smo namreč sodniki drugim: obrekujemo, govorimo slabo. Gospod pa nam pravi: “Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni.” Ob koncu še pravi, naj odpuščamo, da nam bo odpuščeno. Vsak dan v Očenašu pravimo: Odpusti nam, kot tudi mi odpuščamo. Če jaz ne odpustim, kako potem lahko prosim Očeta, naj mi odpusti? To je krščansko življenje. Gre za norost križa, ki nima ničesar skupnega z modrostjo sveta. Na nek način, biti kristjan pomeni, postati neumen, “odpovedati se zvijačnosti sveta, da bi delali tisto, kar nam Jezus pravi, naj delamo”. In če vse preračunamo, se zdi, da gre v našo škodo. To je Jezusova pot: velikodušnost, širokosrčnost, razdajati se brez mere. Zato je Jezus prišel na svet, tako je delal: dajal je, odpuščal je, o nikomer ni govoril slabo, ni sodil.

    Ni lahko biti kristjan, ne moremo postati kristjani samo z Božjo milostjo in ne z našimi močmi. Prosimo vsak dan: “Gospod, daj mi milost, da bom postal dober kristjan, dobra kristjanka, kajti sam ne zmorem.

    Ko prvič preberemo ta evangeljski odlomek, nas prestraši. Zato večkrat prosimo Gospoda za milost, da bi razumeli, kaj pomeni biti kristjan, ter tudi za milost, da nas bo On naredil kristjane. Kajti mi sami tega ne moremo storiti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  2. Miro says:

    Za celovitejši duhovni pogled na veliko uganko oz. skrivnost trpljenja, kateri se lahko bolj približamo le v močni veri in zaupanju v trpečega Gospoda, visečega na križu, se ponovno poglobimo v prispevek z naslovom:

    RECEPT SVETNIŠKIH ZAKONCEV MARTIN ZA PREMAGOVANJE TRPLJENJA (Aleteia)

    LUDVIK IN ZELIJA MARTIN, STARŠA SVETE TEREZIJE DETETA JEZUSA, STA VSE PREPUŠČALA BOŽJIM ROKAM

    V popolnoma novem položaju, v katerem smo se znašli, je normalno, da čutimo stres, zmedo ali da nas dogodki popolnoma presegajo. Kakšen je smisel te globoke tesnobe in kako se z njo soočiti? Odgovor lahko poiščemo pri svetih zakoncih Ludviku in Zeliji Martin.

    Trpljenje je del življenja. V včasih nevzdržnih trenutkih nam svetniki lahko pokažejo, kako ga laže prenesemo. JEAN-MARIE SIMAR, rektor svetišča, posvečenega zakoncema Martin v francoskem mestecu Alençon, v pogovoru razkriva skrivnost zakoncev Martin pri premagovanju trpljenja.

    ALI JE TREBA TRPETI, DA BI BILI SVETI?

    Ne, ker v nebesih postanemo sveti brez trpljenja. Vendar se na zemlji vsi, verni in neverujoči, slej ko prej soočimo s trpljenjem. Kristjan, ki želi biti svet, to trpljenje sprejme in ga izroča, pridružuje Kristusovemu trpljenju. Na ta način postaja podoben Kristusu.

    KAKO JE TRPLJENJE LAHKO “ODREŠENJSKO”?

    Samo trpljenje, ki ga je Jezus daroval iz ljubezni, je odrešenjsko. Samo on nas je rešil. Vendar nas je Bog hotel pridružiti svojemu odrešenjskemu načrtu. Zato sveti Pavel pravi:

    “Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev” (Kol 1,24).

    Govorimo lahko torej, kakor je govoril sveti papež Janez Pavel II., o “soodrešenjskem” trpljenju. To pomeni, da po zgledu Žalostne Matere Božje svoje trpljenje, kakršnokoli je (bolezen, izguba …), pridružimo Kristusovemu za odrešenje drugih. Tako naše trpljenje dobi neizmerno in nepopisno vrednost.

    Dovolj je, da Jezusu na primer rečemo: “Darujem ti svoje trpljenje za spreobrnjene drugih in za mir na svetu …”

    SVETA ZELIJA MARTIN JE VELIKO GOVORILA O VDANOSTI. SE MORAMO PRED ZLOM VDATI ALI RAVNO OBRATNO, SE PROTI NJEMU BORITI?

    Bog noče trpljenja, nikoli ga ni hotel, kakor ni hotel njegovega vzroka, se pravi greha. Ni On tisti, ki nam pošilja trpljenje, da bi nas kaznoval, kakor morda kdaj pomislimo. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi preprečili, olajšali ali ozdravili trpljenje. To je storila Zelija: molila je, da bi ozdravela, romala je v Lurd …

    Po drugi strani se ni jezila na Boga, ampak je vse sprejemala in svoje življenje popolnoma izročila v Božje roke, kot je zapisala njena svakinja:

    “Najbolje je vse stvari prepustiti v roke dobrega Boga ter v miru in vdano čakati, da se zgodi njegova volja. Tako se bom trudila tudi sama” (Družinska korespondenca, 45).

    Njen boj je bil torej v tem, da se prepusti Božji volji in si ne prizadeva za vsako ceno izogniti trpljenju.

    TRPLJENJE NAS LAHKO PRIPELJE DO TEGA, DA SE BOGU UPREMO

    Ali v zakoncih Martin ni bilo niti trohice tega uporništva? Ludvik in Zelija sta živela v molitvi in sta se držala obljube, da bosta živela po evangeliju, zato je njuna ljubezen do Boga samo rasla in tako ni bilo prostora za jezo ali upor.

    Nasprotno, bila sta polna sočutja do vsega trpljenja, ki sta ga Jezus in njegova mati pretrpela iz ljubezni do nas. Zavedala sta se, da je bilo trpeti skupaj z njima milost. Sočutje do Križanega ju je vodilo do še večje ljubezni do bližnjega, zlasti do revnih.

    ALI OBSTAJA “RECEPT ZAKONCEV MARTIN” ZA PREMAGOVANJE TRPLJENJA?

    Ko sta zrla v Križanega in njegovo Žalostno Mater, sta zakonca Martin razumela odrešenjsko vrednost trpljenja, ki ga nosimo in darujemo iz ljubezni.

    Brez vprašanj in jeze na Boga sta zato sprejemala vsakdanje križe, od majhnih do največjih. Moč sta črpala iz svete evharistije in obhajila, saj sta vsak dan hodila k maši. Tako se je njuno trpljenje zanju in za njune otroke spremenilo v blagoslov. Ko je Zelija zbolela za rakom, je nekega dne rekla:

    “Če bi bilo moje življenje dovolj velika žrtev, da bi Leonia postala svetnica, bi ga z veseljem darovala” (Družinska korespondenca, 184).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/05/15/recept-svetniskih-zakoncev-martin-za-premagovanje-trpljenja/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    ZAKAJ SO NAJKRAJŠE MOLITVE POGOSTO TUDI NAJBOLJŠE

    MOLITEV IZ SRCA

    Precej mamljivo je pomisliti, da za molitev nimamo časa. To izhaja s stališča, da za najboljšo izkušnjo molitve potrebujemo najmanj eno uro.

    Toda pristna molitev ni odvisna od dolžine, temveč od kakovosti. Nekaj najboljših molitev je v resnici najkrajših!

    Biti obrnjen k Bogu

    Sv. Frančišek Saleški to vrsto molitve spodbuja v svoji knjigi Uvod v pobožno življenje.

    Otrok moj, ali si nenehno prizadevaš, da svoje srce kratko in goreče povzdiguješ k Bogu; hvališ njegove vrline, ga prosiš za pomoč, se v duhu znajdeš pod njegovim križem, častiš njegovo dobroto, mu tisočkrat na dan daruješ vso svojo dušo, vanj usmerjaš svoj notranji pogled, izteguješ svoje roke proti njemu, da bi te vodil … Ga v svoji duši nenehno povzdiguješ. Na kratko, na vse mogoče načine ves čas vžigaj svojo ljubezen do Boga, svoje nežno, goreče hrepenenje po nebeškem ženinu naših duš.
    Tovrstna molitev ne zahteva veliko našega napora, saj jo lahko vključimo v svoja vsakdanja opravila. Sv. Frančišek Saleški z zgledom pojasnjuje prednosti takšne molitve.

    Ko romar za trenutek postane, da bi naredil požirek vina, ki bo osvežilo njegove ustnice in poživilo njegovo srce, njegovo notranje potovanje zaradi kratkega postanka nikakor ni ovirano, temveč prej skrajšano in olajšano, in dosti hitreje ga bo srečno zaključil, saj si bo vmes odpočil in ga nato nadaljeval, okrepljen z novimi močmi.
    Ena izmed najbolj priljubljenih kratkih molitev je Jezusova molitev: “Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika.” Še krajša različica je zgolj izgovarjanje imena: “Jezus!”

    Molitev iz srca

    Ena sama kratka molitev, izrečena z vero in ljubeznijo, je lahko dosti boljša od cele ure raztresene molitve. To seveda ne pomeni, da je sveta ura molitve nekaj slabega, toda v obeh primerih je ključnega pomena, da molimo iz srca.

    Ko opravljate vsakdanje obveznosti, Bogu darujte kratke molitve, ki lahko postanejo sestavni del vaših vsakdanjih opravkov in vas še približajo nebeškemu Očetu.

    12 kratkih molitev, v katerih izgovarjamo Jezusovo ime

    https://si.aleteia.org/2020/09/24/zakaj-so-najkrajse-molitve-pogosto-tudi-najboljse/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    MIRJAM IN ARON OČITATA MOJZESU

    MOJZESOVA SESTRA MIRJAM JE BILA GOBAVA. MOJZES JE ZAVPIL GOSPODU IN REKEL: “O BOG, OZDRAVI JO VENDAR.”

    1 Mirjam in Aron sta govorila proti Mojzesu zaradi kušíjske žene, ki jo je vzel, kajti Kušíjko je bil vzel za ženo. 2 Rekla sta: »Ali je Gospod govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« In Gospod je to slišal. 3 Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje.(4 Mz 1-3)

    Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?« 9 In Gospodova jeza se je vnela proti njima in je odšel.
    10 Ko se je oblak umaknil iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k Mirjam in glej, bila je gobava. 11 Tedaj je Aron rekel Mojzesu: »O moj gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga tako nespametno zagrešila! 12 Naj vendar ne bo kakor mrtvorojeni, čigar meso je takrat, ko pride iz materinega naročja, že napol razžrto.« 13 Tedaj je Mojzes zavpil h Gospodu in rekel: »O Bog, ozdravi jo vendar!«(4 Mz 8-13).

  4. Miro says:

    ŽELEL JE POSTATI ČLOVEK

    ON, KI JE »BOG OD BOGA, LUČ OD LUČI, NE USTVARJEN«, JE ŽELEL POSTATI ČLOVEK
    IZ LJUBEZNI DO NAS.

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

  5. Miro says:

    CERKEV, KRISTUSOVO TELO – JEZUS GOVORI O TESNEM OBČESTVU MED SEBOJ IN TISTIMI, KI BODO HODILI ZA NJIM, IN NAZNANJA SKRIVNOSTNO IN STVARNO ZEDINJENJE MED SVOJIM IN NAŠIM TELESOM

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Katekizem katoliške Cerkve:

    CERKEV JE OBČESTVO Z JEZUSOM

    787 Jezus je od vsega začetka pridružil svoje učence svojemu življenju (prim. Mr 1,16-20; 3,13-19); razodel jim je skrivnost božjega kraljestva (prim. Mt 13,10-17); dal jim je delež pri svojem poslanstvu, pri svojem veselju (prim. Lk 10,17-20) in pri svojem trpljenju (prim. Lk 22,28-30). Jezus govori o še tesnejšem občestvu med seboj in tistimi, ki bodo hodili za njim: “Ostanite v meni in jaz v vas … Jaz sem trta, vi mladike” (Jn 15,4- 5). In Jezus naznanja skrivnostno in stvarno zedinjenje med svojim in našim telesom: “Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem” (Jn 6,56).

    788 Ko je bila Jezusovim učencem odvzeta njegova vidna navzočnost, jih Jezus ni zapustil sirot (prim. Jn 14,18). Obljubil jim je, da bo ostal z njimi prav do konca časov (prim. Mt 28,20), in jim je poslal svojega Duha (prim. Jn 20,22; Apd 2,33). Občestvo z Jezusom je s tem postalo na neki način intenzivnejše: “S podelitvijo svojega Duha je namreč svoje brate, sklicane izmed vseh narodov, na skrivnosten način napravil kakor za svoje telo” (C 7).

    Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-cerkev-kristusovo-telo/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    MISEL SVETNIKA O SPOVEDI

    »SPOVEDI PRAVIMO BOŽJA HIŠA, V KATERI SE GREŠNIKI SPRAVLJAJO Z BOGOM, KAKOR SE JE IZGUBLJENI SIN SPRAVIL Z OČETOM, KI GA JE SPREJEL V SVOJO HIŠO … PRAVIMO JI TUDI RAJSKA VRATA, KER PRIPRAVLJA GREŠNIKA, DA POLJUBI BOŽJE NOGE, ROKE IN OBRAZ: NOGE NJEGOVEGA USMILJENJA, ROKE NJEGOVE MILOSTI, OBRAZ NJEGOVEGA ODPUŠČANJA. BOŽJA HIŠA, NEBEŠKA VRATA, SPOVED! BLAGOR MU, KI BO V TEJ HIŠI PREBIVAL! BLAGOR MU, KI BO SKOZI TA VRATA VSTOPIL. BLAGOR MU, KI SE BO V SPOVEDI PRED TEBOJ PONIŽAL! PONIŽAJTE SE TOREJ, PREDRAGI BRATJE, IN STOPITE SKOZI TA SKRIVNOSTNA VRATA!«

    Sveti Anton Padovanski; Misli, molitve, življenje

  7. Miro says:

    EDINI, KI ODPUŠČA GREHE, JE BOG

    To je Jezus nazorno pokazal s številnimi odpuščanji grešnikom. Ko pa se je apostolom po vstajenju prikazal, je oblast odpuščanja grehov podelil njim in njihovim naslednikom. To je nadvse slovesno izraženo v Jezusovih besedah apostolu Petru:

    »DAL TI BOM KLJUČE NEBEŠKEGA KRALJESTVA; KARKOLI BOŠ ZAVEZAL NA ZEMLJI, BO ZAVEZANO TUDI V NEBESIH; IN KARKOLI BOŠ RAZVEZAL NA ZEMLJI, BO RAZVEZANO TUDI V NEBESIH« (Mt, 16,19).

    Ob tem je vredno poudariti, da je kljub podeljeni oblasti še vedno samo Bog tisti, ki grehe odpušča. Spovednik namreč ni gospodar, ampak služabnik božjega odpuščanja. V zakramentu spovedi se to pred služabnikom Cerkve zgodi na viden in zakramentalen način.

    Več o zakramentu svete spovedi na:
    https://www.tilci.si/files/duhovno/zakramenti/spoved.pdf

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    ODPRTOST IN RAZPOLOŽLJIVOST
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PREDPOGOJ ZA ZAZNAVANJE SPODBUD SVETEGA DUHA JE DOVOLJ PRIPRAVLJENOSTI IN ODPRTOSTI.

    To nas lahko nauči MARIJA. NIKOLI NE BI POSTALA GOSPODOVA MATI, ČE NE BI PRE POSTALA “GOSPODOVA DEKLA”. Ni postavljala nepotrebnih vprašanj o izbiri prave poti. Ve, da je Njegova pot tudi njena. “Za kristjana, ki se želi izkazati pred Bogom” piše Adrienne von Speyr, “obstaja vedno nevarnost, da na LASTNO ROKO POSKUŠA NAREDITI VELIKE STVARI. A TO NE VODI DALEČ.

    RESNIČNA RAST JE V TEM, DA SE BREZ PRIDRŽKA DAMO NA VOLJO ŠE NEPOZNANI BOŽJI VOLJI.

    KATOLIČAN V SKLADU Z GOSPODOVIM ZGLEDOM NIKOLI NE IZBERE NIČ POSEBNEGA. IZBERE POKORŠČINO IN NIČ VEČ. (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že pisala o naših človeških odločitvah, čeprav JE ODLOČITEV ZA SAMO DOBRO IN ŠE BOLJŠE-ČE NI V PREPUSTITVI BOGU, DA ON ČLOVEKA PREOBLIKUJE, VODI IN ODLOČA KAM GA BO POSLAL PO SVOJIH USMERITVAH, NI POKORŠČINA BOGU. DELATI IN TRUDITI SE NA LASTNO PEST, DA BI UGAJALI BOGU, NI PO VOLJI BOGU, MI SE MORAMO DATI BOGU NA RAZPOLAGO.

  9. Hvala says:

    Že kar nekaj časa obstaja ta MOLITVENA SKUPINA , vendar meni se dozdeva, da nimamo HVALEŽNOSTI BOGU ZA VSE KAR DELA, DAJE VSAKI DAN, ODPUŠČA, DELI MILOSTI itd….. TU PA TAM JE KAKA ZAHVALA V GLAVNEM SE ZAHVALJUJE g. Miro in še nekateri!.

    Ko je Jezus ozdravil deset gobavcev se Mu je samo eden prišel zahvalit. KAJ JE REKEL JEZUS POGLEJMO:

    JEZUS OZDRAVI DESET GOBAVCEV

    11 Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. 12 Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili 13 in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« 14 Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. 15 Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. 16 Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. 17 Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? 18 Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« 19 In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«(Lk 17,11-18)

  10. Miro says:

    NASTAVI ŠE DRUGO LICE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,38-42)

    »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja