Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

10.440 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    Povezujmo se v molitvah v moči Svetega Duha!

    MOLIMO ZA EDINOST KRISTJANOV:

    Nebeški Oče, usliši prošnje svojega ljudstva. Tvoji
    verniki naj v edinosti slavimo tebe in skupno delamo
    pokoro, da bomo premagali razdeljenost kristjanov,
    uresničili popolno edinost Cerkve in veselo hiteli
    tvojemu kraljestvu naproti. Po Kristusu, našem
    Gospodu. Amen.

    (Rimski misal)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  2. Miro says:

    KAKO GOSPOD OBISKUJE SVOJE IZVOLJENE IN KAJ JIM VSAK DAN BERE

    »Z DVOJNIM OBISKUJEM SVOJE IZVOLJENE: S SKUŠNJAVO IN TOLAŽBO. IN DVOJNO BRANJE
    JIM BEREM VSAK DAN: V ENEM GRAJAM NJIH NAPAKE, V DRUGEM JIH NAGOVARJAM, NAJ
    RASTEJO V KREPOSTIH.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    »IŠČITE NAJPREJ BOŽJE KRALJESTVO« (Mt 6,33)

    … Apostol sv. Peter … nam naroča, naj vse skrbi preložimo na Gospoda, ki skrbi za nas.
    In zakaj naj bi Bog ne skrbel za nas, ko pa nam je poslal svojega Sina in z njim vse?
    Sv. Avguštin pravi: »Kako morete dvomiti, da vam bo Bog dal vse dobro, ko pa je milostno
    privolil, da prevzame nase vaše zlo?« To nam mora vlivati zaupanje v božjo previdnost, ki
    ohranja celo cvetlice in ptice… Ne želim, da bi delo postalo posel, ampak da bi ostalo delo
    ljubezni.

    Misel sv. Matere Terezije (Ognjišče)

  4. Miro says:

    VLJUDNO PROSIM, DA NE OBJAVLJATE POVEZAV DO SPLETNIH STRANI, KI S PRISTNO KRŠČANSKO DUHOVNOSTJO NIMAJO POPOLNOMA NOBENE VEZE, ALI PA SO Z NJO CELO V OČITNEM NASPROTJU. TAKŠEN PRIMER NESMISELNE “REKLAME” JE PRAV DANAŠNJA OBJAVA OB 11:46. HVALA ZA VAŠE RAZUMEVANJE.

    PRIDI, SVETI DUH …

    • Hvala says:

      Ta članek sem namerno izpostavila zaradi navezovanja na temo terapije-DOVOLJENE IN NEDOVOLJENE, da se bo razjasnilo enkrat, da niso vse terapije dovoljene s strani krščanske vere!

      hvala za razumevanje, če niste razumeli zakaj sem to poslala, sem sedaj pojasnila, navezuje se na temo terapije, lahko pa še sami podrobno pregledate zakaj.

  5. Miro says:

    OZKA IN ŠIROKA VRATA – »VPRAŠANJE O TEM, KOLIKO BO ZVELIČANIH TER JEZUSOV ODGOVOR O POTI ZVELIČANJA, KAŽETA NA TO, KAR JE RES POMEMBNO, TOREJ NE KOLIKO BO ZVELIČANIH TEMVEČ, KAKO POSTANEŠ ‘ZVELIČAN’. VSTOPITI SKOZI OZKA VRATA ZAHTEVA ODLOČNO VERO TER NEOMADEŽEVANO MORALNOST. ŠIROKA VRATA PA SO ZA TISTE, KI SE NE MENIJO ZA POSTAVO IN TO POKAŽEJO S SVOJIM GREŠNIM OBNAŠANJEM« (sv. Ciril Aleksandrijski)

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,22-30)

    Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C22-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    SV. CIRIL ALEKSANDRIJSKI pravi: »Vprašanje o tem, koliko bo zveličanih ter Jezusov odgovor o poti zveličanja, kažeta na to, kar je res pomembno, torej ne koliko bo zveličanih temveč, kako postaneš ‘zveličan’. Vstopiti skozi ozka vrata zahteva odločno vero ter neomadeževano moralnost. Široka vrata pa so za tiste, ki se ne menijo za postavo in to pokažejo s svojim grešnim obnašanjem.«

    SV. AVGUŠTIN pa pravi: »Hrana, ki so jo jedli v Jezusovi navzočnosti, je bil Kristus, torej hrana, ki so jo jedli njegovi sovražniki, ki so ga zavrgli.«

    SV. CIRIL ALEKSANDRIJSKI nadaljuje: »Biti za isto mizo z Jezusom med njegovim zemeljskim poslanstvom, ni zagotovilo za sedež pri eshatološki gostiji. Tudi tisti, ki se udeležujejo Gospodove večerje, si lahko preskrbijo obsodbo, v kolikor niso prepoznali v tem Gospodovo telo in kri ter zato niso izpolnili Očetovo voljo.«

    SV. AVGUŠTIN DODAJA: »Trije modri predstavljajo vse tiste, ki bodo prišli z vseh koncev sveta ter bodo sedeli pri eshatološki poročni gostiji.«

    SV. CIRIL ALEKSANDRIJSKI ponovno pravi: »Ironično je, da bodo gostje na tej eshatološki gostiji zelo verjetno tisti, ki so bili od Izraela zavrženi ter pogani. To se zelo dobro ujema s tipično Lukovo tematiko o velikem preobratu, na osnovi katerega bo zadnji prvi in prvi zadnji.«

    Komentar cerkvenih očetov, hozana.si

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    STOPI NA PRAVO POT – NE BOJ SE (molitev.net)

    KAJ SE VSEGA DANES KRISTJANI OKLEPAMO, A VENDAR NI KRŠČANSKO.
    SPODAJ SO SLEDEČE TEME:

    1. Magija, prava resnica

    2. Okultna ozdravljenja

    3. Bioenergoterapija in druge hudičeve metode osvajanja ljudi

    4. Okultizem – eden od najtežjih grehov

    5. Bila sem vedeževalka

    6. Vedeževanje oz. napovedovanje prihodnosti

    7. Temni izvori New Agea – Helena Blavatsky

    8. Zanka vzhodnjaške mistike

    9. Rejki – odpiranje vrat zlu

    10. Joga

    11. Borilne veščine

    12. Homeopatija

    13. Bivša satanistka opozarja o nevarnosti Halloween-a

    14. Piercing – da ali ne

    15. Tetoviranje, tetovaža – bodite previdni

    Več o posameznih temah na: http://www.molitev.net/stopi-na-pravo-pot.html

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      JA, VSAK DAN POSEBEJ PROSIMO JEZUSA ZA NASVET, VPRAŠAJMO IN TUDI RECIMO MU:KAJ PA LAHKO JAZ DANES JEZUS STORIM ZATE?-ČAKAM TVOJA NAVODILA!

      Hudobec nastavlja na vsakem koraku pasti, obleče se v angela luči, ker hoče na vsak način človeško dušo pogubiti. Če boste brali omenjeno knjigo RAZODETJA-napisala Brigita Švedska , boste spoznali, ko je je Jezus pokazal sojenje duš, kako hudobec toži vsako dušo in jo zahteva za sebe.

      • Miro says:

        ZATO SE ZA VSO POTREBNO POMOČ PRI SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE VSAK DAN Z MOČNIM ZAUPANJEM OBRAČAJMO NA PRESVETO DEVICO MARIJO. NAJ BO NAŠE VODILO: PO MARIJI K JEZUSU! MOLIMO:

        ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA

        Zdrava, Morska zvezda,
        ljuba Božja Mati,
        vseh devic Devica
        in Nebeška vrata.
        Ave – te pozdravlja
        Gabriel, nadangel,
        srečno drugo Evo,
        ki nam mir prinašaš.
        Ti jetnike reši,
        slepim vid povrni,
        zlo od nas odvrni,
        z dobrim nas obdari.
        Mater se izkaži,
        tvoje Božje dete
        naj po tebi usliši
        naše srčne želje.
        O, Devica sveta,
        blaga vsa in čista,
        vseh nas grehov reši,
        čistost v nas obnovi.
        Naj kot ti živimo,
        varno pot nam kaži,
        da se s tvojim Sinom
        v raju veselimo.
        Čast Bogu Očetu,
        Kristusu Gospodu
        in enako Duhu
        Svetemu na veke.
        Amen.

        Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    VZTRAJNO MOLIMO, DA BI SE V POLNOSTI ODPRLI ZDRAVILNI IN
    ODREŠENJSKI MOČI SVETEGA DUHA:

    O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
    preplavi svoje vernike v globino,
    izlij polnost milosti
    v srca, ki si jih ustvaril samo zase.
    Ti si tolažnik in zagovornik,
    ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
    živi vir, ljubezen, ki vžiga,
    maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.
    Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
    ti, prst Gospodove desnice,
    ki izpolnjuješ obljube prerokov
    in obdarjaš ustnice z novo besedo.
    Osvetli, oživi ume,
    v srca izlij voljo ljubiti,
    okrepi naše utrujene ude
    s tvojo zvesto, milo močjo.
    Poženi v beg starega sovražnika,
    hitro podeli mir z veseljem,
    tako da se bomo od tebe vodeni
    k pravemu življenju
    izognili čaru zla.
    Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
    v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
    in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
    naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.
    Amen.

    Ta čudovita molitev je objavljena tudi v knjigi Spev Duha (Raniero Cantalamessa),
    ki jo zelo priporočam v branje in premišljevanje.

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »NE ŽALOSTITE BOŽJEGA SVETEGA DUHA, S KATERIM STE BILI KOT S PEČATOM
    ZAZNAMOVANI ZA DAN ODKUPITVE.« (Ef 4,30)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1200&t=5#Bistvo+in+naloga+Svetega+Duha

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Molimo: Pridi, Sveti Duh …

  9. Miro says:

    CERKEV IN ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE

    VPRAŠANJE BRALKE: Prijateljica, ki hodi k bioenergetiku, mi je dejala, da ji to pomaga za zdravje. Kakšno moč in učinek imajo dejansko alternativne oblike zdravljenja?

    ODGOVARJA: Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof

    Postavi se vprašanje, kako da v nekaterih primerih ljudje res nenavadno ozdravijo, ko nič drugega ni pomagalo več? Alternativne metode ne delujejo vedno, včasih pa. Kako to razumeti? Odgovor je mogoče iskati v treh smereh.

    Prva smer bi bila karizma, a to v primeru, ko se je nekdo obrnil stran od Boga, verjetno ne pride v upoštev. Karizma je namreč vedno izredni Božji dar, ki ga Sveti Duh po svoji presoji podeli posamezniku v dobro celotne skupnosti in ga cerkvena skupnost tudi preverja in potrjuje.

    Druga možnost je povsem naravna oblika zdravilnega učinka človekove bližine ali njegovega dotika. Za primer lahko imamo starše, za katere sem prepričan, da tudi nevede velikokrat ozdravijo svoje otroke, ko z ljubeznijo zanje skrbijo, jih ure in ure pestujejo in privijajo k sebi, tolažijo, božajo, so jim blizu. To ni bioenergija, ampak so to enostavno oni v vsej svoji celovitosti materije in duha, ki z duhovno razsežnostjo ljubezni pozitivno delujejo tudi na telesno zdravje svojih otrok.

    Tretja smer iskanja odgovora pa je lahko tudi delovanje hudega duha. Tudi v tem primeru so lahko rezultati, ki jih vidimo, pozitivni, gledano samo na enem področju ali na kratek rok. Krščansko duhovno izkustvo pričuje o tem, da hudi duh velikokrat vstopa kot angel luči, izstopa pa vedno tak, kakršen v resnici je, z vsemi katastrofalnimi posledicami na vseh področjih, še najbolj pa na duhovnem; kot razdiralec, ubijalec, kot tisti, ki destruktivno deluje. Zato je vse pojave treba presojati dolgoročno, kajti na kratek rok se lahko motimo.

    Ni pa vsako navidezno dobro tudi zares celostno dobro za človeka. Tudi hudi duh lahko ozdravi nekoga na spektakularen način. Kasneje pa tak človek začne hudo trpeti na drugih področjih, pa tudi tam, kjer je bil ozdravljen, se lahko po začasnem izboljšanju stanje drastično, celo usodno poslabša. Prav je, da smo previdni.

    Pri tem naj poudarim, da se eksorcisti in duhovniki, ki se posebej ukvarjajo z ljudmi v težavah, srečujejo predvsem z ljudmi, ki imajo negativne posledice po iskanju pomoči pri nekaterih alternativnih oblikah pomoči.

    Drugi, ki pa imajo pozitivno izkušnjo, se pa seveda najpogosteje ne izpostavljajo. S tem bi rad poudaril samo to, da ni treba imeti vsakega alternativnega zdravilca kar avtomatsko za orodje hudega duha, da pa je kljub temu potrebna velika previdnost in preizkušanje duhov, ker so nevarnosti nedvomno velike; prevarantov, ki želijo samo izprazniti denarnice, pa je tudi veliko.

    Povzeto po: https://www.druzina.si/clanek/cerkev-alternativno-zdravljenje

  10. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »VSAK DOBER DAR IN VSAKO POPOLNO DARILO PRIHAJA OD ZGORAJ, OD OČETA LUČI,
    PRI KATEREM NI SPREMEMBE NE SENCE MENJAVE.« (Jak 1,17)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=3&t=5#Nespremenljivi

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    ZAHVALJUJMO SE GOSPODU!

    Jezus, večni Bog, zahvaljujem se ti za tvoje neizmerne dobrote in milosti. Naj bo vsak utrip mojega
    srca nova hvalnica tebi, o Bog. Vsaka kapljica moje krvi naj teče zate, Gospod; moja duša je ena sama
    hvalnica tvojega usmiljenja. Ljubim te, o Bog, zaradi tebe samega.

    (Zahvalna molitev sv. Favstine Kowalske)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      PROSIMO SVETEGA DUHA ZA DAR RAZLOČEVANJA

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  11. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    ZAKAJ JE POMEMBNO CIVILNO PRIZNAVATI NEDELJO KOT DELA PROST DAN?

    Kompendij KKC (št. 454): Zato, da je vsem dana dejanska možnost razpolagati z dovolj počitka in prostega časa, poskrbeti za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje; najti ustrezen čas za meditacijo, razmislek, molk in kulturo; posvečati se dobrim delom, zlasti v prid bolnim in starim.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  12. Hvala says:

    Družinski svetovalno terapevtski center Anima-Audiva deluje na 4 lokacijah:

    Ljubljana, Slomškova 35

    Celje, Zagata 6

    Maribor, Partizanska 5

    Sevnica, Stržišče 23

    Delam v slovenskem, srbo-hrvaškem, bošnjaškem in angleškem jeziku.

    Obvezno je predhodno naročanje.

    Dosegljiva sem tudi na Skypu.

    DODATNA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

    klinična Imago terapija (partnerska, individualna,družinska) IMAGO Relationships International, New York

    IMAGO facilitator (koaching) za podjetja in organizacije; Imago Relationships International, New York

    EFT Partnerska terapija; Emotional Focusing CouplesTherapy ; ICEEFT International Centre for Excellence in Emotionally Focused Terapy

    EFT Družinska terapija Emotionally Focused Family Therapy ICEEFT-International Centre for Excellence in Emotionally Focused Terapy, Kanada

    TA –transakcijska analiza (dr. Zoran Milivojević)

    Psihoterapevtska diagnostika in psihoterapija pri obsesivno-kompulzivni nevrozi (dr. Zoran Milivojević)

    EMDR (dr. Roger Solomon, ZDA)- terapija za hude travme

    EMDR napredna izobraževanja EMDR Institut Wien, Austria

    aktivna udeležba na mednarodnih kongresih psihoterapije

    dodatno izobraževanje in certifikat s področja nasilja in spolnih zlorab (1998)

    voditeljica antistresnih delavnic Avtogeni trening (prim. Dušan Žagar, dr. med., spec. nevrologije in psihiatrije)

    Hipnoterapija (dr. Mario Kržić)

    ABA program – celostni pristop na področju komunikacije in govora, delo z otroki s posebnimi potrebami (Preventivno edukacijski centar Zagreb)

    strokovni izpit s področja socialnega varstva (1993)

    Landmark Education – London

    Sodelovanje na mednarodnih projektih

    Treatment of complex trauma and dissociation (NIP Nacionalni Inštitut za Psihoterapijo in ESTD EUROPEAN SOCIETY FOR TRAUMA& DISOCIATION, 2017)

    Sicer sem mama dveh čudovitih, že odraslih sinov. Največ na svetu mi pomenijo ljubeči in spoštljivi medsebojni odnosi. Kot človek sem zelo vesele narave, čeprav je bilo v mojem življenju tudi dosti solz, ki so me sčasoma naredile še močnejšo in me postavile v svoje bistvo. Hvaležna sem tudi za vse te izkušnje.

    Neizmerno sem srečna v naravi s svojimi kosmatinci ali v družbi svojih ljubljenih. Nasmeh do ušes dobim, kadar plešem ali se vozim z motorjem. Pred kratkim sem se zaljubila v potapljanje in moja velika strast so potovanja in bivanje ob vodi.

    Naše življenje je kot narava, kjer se prepletajo dež, sonce, megla, toča, pa zopet sonce! Vse to je tudi v nas – smeh, žalost, obup, jeza, razočaranje, pa zopet smeh.

    Si mislite, da je sramotno poiskati pomoč? Ah, dajte no, vsi jo kdaj rabimo! Tukaj sem za vas!


    https://www.aminamehanovic.com/o-meni
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vsak človek je unikat kot že večkrat rečeno, vsak se bo približal tistemu, kar mu je Bog položil v njegov značaj, po domače povedano, kar je za posameznika sprejemljivo, VSE SKUPAJ PA MORA BITI V SKLADU Z GOSPODOVIMI ZAPOVEDMI.

  13. Miro says:

    ODLOČITEV SESTRE MARY JOY: “EVANGELIZIRA” S PONIJI IN KONJI (Aleteia)

    ŽE TRIDESET LET JE POSLANSTVO TE ANGLEŠKE REDOVNICE, DA PREK TERAPIJE S KONJI POMAGA OSEBAM S TEŽAVAMI NA UČNEM IN GIBALNEM PODROČJU

    S terapijo s konji lahko dosežemo izjemne rezultate. To bi nam lahko potrdila sestra Mary Joy Langdon, angleška redovnica, ki se je odločila, da bo “evangelizirala” s poniji in konji. Njeno poslanstvo je mladim z učnimi in gibalnimi primanjkljaji dajati upanje v boljše življenje.

    Sestra Mary Joy v svojem centru v bližini Liverpoola že trideset let opravlja to delo. V vatikanskem dnevniku L’Osservatore Romano so ocenili, da je v svojem intenzivnem in velikodušnem življenju pomagala več kot 11.000 osebam, ki so obiskovale center.

    Več o zanimivem poslanstvu sestre Mary na:
    https://si.aleteia.org/2022/08/21/odlocitev-sestre-mary-joy-evangelizira-s-poniji-in-konji/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    • Miro says:

      GOSPOD BOG nam na naši življenjski in duhovni poti pomaga na tisoč in tisoč različnih načinov, ki si jih je zamislila Njegova neizmerna ljubezen do nas grešnikov. O tem priča tudi zanimivo poslanstvo sestre Mary Joy. Zelo dobro se zaveda, da je vse, kar ima in podarja ljudem okoli sebe, prejela od GOSPODA – Velikega Darovalca! Molimo, da bi Gospod tudi po nas ljubeče objemal vse ljudi, s katerimi se srečujemo na naši poti. Naj nas Gospod vzame v šolo dejavnega sodelovanja z Božjo milostjo – po vzoru Preblažene Device Marije, v moči Svetega Duha!

  14. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    KAKO POSVEČUJEMO NEDELJO?

    Kompendij KKC (št. 453): Kristjani posvečujejo nedeljo in druge zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržijo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.

    Več o tem na:
    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  15. Hvala says:

    KNJIGO NEBEŠKA RAZODETJA, SV. BRIGITA ŠVEDSKA imajo v knjižnicah na izposojo.

  16. Miro says:

    JEZUS OBTOŽUJE PISMOUKE IN FARIZEJE – PISMOUKI IN FARIZEJI SO BOŽJI NAUK, POSREDOVAN PO MOJZESU, PODREDILI SVOJEMU OKUSU IN SVOJIM ŽELJAM. SEBE SO POSTAVILI ZA SREDIŠČE IN MERILO VSEGA. ZATO JIH JE JEZUS GRAJAL. KDO VE, ČE SE NI TUDI NAS PRIJELO KAJ (ALI MORDA CELO VELIKO) DUHA FARIZEJEV IN PISMOUKOV?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,1-12)

    Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. Največji med vami bodi vaš strežnik. Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+23%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Pismouki in farizeji so Božji nauk, posredovan po Mojzesu, podredili svojemu okusu in svojim željam. Sebe so postavili za središče in merilo vsega. Zato jih je Jezus grajal. Kdo ve, če se ni tudi nas prijelo kaj (ali morda celo veliko) duha farizejev in pismoukov?

    Nekaj vprašanj kot razmislek ob današnjem evangeliju:

    Smo središče našega učenja mi ali je Jezus? Oznanjamo svojo (človeško) modrost ali modrost križanega Kristusa? Nam gre za uveljavljanje moči, zemeljskega sijaja, zunanje uspešnosti? Težimo za tem, da bi se ponašali s svojim uspehi, s svojo preteklostjo, s svojim »smo pa le mi imeli prav«? Merimo svojo vrednost po tem, koliko raznih priznanj, imenovanj in odlikovanj smo prejeli?

    Katera knjiga nam pomeni več: zakonik ali Jezusov evangelij? Iščemo v evangeliju črko ali duha? Precejamo komarje in spregledujemo slone? So naše nedeljske maše zgolj izpolnitev zapovedi ali pa družinska srečanja ob Jezusu? So naše župnije predvsem cerkvenopravne ustanove ali pa skupnosti ljudi, ki jih povezuje Kristusova ljubezen? Imamo sebe za nezmotljive učitelje in vodnike ali pa hodimo vsi vsak dan v šolo k edinemu Učitelju in Vodniku?

    Smo sprejemljivi za dobrohotne nasvete? Se bojimo dobronamerne kritike? Bi vzrojili, če bi nas na primer kdo opomnil »Bodi manj uraden in bolj domač?« Manj razumarski in bolj toplo človeški. Manj zahteven in bolj razumevajoč. Manj posveten bolj duhoven. Manj grob in bolj vljuden. Manj zapovedovalen in bolj pripravljen na pogovor. Manj se bori proti zlu in bolj uveljavljal dobro. Manj govori in več stori. Manj toži nad slabimi časi in več veselega upanja vnašaj v svoj prostor.

    Kdor ne sprejme nasvetov in opominov, si sam zapira pot k napredku. Ostal bo vedno isti in ponavljal vedno iste napake.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    DEVICA MARIJA OPISUJE KRISTUSOVO TRPLJENJE – IZ KNJIGE: NEBEŠKA RAZODETJA, SV. BRIGITA ŠVEDSKA

    Devica Marija pripoveduje Sv. Brigiti Švedski o svojem otroštvu in mladosti, Jezusovem privzetju človeške narave in predvsem o Jezusovem Križanju (od strani 87 do 94).

    Devica Marija opisuje Sv. Brigiti Švedski trpljenje svojega Sina in lastno žalost, ko je to doživljala (od strani 94 do 96).

    Devica Marija govori z Brigito o svoji žalosti ob Kristusovi smrti (od strani 96 do 97).

    https://www.youtube.com/watch?v=1xsMfCU2IVE

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Miro says:

      NEKAJ SPREMNIH BESED O KNJIGI NEBEŠKA RAZODETJA, KI JO JE NAPISALA SV. BRIGITA ŠVEDSKA

      Sveta Brigita Švedska, mistikinja iz 14. stoletja, ima v zahodnem mističnem izročilu pomembno mesto. Bila je poročena žena in mati osmih otrok. Po moževi smrti jo je Kristus poklical, da postane njegova nevesta in kanal za odrešenje ljudi. Višek njenega življenjskega poslanstva je ustanovitev meniškega reda »presvetega Odrešenika« (Ordo Sanctissimi Salvatoris).

      Nebeška razodetja so sad Brigitine mistične izkušnje in eden izmed biserov evropske srednjeveške književnosti. V njih Brigita neizprosno graja cerkveno hierarhijo, ki je krščanska saimenu, od znotraj pa jo razžira častihlepnost, nadutost, moralna nespodobnost in intelektualna ošabnost. Vse kristjane, ki so se oddaljili od evangeljskega ideala, poziva, naj se vrnejo k Bogu in se pokesajo za svoje grehe. Njena videnja sodbe in vic kažejo na skrivnostno enost tostranskega in onstranskega življenja v mistični resničnosti občestva svetih, »kajti Božja pravičnost ne more lagati, ko pravi, da se duše po smrti očiščujejo s trpljenjem v vicah ali pa se hitreje odrešijo po dobrih delih prijateljev!«

      (Vir: Družina)

    • Hvala says:

      Ja, g. Miro ravno ta trenutek sem hotela o tem napisati, kaj ste sedaj vi- O TRPLJENJU V knjigi razodetja!

      JEZUS NAJ ŠE NAPREJ VODI NAŠE MISLI, BESEDE IN DEJANJA IN NAM DAJE SVOJE NAVDIHE!

      BOGU HVALA ZA VSE!

      • Miro says:

        Ja, res Bogu hvala za vse. Tudi za vaše prispevke, ga. Hvala. Različne so duhovne in življenjske poti ljudi, bistveno pa je, da se – tako ali drugače – stekajo k Bogu, pa če se tega zavedamo ali ne. Na poti k Njemu nam največjo spodbudo, tolažbo, moč … podarja SVETI DUH! To je Tisti, o katerem je v prispodobi zapisano, da “VETER VEJE, KODER HOČE …” (prim Jn 3,8). Prosimo Gospoda za milost, da bi v duhovna jadra ujeli čim več tega “vetra” in v Njegovi moči pluli tako, kot On hoče. PRIDI, SVETI DUH!

  18. Hvala says:

    SRČNO MOLITE TO MOLITEV SV. GERTRUDE ZA DUŠE V VICAH

    Izročilo pravi, da bo veliko duš poletelo proti nebesom, če bomo s srčno vdanostjo izgovarjali to molitev

    Sveta Gertruda Velika je bila mistikinja iz 13. stoletja, ki so se ji videnja začela, ko je bila stara 25 let, ko je živela v skupnosti benediktink. Med temi videnji je bil tudi bežen vpogled v vice.

    Tam je videla človeka, za katerega je molila: njegova duša se je pojavila v obliki krastače in tako trpela zaradi grehov, ki jih je storil na zemlji. Potem ko je zanj zmolila kratko molitev, je vprašala Jezusa, ali je bila njena molitev kakor koli učinkovita. Jezus ji je odvrnil: “Gotovo, duše v vicah ob takšnih prošnjah kar vzkipijo; kratke molitve, izrečene z veliko gorečnostjo, pa so zanje še bolj učinkovite.”

    Duhovno delo usmiljenja
    Cerkev nas uči, da je molitev za duše vernih rajnih duhovno delo usmiljenja, saj v njej Boga prosimo, naj očisti duše pokojnih “z ognjem svoje ljubezni” in naj jih končno odvede v nebesa.

    Med enim svojih videnj je Gertruda od Jezusa prejela molitev za duše v vicah. Verniki pobožno verjamemo, da sme ob srčnem izgovarjanju te molitve vice zapustiti kar tisoč duš.

    Tu objavljamo to močno molitev, ki zaupa v neizmerno Božje usmiljenje, kakršno se je razlilo na nas na Kalvariji:

    Večni Oče, darujem ti predragoceno Kri tvojega Sina Jezusa, združeno z vsemi svetimi mašami, ki jih danes darujejo po vsem svetu, za uboge duše v vicah, za vse grešnike po svetu, za vse grešnike v vesoljni Cerkvi ter tiste v moji hiši in v moji družini. Amen.

    https://si.aleteia.org/2020/11/01/srcno-molite-to-mocno-molitev-sv-gertrude-za-duse-v-vicah/

  19. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »KDOR PRIKRIVA SVOJE PREGREHE, NIMA SREČE, KDOR PA JIH PRIZNA IN JIH OPUSTI,
    DOSEŽE USMILJENJE.« (Prg 28,13)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Prg+28%2C13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO, DA BI GOSPODOVA LUČ RAZSVETLILA
      TEMINO DUŠ!

      Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si luč vsega sveta,
      sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca
      vse tiste, ki te še ne poznajo. Naj jih razsvetlijo žarki
      tvoje milosti, da bodo tudi oni skupaj z nami slavili
      tvoje čudovito usmiljenje, in ne dopusti jim oditi iz
      bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca.
      Naj luč tvoje ljubezni razsvetli temino duš. Daj, da
      bi te duše spoznale in z nami slavile tvoje usmiljenje.
      Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste, ki ne verujejo,
      in na one, ki te še ne poznajo, saj so zaobjeti v
      neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu. Pritegni
      jih k luči evangelija. Vsi ti ne vedo, kako velika sreča
      je ljubiti tebe. Stori, da bodo tudi oni slavili radodarnost
      tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.

      (Molitev sv. Favstine Kowalske, Dn 1217)

      http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  20. Miro says:

    KAKO BLAGOSLOVITI SVOJE OTROKE (Aleteia, 7. 2. 2018)

    STARA TRADICIJA, KI JO STARŠI LAHKO OHRANJAJO VSAK DAN

    Starši imajo težko nalogo, da vodijo otroke k Bogu. Katekizem Katoliške cerkve pojasni, da so starši obenem z zakramentom svetega zakona “prejeli odgovornost in prednostno pravico, da evangelizirajo svoje otroke. Že od najzgodnejših let jih bodo uvajali v skrivnosti vere, saj so za svoje otroke njeni ‘prvi glasniki’” (KKC 2225).To seveda ni lahka naloga in včasih se zdi, da trud ne obrodi sadov. Včasih se učinki pokažejo šele po letih ali desetletjih.

    BOG NAM JE OTROKE ZAUPAL V VARSTVO

    Starševski blagoslov je preprosta in starodavna tradicija, ki staršem daje možnost, da na svoje otroke prikličejo Božji blagoslov. Starši imamo posebno odgovornost in obvezo, da svoje otroke izročamo Bogu. On nam jih je zaupal, naša dolžnost pa je, da jih pripeljemo nazaj k Njemu.

    Primere takih blagoslovov najdemo na več mestih v Stari zavezi. Eden najbolj znanih primerov je, kako Izak blagoslovi svojega sina Jakoba (prim. 1 Mz 27).

    Pogosto se uporablja blagoslov iz Četrte Mojzesove knjige (4 Mz 6,24 ̶ 26) in je znan kot Aronov blagoslov:

    “Gospod naj te blagoslovi in te varuje.
    Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.
    Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.”

    Blagoslov najdemo tudi pri Tobitu (Tob 5,17), ko blagoslovi sina Tobija, preden gre z Azarjajem na pot:

    “Bog na nebu naj vaju varno pripelje na cilj in vaju spet srečna in zdrava pripelje k meni nazaj. Njegov angel naj vaju varuje in spremlja.”

    Lahko pa preprosto rečemo:

    “Naj te Bog blagoslovi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.”

    Molitev namreč ni obrazec in jo lahko oblikujemo spontano. Pomembno je le, da nad otroke kličemo Božji blagoslov in s tem priznamo vlogo, ki nam jo je Gospod zaupal.

    Omenjene besede lahko izrekamo, ko pomočimo prst v blagoslovljeno vodo (če jo imamo) in otroka pokrižamo na čelu. Otroku lahko tudi preprosto položimo roko na glavo.

    Najbolj običajen čas za blagoslov je pred spanjem, pred zdravniškimi posegi ali ko ga ne znamo umiriti. Lahko pa otroke blagoslovite tudi pred odhodom v šolo, vrtec, šolo v naravi ali potovanjem. To vam bo vlilo dodatno zaupanje, da je Gospod z njimi in da Njegov angel pazi na vsak njihov korak.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/02/07/kako-blagosloviti-svoje-otroke/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  21. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    ZAKAJ JE BILA ZA KRISTJANE SOBOTA NADOMEŠČENA Z NEDELJO?

    Kompendij KKC (št. 452): Zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. Kot “prvi dan tedna” (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot “osmi dan”, dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  22. Hvala says:

    VEČKRAT SEM RAZMIŠLJALA JEZUSOVE BESEDE, KI JIH JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI; ZAPISANE SO V KNJIŽICI DEVETDNEVNICA IN ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA:

    Osmi dan devetdnevnice -JEZUS JE REKEL sestri Favstini:

    JEZUS: ”Danes pripelji k meni duše v vicah in jih pogrezni v brezno mojega usmiljenja , da bi reke moje krvi ublažile njihovo trpljenje! Te siromašne duše so mi drage, ko zadoščujejo Božji pravičnosti. Lahko pomagate tem dušam in jim olajšate trpljenje z odpustki in žrtvami zadoščevanja, ko zajemate iz teh zakladov, ki sem jih izročil svoji Cerkvi. O, ko bi mogli videti njihovo trpljenje, bi jim ves čas podarjali svoje molitve, da bi odplačale dolg moji pravičnosti.”

    “O , KO BI MOGLI VIDETI NJIHOVO TRPLJENJE, BI JIM VES ČAS PODARJALI SVOJE MOLITVE, DA BI ODPLAČALE DOLG MOJI PRAVIČNOSTI” , REČE JEZUS.

    TA JEZUSOV STAVEK ZADENE ČLOVEKA V SRCE. KAJ NAM POLAGA NA SRCE IN NAS PROSI?

    ČE JEZUS PRAVI, KAKO HUDO JE TRPLJENJE DUŠ V VICAH, KI MORAJO ZADOSTITI NJEGOVI PRAVIČNOSTI, POTEM MU MORAMO VERJETI IN TUDI DELATI, DA POMAGAMO DUŠAM V HUDIH MUKAH, KER JE POTREBNO ZA VSAK NAJMANJŠI GREH ODSLUŽITI.

    Nekateri svetniki so o tem pisali, najbolj opisano TRPLJENJE DUŠ V VICAH sem do sedaj prebrala v knjigi-NEBEŠKA RAZODETJA, napisala Sv. Brigita Švedska.

    SVETA MARIJA S SVOJO MOLITVIJO PRISKOČI NA POMOČ, DA BLAŽI TRPLJENJE DUŠAM!

    VSAKO JEZUSOVO BESEDO, SI MORAMO VTISNITI V SRCE. NE BODIMO BREZBRIŽNI IN POVRŠNI V POSLUŠANJU KAJ NAM NAROČA!

  23. Miro says:

    ODPRIMO SRCE ZA BLAGOSLOV, KI NAM GA PODARJA BOŽJA BESEDA!

    »GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVI IN TE VARUJE.« (4 Mz 6,24)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+6%2C24-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    PRIPOROČIMO SE SV. JOŽEFU:

    O sv. Jožef, ti nam bodi
    vsak dan skrben gospodar.
    Izlij nebeški blagoslov
    na vso družino in naš krov.
    O sv. Jožef,
    ti varuh svete Družine,
    bodi varuh tudi naše družine,
    danes in vse dni življenja.
    Tebi zaupamo materialne
    in duhovne preizkušnje
    naše družine. Amen.

    (Molitev k sv. Jožefu)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  24. Miro says:

    KAJ POMENI BOŽJI BLAGOSLOV? (Aleteia, 3. julij 2018)

    POGOSTO BLAGOSLOV ZAMENJUJEMO ZA USPEH ALI REŠITEV IZ TEŽAV

    Bog je zagotovil, da bo obilno blagoslovil tiste, ki ga ljubijo. “Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda,” pravi prerok. “Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!” je pozneje rekel Jezus.

    Toda kako naj razumemo to ponavljajočo se obljubo blagoslova v Svetem pismu?

    BOŽJE SPREMSTVO

    Pogosto blagoslov zamenjujemo z uspehom ali rešitvijo iz težav. Zakaj se težave sploh pojavijo, ko vendar ljubimo Gospoda, se trudimo hoditi po njegovih poteh in vztrajno molimo?

    V Cerkvi se je pojavilo gibanje, po katerem naj se ne bi moglo nič hudega zgoditi tistemu, ki ljubi Gospoda in izpolnjuje Njegovo voljo.

    Vendar blagoslov ni povezan z uspehom. Če bi bil, bi morali tudi skleniti, da Jezusa Bog ni blagoslavljal, saj je bilo njegovo življenje v očeh sveta popoln polom.

    Tudi ljudje, ki Boga ljubijo, zbolijo, imajo težave in umrejo, a zato ne moremo trditi, da jih Bog ne blagoslavlja.

    Blagoslov moramo razumeti kot Božje spremstvo, ki našo barko tudi v hudih nevihtah pripelje v varen pristan. Gre za gotovost, da čeprav je pot zavita in polna ovir, bo tisti, ki ljubi Gospoda in izpolnjuje njegove zapovedi, imel dober konec ‒ večno se bo veselil v nebesih. (Prim. Ps 1)

    Bog nam ne obljublja, da bo naša pot brez težav in bolečine, ampak da bo na koncu zmagalo dobro.

    VARUJE, NE ODSTRANJUJE

    Zli duh je hotel Jezusa prevarati s Svetim pismom, ko mu je dobesedno navajal vrstico iz psalma 91, ki pravi: “Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih”, in ga spodbujal, naj se vrže z vrha templja.

    Bog blagoslavlja vse, ki ga ljubijo, in varuje njihove korake, vendar ne odstranjuje težav, saj bi bilo tako življenje brez okusa.

    Če bi bilo tako, bi Gospodovo ime nedvomno tudi zlorabljali. Blagoslov ne pomeni zmagati na loteriji in ne pomeni, da se nam ni treba bojevati.

    – Božji blagoslov pomeni, da nas Bog ne glede na vse nikdar ne bo zapustil, da nam bo vedno dajal moč, da naše življenje v nevihti ne bi potonilo.

    – Božji blagoslov pomeni, da Kristus potuje z nami na isti ladji in četudi se zdi, da spi, v resnici bdi nad nami in nas spodbuja k temu, da ne skočimo v vodo vsakokrat, ko začutimo, da se naše življenje zamaje.

    -Blagoslov je gotovost, da nas Bog v nevarnosti ne bo pustil samih.

    -Morda blagoslov ne bo premaknil krogle, ki so jo nad nas izstrelili, bomo pa zaradi njega zmožni sredi bolečine spoznati, da je tisti, ki je kroglo izstrelil, vreden naše ljubezni in odpuščanja.

    -Morda blagoslov ne podaljša nujno življenja, a nas uči, kako ga bolje živeti.

    -Blagoslov ni čarovnija, s katero bi se stvarem izognili, ampak je ljubezen, ki nam pomaga, da smo boljši Božji otroci in drug drugemu bratje.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/07/03/kaj-pomeni-bozji-blagoslov/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

  25. Miro says:

    LJUBI BOGA IN BLIŽNJEGA – USTVARJENI SMO BILI ZATO, DA BI LJUBILI TER BILI LJUBLJENI. BOG NAS JE USTVARIL, DA BI BILI SOUDELEŽENI PRI NJEGOVEM ŽIVLJENJU, BILI OD NJEGA LJUBLJENI IN DA BI GA LJUBILI TER PO NJEM VSE DRUGE LJUDI. TO SO ‘SANJE’ BOGA ZA ČLOVEKA. ZA URESNIČEVANJE TEGA POTREBUJEMO NJEGOVO MILOST!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,34-40)

    Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+22%2C34-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Današnji evangelij pripoveduje o največji zapovedi, zapovedi ljubezni.

    Saj smo bili ustvarjeni zato, da bi ljubili ter bili ljubljeni. Bog nas je ustvaril, da bi bili soudeleženi pri Njegovem življenju, bili od Njega ljubljeni in da bi ga ljubili ter po njem vse druge ljudi. To so ‘sanje’ Boga za človeka. Za uresničevanje tega potrebujemo njegovo milost. Potrebno je, da v sebe sprejmemo sposobnost ljubiti, ki izhaja iz Boga samega. Jezus se nam v evharistiji podarja ravno zaradi tega. V njej prejmemo njegovo Telo in njegovo Kri, torej prejmemo Jezusa v njegovem najvišjem izrazu ljubezni, ko je On daroval samega sebe Očetu za naše zveličanje. Prejmemo ga v ljubezni in zato, da lahko ljubimo.

    Mi zelo dobro vemo, kaj pomeni ljubiti samega sebe in kaj bi želeli, da bi nam drugi storili. Ko Jezus doda besede: »Kakor samega sebe«, nas postavi pred ogledalo, pred katerim ne moremo lagati; dal nam je nezmotljivo merilo, da lahko odkrijemo, ali ljubimo svojega bližnjega ali ne.

    Ko govorimo o ljubezni do bližnjega, človek takoj pomisli na »dela« ljubezni, na stvari, ki jih je potrebno storiti za bližnjega: priskrbeti mu hrano in pijačo, ga obiskati; skratka bližnjemu pomagati. Toda to je učinek ljubezni, to še ni ljubezen. Pred dobrodelnostjo je dobronamernost; preden delamo dobro, moramo hoteti dobro.

    Sv. Pavel pravi, da mora biti ljubezen »brez hinavščine«, torej iskrena. Ljubiti je treba »iz čistega srca«. Dejansko lahko ljubimo in dajemo miloščino iz različnih razlogov, ki nimajo nič skupnega z ljubeznijo: da se pokažemo lepe, da nas imajo za dobrotnike, da si zaslužimo nebesa, celo zato, ker bi nas sicer pekla vest. Človek je lahko brez ljubezni tudi, ko »izkazuje ljubezen«!

    Sv. Avguštin je zapisal: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« To je nevarno načelo! Koliko mladih bi ga danes takoj podpisalo in bi ga seveda razumeli na svoj način (Če se ljubimo, je vse dovoljeno …). Ko Avguštin pravi Ljubi in delaj kar hočeš! Hoče reči: Če molčiš, molči iz ljubezni, če spregovoriš, govori iz ljubezni, če svariš, posvari iz ljubezni. Poskrbi za to, da bo v tvojem srcu resnična ljubezen do človeka; kar koli boš potem storil, bo to tisto pravo. Iz ljubezni ne more priti nič drugega, kakor dobro.

    Ta srčna ali notranja ljubezen je ljubezen, ki jo zmoremo vsi. Vsi jo lahko dajejo in prejemajo. Poleg tega je tudi zelo konkretna. Gre za to, da začnemo gledati na stvari in ljudi, ki so ob nas, z novimi očmi. S kakšnimi očmi? To je tako preprosto: z očmi, s kakršnimi bi želeli, da bi nas gledal Bog! Pogled, ki opravičuje, naklonjen in sprejemajoč pogled, odpuščajoč pogled … To ne bi smelo biti ne vem kako težko.

    Ko se to zgodi, se vsi odnosi spremenijo. Kot po čudežu odpadejo vsi razlogi za zadržanost in sovražnost, ki so ti preprečevali, da bi ljubil določenega človeka. Pred teboj se začenja risati njegova podoba takšnega, kakršen dejansko je: ubogo človeško bitje, ki trpi zaradi svojih slabosti in svojih meja, enako kakor ti, kakor vsi. Nagnjeni smo k temu, da na obličje bližnjega navlečemo masko, nanje lepimo etikete, klišeje, jih razvrščamo po predalih. V tistem trenutku bo, kakor da bi maska odpadla, in človek je pred nami, kakršen resnično je.

    Danes vsi sanjamo o svetu, kjer bi vladala sprava in mir, kjer bi bilo slehernemu človeku priznano njegovo dostojanstvo in bi imel svoj življenjski prostor. Tega si vsi želimo in to vsi pričakujemo. Toda ta svet se ne bo uresničil na svetovni ravni, če se prej ne bo uresničil v človeških srcih. Zaman ga bom iskal zunaj sebe, če ga ne bom najprej skušal vzpostaviti znotraj sebe in v svoji družini.

    Zato vam tudi z evangelistom Janezom ponavljam: »Otročiči, ljubimo drug drugega, ker je ljubezen iz Boga in če udejanjimo to zapoved, smo udejanjili ves evangelij.«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  26. Miro says:

    NAJLEPŠI BIBLIČNI CITATI O PONIŽNOSTI (Operando)

    Piše: Johnathan Jaehnig

    Težko je izbrati le nekaj svetopisemskih verzov o ponižnosti, saj je to ena vodilnih tem skozi celotno Sveto pismo. Nekateri biblični pisci se k ponižnosti pogosto vračajo in jo tudi poglobijo.

    PONIŽNOST JE NUJNA, DA IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO

    Ponižnost pomeni sprejeti dejstvo, da nimamo odgovorov na vsa vprašanja, ampak jih pozna le Bog. Samo tako je mogoče, da to priznamo in se odpremo Njemu. In le tako je mogoče, da izpolnimo Božjo voljo namesto svoje.

    Bog želi ponižne ljudi, ki bi sprejeli njegovo naročilo in opravili njegovo delo. Po preroku reko Izaiji nam pravi:

    »GLEDAM PA NA TISTEGA, KI JE PONIŽEN, KI JE POTRT V DUHU IN SE TRESE PRED MOJO BESEDO.« (Iz 66:2)

    Še več drugih bibličnih citatov o ponižnosti na:
    https://operando.org/najlepsi-biblicni-citati-o-poniznosti/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO:

      JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI,
      UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

      Dihaj v meni, Sveti Duh,
      da bom mislil sveto.
      Vodi me, Sveti Duh,
      da bom delal sveto.
      Vabi me, Sveti Duh,
      da bom ljubil sveto.
      Daj mi moči, Sveti Duh,
      da bom varoval sveto.
      Varuj me, Sveti Duh,
      da svetega ne izgubim.
      Amen.

      (sv. Avguštin)

  27. Miro says:

    V OGLEDALU BOŽJE BESEDE

    »ZAVEDAJTE SE, MOJI LJUBI BRATJE, DA MORA BITI VSAK ČLOVEK
    HITER ZA POSLUŠANJE, POČASEN ZA GOVORJENJE, POČASEN ZA JEZO,
    KAJTI ČLOVEKOVA JEZA NE URESNIČUJE BOŽJE PRAVIČNOSTI.«
    (Jak 1,19-20)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1859&t=5#Odgovorna+uporaba+besed

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ bede greha, zaupamo vate!

  28. Hvala says:

    SVETO PISMO-BLAGOSLOVI

    28
    1 Če pa boš natančno poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem, te bo Gospod, tvoj Bog, postavil visoko nad vse narode na zemlji. 2 In nadte bodo prišli vsi ti blagoslovi in te dosegli, če boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga.
    3 Blagoslovljen boš v mestu in blagoslovljen boš na polju.
    4 Blagoslovljen bo sad tvojega telesa, sad tvoje zemlje, sad tvoje živine, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.
    5 Blagoslovljena bosta tvoj koš in tvoje nečke.
    6 Blagoslovljen boš ob prihodu in blagoslovljen boš ob odhodu.
    7 Gospod bo porazil pred teboj sovražnike, ki se vzdigujejo zoper tebe: po eni poti bodo prišli proti tebi, po sedmih pa bodo pobegnili pred teboj. 8 Gospod bo zapovedal blagoslovu, da bo s teboj v tvojih žitnicah in pri vsem, česar se lotijo tvoje roke, in te bo blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 9 Gospod te bo postavil za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, če boš izpolnjeval zapovedi Gospoda, svojega Boga, in hodil po njegovih poteh. 10 In vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da je nad teboj razglašeno Gospodovo ime, in se te bodo bala. 11 Gospod te bo obsul z dobrotami: s sadom tvojega telesa, s sadom tvoje živine in s sadom tvoje zemlje v deželi, za katero je Gospod prisegel tvojim očetom, da ti jo bo dal. 12 Gospod ti bo odprl svojo bogato zakladnico, nebo; tako bo dajal tvoji deželi dežja ob pravem času in blagoslovil bo vse delo tvojih rok.
    Mnogim narodom boš posojal, ti pa ne boš jemal na pósodo. 13 Gospod te bo naredil za glavo in ne za rep; samo navzgor boš šel in nikoli navzdol, če boš poslušal zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki ti jih danes dajem, in jih vestno izpolnjeval 14 in se ne boš odvrnil od nobene izmed besed, ki vam jih danes zapovedujem, ne na desno ne na levo, da bi šel za drugimi bogovi in jim služil.
    (5 Mz28,1-14).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=5+Mz+28%2C1-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  29. Hvala says:

    SVETO PISMO-12 PREKLETSTEV

    Dvanajst prekletstev

    11 Tisti dan je Mojzes zapovedal ljudstvu in rekel: 12 Ko pridete čez Jordan, naj tile stojijo na gori Garizím, da blagoslovijo ljudstvo: Simeon, Levi, Juda, Isahár, Jožef in Benjamin; 13 in tile naj stojijo na gori Ebál za preklinjanje: Ruben, Gad, Aser, Zábulon, Dan in Neftáli. 14 Leviti naj spregovorijo in vsem Izraelovim možem rečejo s povzdignjenim glasom:
    15 »Preklet, kdor naredi rezano ali ulito podobo, gnusobo Gospodu, delo rokodelčevih rok, in jo postavi na skrivnem! In vse ljudstvo naj odgovori in reče: ›Amen.‹
    16 Preklet, kdor zaničuje očeta in mater! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    17 Preklet, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    18 Preklet, kdor zapelje slepega na poti! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    19 Preklet, kdor izkrivlja pravico tujca, sirote in vdove! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    20 Preklet, kdor leže k ženi svojega očeta, ker odgrinja odejo svojega očeta! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    21 Preklet, kdor leže h kateri koli živali! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    22 Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    23 Preklet, kdor leže k svoji tašči! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    24 Preklet, kdor na skrivnem ubije svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
    25 Preklet, kdor vzame darilo, da prelije kri nedolžnega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ (5 Mz 2711-25)

  30. Hvala says:

    SVETO PISMO-BOŽJA BESEDA -PREKLETSTVA -5 Mz 28,15-69

    15 Če pa ne boš poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem, bodo prišla nadte in te zadela vsa tale prekletstva.
    16 Preklet boš v mestu in preklet na polju.
    17 Prekleta bosta tvoj koš in tvoje nečke.
    18 Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.
    19 Preklet boš ob prihodu in preklet ob odhodu.
    20 Gospod pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grozo pri vsem, česar se loti tvoja roka, kar boš delal, dokler ne boš pokončan in hitro uničen zaradi hudobije svojih del, ker si me zapustil. 21 Gospod bo storil, da se te bo prijela kuga, dokler te ne iztrebi iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 22 Gospod te bo udaril s sušico, z vročico, vnetjem, opeklinami, s sušo, snetjo in z rjo; zasledovale te bodo, dokler te ne uničijo. 23 Nebo nad tvojo glavo bo bron, zemlja pod teboj pa železo. 24 Gospod bo dež za tvojo deželo spremenil v pesek in prah; z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan.
    25 Gospod te bo porazil pred tvojimi sovražniki; po eni poti boš odšel nadnje, po sedmih boš pobegnil pred njimi, tako da boš vsem kraljestvom na zemlji zbujal grozo. 26 Tvoje truplo bo v živež vsem pticam neba in zverem zemlje in nihče jih ne bo odganjal. 27 Gospod te bo udaril z egiptovskimi tvori, z bulami, s srbečico in z garjami, tako da ne boš mogel ozdraveti. 28 Gospod te bo udaril z blaznostjo, s slepoto in z zmedenostjo srca, 29 in sredi belega dne boš tipal, kakor slepec tipa v temi; ne boš imel uspeha na svojih poteh; vse dni te bodo stiskali in ropali in nihče ti ne bo pomagal. 30 Zaročil se boš z žensko, a drug moški bo ležal pri njej; postavil boš hišo, pa ne boš prebival v njej; zasadil boš vinograd, pa ga ne boš užival. 31 Tvojega vola bodo zaklali pred tvojimi očmi, a ne boš jedel od njega; tvojega osla bodo odvlekli izpred tebe in ti ga ne bodo vrnili; tvojo drobnico bodo dali tvojim sovražnikom in nihče ti ne bo pomagal. 32 Tvoje sinove in hčere bodo dali drugemu ljudstvu; tvoje oči bodo to videle in ves dan koprnele po njih, a tvoja roka bo brez moči. 33 Sad tvoje zemlje in ves tvoj pridelek bo pojedlo ljudstvo, ki ga ne poznaš, in vse dni te bodo le stiskali in tlačili. 34 In zmešalo se ti bo ob gledanju tega, kar bodo videle tvoje oči. 35 Gospod te bo udaril s hudimi tvori na kolenih in po stegnih, tako da ne boš mogel ozdraveti; imel jih boš od podplatov do temena. 36 Gospod bo tebe in tvojega kralja, ki ga boš postavil nadse, odpeljal k narodu, ki ga nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu. 37 Postal boš zgražanje, pregovor in posmeh za vsa ljudstva, h katerim te odpelje Gospod.
    38 Veliko semena boš nesel na polje, pa malo nažel, ker ga bodo požrle kobilice. 39 Vinograd boš zasadil in obdeloval, pa vina ne boš pil, niti trgal ne boš, ker ga bo snedel črv. 40 Oljke boš imel po vsej svoji pokrajini, pa se ne boš mazilil z oljem, ker se ti bodo oljke osule. 41 Sinovi in hčere se ti bodo rodili, pa jih ne boš imel, ker bodo šli v ujetništvo. 42 Vsega tvojega drevja in sadu tvoje zemlje se bo polastil mrčes. 43 Tujec, ki je v tvoji sredi, bo stopal nadte više in više, ti pa se boš pogrezal niže in niže. 44 Posojal ti bo, ti pa mu ne boš posojal; on bo glava, ti pa rep.
    45 Vsa ta prekletstva bodo prišla nadte, te preganjala in zadevala, dokler ne boš pokončan, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi izpolnjeval njegove zapovedi in zakone, ki ti jih je zapovedal. 46 Na tebi in tvojem zarodu bodo kot znamenje in čudo na veke.
    47 Ker nisi z veseljem in z zadovoljnim srcem služil Gospodu, svojemu Bogu, ko si imel vsega v obilju, 48 boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča. 49 Gospod bo od daleč, od konca zemlje, pripeljal nadte narod, ki leti kakor orel, narod, katerega jezika ne razumeš, 50 narod trdega obraza, ki ne spoštuje starčka in se ne usmili dečka. 51 Žrl bo sad tvoje živine in sad tvoje zemlje, dokler te ne pokonča; ne bo ti pustil ne žita ne vina ne olja, ne prireje tvojega goveda ne prirastka tvoje drobnice, dokler te ne uniči. 52 Oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, dokler se ne bodo zrušili tvoji visoki in trdni zidovi, na katere si se zanašal; oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 53 Ti pa boš v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik, moral jesti sad svojega telesa, meso svojih sinov in hčera, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog. 54 Tudi najnežnejši in najrahločutnejši izmed tvojih mož bo s hudobnim očesom gledal na svojega brata, na ženo svojega naročja in na tiste sinove, ki mu še ostanejo, 55 tako da ne bo dal nobenemu izmed njih od mesa svojih sinov, ki ga bo jedel, ker mu ne bo ostalo nič več v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v vseh tvojih mestih. 56 Tudi najnežnejša in najrahločutnejša izmed tvojih žensk, ki od rahločutnosti in nežnosti ne bi niti poskusila položiti svojega stopala na zemljo, bo s hudobnim očesom gledala na moža svojega naročja, na sina in hčer, 57 na posteljico, ki pride izmed njenih nog, in na sinove, ki jih bo rodila; kajti ob pomanjkanju vsega bo to na skrivnem jedla – v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v tvojih mestih.
    58 Če ne boš vestno izpolnjeval vseh besed te postave, ki so zapisane v tej knjigi, in se ne boš bal tega vzvišenega in strah vzbujajočega imena – Gospoda, svojega Boga, 59 bo Gospod tebe in tvoj zarod udaril z izrednimi nadlogami, z velikimi in dolgotrajnimi nadlogami in s hudimi in dolgotrajnimi boleznimi. 60 Spet bo spravil nadte vse egiptovske kužne bolezni, pred katerimi te je groza, in se te bodo prijele. 61 Tudi vsakovrstne bolezni in nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, bo Gospod poslal nadte, dokler te ne pokončajo. 62 Tako vas bo ostalo le malo, čeprav vas je bilo veliko, kakor je zvezd na nebu, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga. 63 Kakor se je Gospod veselil nad vami, da vam je delal dobro in vas množil, tako se bo Gospod veselil nad vami, da vas uniči in pokonča. Iztrebljeni boste iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 64 In Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu. 65 Med temi narodi ne boš imel miru in za tvojo nogo ne bo počivališča; in Gospod ti bo tam dal trepetajoče srce, pešajoče oči in obupano dušo. 66 Tvoje življenje bo viselo pred teboj na nitki, noč in dan se boš tresel in ne boš zaupal vanj. 67 Zjutraj boš rekel: »O da bi bil že večer!« in zvečer boš rekel: »O da bi bilo že jutro!« To bo zaradi trepetanja tvojega srca od strahu in zaradi tega, kar bodo videle tvoje oči. 68 In Gospod te bo na ladjah popeljal nazaj v Egipt po poti, o kateri sem ti rekel, da je ne boš nikoli več videl. Tam boste sami sebe prodajali za sužnje in dekle svojim sovražnikom, pa ne bo nikogar, ki bi vas kupil.
    To so besede zaveze, za katero je Gospod zapovedal Mojzesu, naj jo sklene z Izraelovimi sinovi v moábski deželi poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=5+Mz+28%2C15-69&id13=1&pos=0&set=6&l=sl

  31. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. (Lk 11,5-8)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov o uslišanju na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1650&t=5#O+usli%9Aanju

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA PRAVILNO DOJEMANJE, V ČEM JE BISTVO MOLITVE IN USLIŠANJA. SAMI SI TE LUČI NIKAKOR NE MOREMO DATI. POTREBNO JE, DA GOSPODA V MOLITVI VZTRAJNO PROSIMO, DA NAS RAZSVETLI IN NAM ZA IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE PODELI POTREBNO MOČ!

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

  32. Miro says:

    OSTATI V KRISTUSU

    ŽIVLJENJE DUŠE JE ŽIVLJENJE JEZUSA KRISTUSA. JEZUS Z OČETOM IN SVETIM DUHOM JE UČINKOVIT VZROK POSVEČUJOČE MILOSTI V NAŠIH DUŠAH. JEZUS KRISTUS MI S TEM ŽIVLJENJEM PODELJUJE SVOJEGA DUHA. ON POSTANE POČELO VIŠJE DEJAVNOSTI, KI ME SPODBUJA – ČE NE POSTAVLJAM NA POT NOBENE OVIRE – DA MISLIM, SODIM, LJUBIM, TRPIM IN DELAM Z NJIM, PO NJEM IN KAKOR ON. TAKO NAŠA ZUNANJA DEJANJA POSTANEJO IZRAZI JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA V MENI.

    Misel sv. Matere Terezije (Ognjišče)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  33. Miro says:

    PET NAVAD, KI ZAVIRAJO NOTRANJE OZDRAVLJENJE (Aleteia)

    BLOKADE NAS NEVTRALIZIRAJO, USTVARIJO PLAST LAŽNE ZAŠČITE, KI OVIRA NAŠE ŽIVLJENJE

    Vemo, da na tem potovanju nismo sami, da imamo odličnega tolažnika, to je Svetega Duha. Z njim moramo ustvariti več intimnosti, kajti Jezus nam je rekel, da bo Tolažnik, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v njegovem imenu, prišel in nas učil vsega, kar je Jezus povedal (Jn 14,26).

    To pomeni, da bomo rasli v našem čustvenem in duhovnem življenju. Zato moramo v vsaki situaciji svojega življenja prositi Svetega Duha, da nam pomaga, naj nam ne dovoli, da delamo napačne stvari.

    Blokade nas nevtralizirajo, ustvarijo plast lažne zaščite, ki ovira celotno naše življenje in prekine komunikacijo našega nezavednega z resnico, da moramo živeti. Tu so največji blokade notranjega zdravljenja: nezmožnost odpuščanja, laganje, pomanjkanje obžalovanja, zamera in izvedba okultnih praks.

    PRVA BLOKADA – NEZMOŽNOST ODPUŠČANJA

    Lahko bi celo rekli, da je nezmožnost odpuščanja ena od največjih ovir za resnično notranje zdravljenje. Ozdravljenje se zgodi skoraj takoj, ko odpustimo in začnemo živeti v miru, ker je Gospodova zapoved zapisana v Lukovem evangeliju (Lk 6,36-37): “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.”

    Odpuščajte in odpuščeno vam bo: Jezus nas prosi, naj odpustimo, molimo, ljubimo in blagoslovimo svoje sovražnike. Če je sovražnik tisti, ki noče sprave, če smo že vse preizkusili, če imamo priče, da si druga stran ne želi sprave, če smo se že spovedali, če smo že govorili s Cerkvijo, nas Jezus prosi, naj s tem sovražnikom ravnamo kot s poganom. Zato se moramo veseliti, biti srečni, saj v naših srcih ni več krivde.

    Ko nas ljudje prizadenejo, dejansko pomislimo na to, da bi se borili, se maščevali, morda jim zaželimo enako trpljenje in se ob tem celo dobro počutimo. Globoko v sebi želimo, da drugi trpi zaradi naših bolečin.

    Pogosto se oseba, ki nas je prizadela, sploh ni zavedala, da je karkoli storila narobe, ne zaveda se škode, ki nam jo je naredila, morda gre za njeno nevednost ali celo za nezmožnost, četudi je to posledica nehotene zlobe (človek to počne tako, da ne razmišlja o posledicah). Zato Jezus pravi, da je edina prava pot do svobode odpuščanje.

    DRUGA BLOKADA – LAŽ

    Laž je glavna blokada za naše ozdravljenje in osvoboditev. Lahko bi rekli, da je človeka skoraj nemogoče osvoboditi, medtem ko laže. Zaradi trpljenja si pogosto izmisli zgodbe o svojem trpljenju, da bi s tem upravičil svoja dejanja.

    Hudič bo to zaznal in to osebo spodbujal k laganju, ker je oče laži (Jn 8,44). Ljudje pripovedujejo zgodbe drugih in jih mešajo s svojo zgodbo, izgovarjajo se na svojo situacijo, kjer je krivda vedno od nekoga drugega, ta oseba pa je le nemočna žrtev, pripovedujejo dejstva, ki se mešajo z navidezno resničnostjo. Prva stvar je, da je hudič lažnivec, ne smete mu posvečati preveč pozornosti, veliko bolj je potrebno, da poslušate Svetega Duha.

    TRETJA BLOKADA – POMANJKANJE OBŽALOVANJA

    Pokesati se moramo, ko nam ne uspe slediti Božji volji. Jezus je rekel, da je bolje, da gre človek v nebesa z enim očesom kot z dvema v pekel. Prositi Boga za odpuščanje je lažje kot prositi druge za odpuščanje in odpuščati drugim. Kljub temu pa to moramo početi. Prepoznavanje svojih napak je odlično zdravilo za nas in za druge.

    Jezus je tisti, ki nam bo rekel, da moramo odpustiti do sedemdesetkrat sedemkrat. Če sem prizadel veliko ljudi v družini ali celo v službi, v šoli, v prostem času in če so mi tisti, ki sem jih ranil, blizu, potem me obkroža plast sovraštva, ki bo preprečila, da bi zdravljenje prišlo do mene.

    To je eden od razlogov za številne bolezni na svetu, ker se ljudje prizadenejo in v teh primerih gre običajno za ljudi, ki živijo skupaj; zato se počutijo obkroženi z vseh strani in v nenehni vojni, pri čemer se vsak dan poškodujejo. To je rana, ki se nikoli ne zaceli in se vsak dan na novo odpre. Kesanje je v taki situaciji med odpuščanjem in resnično spravo.

    Ni dovolj samo prositi za odpuščanje in takoj zatem obrniti hrbet, poskusiti je treba popraviti storjeno krivico, zaceliti rane, prevzeti krivdo za napako, celo biti pripravljen spremeniti svoje življenje, češ: “Kaj lahko storim, da to popravim?” To je že eden od znakov kesanja.

    ČETRTA BLOKADA – ZAMERA

    To je vztrajen občutek nezadovoljstva do nekoga, je globoka bolečina, nenehna bolečina, ki v človekovem življenju povzroči globok konflikt, človek izgubi intimnost z drugimi, izgubi veselje do bližine z nekom. Oseba išče razdaljo, postane agresivna.

    Zamera je nekaj živega v spominu! Tudi če jo nekdo prosi za odpuščanje, ta oseba ne želi odpustiti in situacijo zadržuje v sebi še leta in leta. Pogosto celo reče, da ni zmožna pozabiti in na koncu dolga leta trpi posledice. Občutek ima, kot da se je ravnokar zgodilo, nič ne more biti preveč oddaljeno od zamere. Ravno zamera ohranja spomin pri življenju.

    PETA BLOKADA – UKVARJANJE Z OKULTNIMI PRAKSAMI

    Najprej pojasnimo sledeče: okultne pomeni skrite sile, katerih skrivnosti vsi ne poznamo, ki so vedno nekako zakrite, ki jih ne razumemo dovolj, ki so vedno sumljive, ker ne prihajajo od Boga. Iskati okultno je kot misliti, da obstaja druga oseba, pomembnejša od Boga, ker so za okultista bogovi ljudje, ki so postali božanski, ki so postali bogovi znotraj poganstva.

    Tisti, ki doživljajo to situacijo, so zavedeni; in ker ne verjamejo, da je Jezus umrl za njihovo odrešenje, prikličejo poganske bogove. Gospod pa se zgraža nad tistimi, ki se predajajo takim praksam (prim. 5 Mz 18,9).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/18/5-navad-ki-zavirajo-notranje-ozdravljenje/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  34. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    KAKO SE JEZUS VEDE DO SOBOTE?

    Kompendij KKC (št. 451): Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja
    pristno razlago te postave: “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote”.
    (Mr 2,27

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  35. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE O KRIVDAH, GREHIH , RANAH, NEODPUŠČANJU….

    BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU:

    8 Pridite, pravdajmo se,
    govori Gospod:
    Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
    bodo beli kakor sneg,
    če so rdeči kakor bagrenina,
    bodo beli kakor volna. (Iz 1,18)

    Grehov, ki smo se jih izpovedali in jih obžalujemo in povemo pri spovedi, SE BOG NE SPOMINJA VEČ. TO JE BOŽJA OBLJUBA. IN ČE KAR NAPREJ PO TEM “PESTUJEMO” IN ŽIVIMO V KRIVDI, JE TO ŽALITEV BOGA, KAJTI ON JE REKEL, DA BODO NAŠI GREHI BELI KOT VOLNA, TAKO BO STORIL ON. DA SE ŽALITVE BOGA NE NADALJUJEJO Z NAŠE STRANI , JE POTREBNO NAJPREJ ODPUSTITI SAMEMU SEBI. KER BREZ BOŽJE MILOSTI NISMO TEGA SPOSOBNI, JE POTREBNO TO PROŠNJO BOGU IZROČITI IN PROSITI ZA MILOST ODPUŠČANJA- SAMEMU SEBI. KO TO NAREDIMO PA JE POTREBNO ŠE Z GOSPODOM UGOTOVITI KOMU ŠE NISMO ODPUSTILI ? ČE SMO VSEM , KI SO NAS PRIZADELI ODPUSTILI IN TUDI BOGU, DA JE DOPUSTIL ZADEVE, PA JE POTREBNO JEZUSU IZROČITI ŠE VSE RANE, KI SO NASTALE IZ TEH DOGODKOV, KI SO TUDI POVZROČILI KRIVDE.

    PROSITI JE POTREBNO JEZUSA, DA S SVOJO LJUBEZNIJO NAPOLNI VSAK DOGODEK, KI NAS JE PRIZADEL IN PRIZADEL DRUGE LJUDI, DA BO OZDRAVIL RANE.

    VSAKO ODPUŠČANJE GREHOV JE POTREBNO Z VESELJEM SPREJETI VSAKIČ OD JEZUSA IN SE ZAHVALJEVATI!

  36. Miro says:

    KAJ STORITI, ČE ZARADI OBČUTKA KRIVDE NE ŽELITE K SPOVEDI (Aleteia)

    EDEN OD BISTVENIH POUDARKOV: ZAKRAMENT SPRAVE (TOREJ SPOVED) VAM POMAGA, DA SE VAŠI OBČUTKI KRIVDE SPREMENIJO V TOPLINO BOŽJE MILOSTI, KI BO PREOBRAZILA VAŠE ŽIVLJENJE!

    Če že občutite krivdo za nekaj, kar ste izrekli ali storili, to pomeni, da ste dejanje prepoznali kot napačno. In to je dobro. Skrbeti nas morajo ljudje, ki jim ni mar, če so koga užalili ali prizadeli. Ti imajo večjo težavo. Toda vrnimo se k vam.

    Namen duhovnika ni, da bi vam vzbudil še večji občutek krivde, temveč da vam pomaga predelati ta občutek in vas osvoboditi, da boste lahko živeli tako, kot si želi Bog. Bog želi razbremeniti vaš jaz, ki je osredinjen le vase.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/03/11/kaj-storiti-ce-zaradi-obcutka-krivde-ne-zelite-k-spovedi/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  37. Miro says:

    GODUJE SV. JANEZ EUDES, VNET ČASTILEC MARIJINEGA SRCA – MAŠNA DARITEV GA JE TAKO PREVZELA, DA JE DEJAL, DA BI VSAKO JUTRO POTREBOVAL TRI VEČNOSTI: ENO ZA PRIPRAVO NA MAŠO, ENO ZA MAŠO SAMO IN ENO ZA ZAHVALO

    Sreča staršev, še posebej mater, so otroci. Nekateri zakonci morajo na to srečo dolgo čakati, mnogi pa je sploh ne dočakajo. Naš današnji godovnjak je svoje starše osrečil po mnogih letih zakona. Presrečna mati je prvorojenca iz hvaležnosti, da jo je Bog uslišal, nesla v božjepotno Marijino cerkev in ga posvetila Bogu in Materi božji. Zatem je deček dobil še tri sestre in dva brata.

    Janez Eudes, eden od velikih preroditeljev verskega življenja v Franciji v 17. stoletju, se je rodil 14. novembra 1601 v mestu Ri pri Argentanu. Oče, po poklicu zdravnik, in mati sta ga skrbno vzgajala, da je rad molil, se pridno učil, pa tudi pri igrah je bil z vso dušo. Oče ga je želel izšolati za lepo prihodnost v svetnem poklicu, Janez pa se je že ob začetku svojega študija odločil za duhovniški poklic. Med študijem se je navdušil za oratorijance, družbo svetnih duhovnikov s posebno duhovnostjo. V raznih redovnih hišah je končal študij bogoslovja in bil leta 1625 v Parizu posvečen za duhovnika. Mašna daritev ga je tako prevzela, da je dejal, da bi vsako jutro potreboval tri večnosti: eno za pripravo na mašo, eno za mašo samo in eno za zahvalo.

    Zaradi bolehnosti je začel z misijonskim delovanjem šele sedem let po novi maši, potem pa bil nad štirideset let ljudski misijonar – pridigar verske prenove po župnijah. Ti misijoni so trajali dva ali tri mesece in v času misijona je imel Janez najmanj dve pridigi na dan. Če je bila cerkev premajhna, je pridigal na prostem. Imel je poln, močan glas, da so ga lahko slišali tudi oddaljeni poslušalci. Njegove besede so šle ljudem do srca in so tudi zakrknjene grešnike vodile k spovednici in trajnemu poboljšanju. Uspehe je imel zaradi preprostega, neposrednega in prepričljivega načina, predvsem pa zato, ker je zajemal ogenj iz Srca Jezusa, dobrega Pastirja.

    Zelo si je prizadeval, da bi zagotovil boljšo izobrazbo in vzgojo škofijskih duhovnikov in v ta namen je ustanavljal semenišča. Leta 1643 je ustanovil novo redovno družbo Jezusa in Marije, ki naj bi se posvečala semeniščem, kjer se vzgajajo bodoči duhovniki, in ljudskim misijonom. Kot ljudski misijonar je Janez Eudes temeljito poznal razmere in življenje tedanjega časa. Njegova posebna skrb so bila ‘izgubljena’ dekleta: zanje naj bi skrbela ženska redovna družba Naše ljube Gospe pribežališča.

    O vseh apostolskih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjal, je Janez tudi pisal. Njegovi spisi se odlikujejo po preprostosti in srčni toplini. Doživeli so mnogo izdaj in bili prevedeni v številne jezike. Izviren prispevek k duhovnemu življenju predstavlja njegovo češčenje Jezusovega in Marijinega Srca. V nekem spisu o Čudovitem Jezusovem srcu je zapisal: »Vi ste eno z Jezusom, kakor so udje eno z glavo. Zato morate imeti istega duha, isto dušo, isto življenje, ista čustva, isto srce kakor on. On sam pa mora biti vaš duh, vaše srce, vaša ljubezen, vaše življenje in vaše vse. Te velike reči se v kristjanu začno s krstom, rastejo in se krepijo pri birmi in s pravilno rabo vseh drugih milosti, ki jih daje Bog.«

    Zadnja leta življenja ga je Bog preizkušal z notranjimi in zunanjimi boji, iz katerih pa je izšel kot zmagovalec. Po hudi bolezni je umrl 19. avgusta 1680 v mestu Caen. Papež Pij X. ga je leta 1909 razglasil za blaženega in ga imenoval “začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja presvetega Srca Jezusovega”.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1108-janez-eudes-1601-1680

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  38. Miro says:

    POVABILO NA SVATBO – SVATOVSKO OBLAČILO – GLAVNA OSEBA V PRILIKI JE JEZUS. POVABLJENI SMO MI, VSI MI, KAJTI Z VSAKIM OD NAS ŽELI GOSPOD OBHAJATI SVATBO. SVATBA JE ZAČETEK OBČESTVA ZA VSE ŽIVLJENJE IN TO ŽELI BOG ZA VSAKEGA OD NAS. GOSPOD SI NAS ŽELI, NAS IŠČE IN NAS VABI IN MU NI DOVOLJ, ČE SAMO IZPOLNJUJEMO DOLŽNOSTI IN SPOŠTUJEMO NJEGOVE ZAPOVEDI, TEMVEČ HOČE Z NAMI RESNIČNO OBČESTVO ŽIVLJENJA, ODNOS V MEDSEBOJNEM DIALOGU, ZAUPANJU IN ODPUŠČANJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,1-14)

    Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+22%2C1-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V božji besedi me je najbolj nagovorilo to, da se povabljeni na svatbo niso zmenili za povabilo. Pomislil sem na besede, ki jih duhovnik izreče pred svetim obhajilom: Blagor povabljenim na Gospodovo gostijo. Ena glavnih podob svatbe oz. svatba sama je evharistija. Se zmenimo zanjo?

    Vsekakor je evangelij o povabilu na svatbo zame bolj zapleten kot se zdi. Bog ne pošilja tako jasnih in očitnih vabil kot v priliki. Ali sploh opazimo, kdaj se zanj nismo zmenili?

    Glavna oseba v priliki je Jezus. Povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod obhajati svatbo. Svatba je začetek občestva za vse življenje in to želi Bog za vsakega od nas. Gospod si nas želi, nas išče in nas vabi in mu ni dovolj, če samo izpolnjujemo dolžnosti in spoštujemo njegove zapovedi, temveč hoče z nami resnično občestvo življenja, odnos v medsebojnem dialogu, zaupanju in odpuščanju.

    Krščansko življenje je ljubezenska zgodba z Bogom, v kateri Gospod zastonjsko prevzame pobudo in v kateri se nihče ne more hvaliti, da ima povabilo samo on. Nihče ni privilegiran pred drugim, je pa privilegiran pred Bogom. Iz te zastonjske, nežne in privilegirane ljubezni se rodi in se ponovno rodi krščansko življenje. Vprašamo se lahko, če vsaj enkrat na dan izpovemo Gospodu svojo ljubezen do njega, če se spomnimo med tolikimi besedami, vsakdan mu reči: ‘Ljubim te, Gospod. Ti si moje življenje.’ Gospod ljubezni pričakuje odgovor ljubezni. Nevarnost tiči v rutinskem krščanskem življenju, ko smo brez zagona, brez navdušenja ter s kratkim spominom zadovoljni z običajnim. Poživimo torej spomin na prvo ljubezen, saj smo ljubljeni, povabljeni na svatbo, ker je naše življenje dar, ker je vsak dan čudovita priložnost, da odgovorimo na povabilo.

    Evangelij nas torej opozarja, da je povabilo lahko tudi zavrnjeno. Številni povabljeni so rekli ‘ne’, ker so bili zasedeni s svojimi interesi. Poglejte, kako se oddaljimo od ljubezni. Ne zaradi zlobe, ampak ker imamo raje ‘svoje’: gotovosti, samopotrjevanje, udobnost in se uležemo na naslonjač zaslužka, užitka, kakšnega hobija, zaradi katerega smo malo veseli. Toda tako se hitro in grdo postaramo, saj se postaramo od znotraj. Kajti, ko srce ni razširjeno, se zapre. In ko je vse odvisno od tega, kar je v redu, od tega, kar mi koristi, od tega, kar hočem, lahko postanem trd ter zloben in se na zloben način odzovem za prazen nič, kot so to storili povabljeni v evangeliju, ko so ozmerjali ali celo ubili tiste, ki so jim prinesli povabilo, samo zato, ker so jim bili nadležni.

    Evangelij nas torej sprašuje na kateri strani smo. On, kot pravi evangelij, pred stalnimi zavrnitvami, nad zaprtostjo pred njegovimi povabili, gre naprej, ne odpove praznovanja. Ne odneha, temveč nadaljuje s povabili. Pred ‘ne-ji’ ne zaloputne z vrati, temveč še bolj vključuje. Bog na povzročeno mu krivico, odgovori še z večjo ljubeznijo. Mi, ko smo ranjeni zaradi žalitve ali zavrnitve, pogosto začnemo kuhati nezadovoljstvo in zamero. Bog pa nadaljuje s pobudo, gre naprej in pripravlja dobro tudi tistemu, ki mu počne hudo. Samo tako se ljubi, samo tako se premaga zlo. Danes nas ta Bog, ki nikoli ne izgubi upanja, vabi delati kakor On, živeti resnično ljubezen.

    Je pa še zadnji vidik, ki ga poudari evangelij, to je svatovsko oblačilo, ki je nujno potrebno. Ni dovolj enkrat odgovoriti z ‘da’ in potem ne več, potrebno je obleči obleko, potrebno se je navaditi vsak dan živeti ljubezen. Kajti ne moremo reči: ‘Gospod, Gospod’, ne da bi živeli in izpolnjevali Božjo voljo. Potrebno je, da se vsak dan ponovno oblečemo z njegovo ljubeznijo, da vsak dan obnovimo izbiro za Boga. Naše vsakdanje oblačilo mora biti Jezusova ljubezen, tista nora ljubezen, ki nas je ljubila vse do konca in je pustila svoje odpuščanje in svoje oblačilo tistemu, ki ga je križal. Tudi mi smo pri krstu prejeli belo oblačilo, poročno oblačilo za Boga. Prosimo Ga za milost, da bomo vsak dan izbrali in oblekli to oblačilo ter ga ohranili čistega. Kako to narediti? Predvsem, da gremo brez strahu po Gospodovo odpuščanje. To je odločilen korak za vstop v svatovsko dvorano in obhajanje ljubezni z Njim.

    Mati Terezija je dejala: Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Obhajanje evharistične daritve je pravzaprav praznovanje našega odnosa z Jezusom, ki je za nas umrl in vstal. Je praznovanje novega življenja. Je praznik upanja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  39. Miro says:

    MOLITEV ZA MOČ, DA BI BRANILI SLEHERNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE (Aleteia)

    PROSITE BOGA ZA MOČ, DA BI ZMOGLI BRANITI SLEHERNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE, OD SPOČETJA DO NARAVNE SMRTI

    Ko je človeško življenje ogroženo, se zlahka prepustimo strahu in temu življenju nismo pripravljeni stopiti v bran. V takšnih trenutkih najbolj potrebujemo Božjo milost in Njegov pogum.

    Ameriški škofje so pripravili MOLITEV, s katero lahko prosimo za moč, da bi branili Evangelij življenja.

    Oče usmiljenja,
    poglej na nas v naši šibkosti in nas okrepi.
    Kajti spričo smrti in uničenja,
    sebičnosti, greha in teme kulture smrti
    naš strah grozi, da nam bo preprečil izpolnjevati tvojo voljo.

    Daj nam milost, da bomo zaupali v tvojo moč.
    Naj se zanesemo samo nate, na Boga, po katerem je vse nastalo,
    in daj nam strast do daru življenja, s katerim si nas obdaril,
    in Evangelija življenja, ki je temelj našega bivanja.
    Po smrti in vstajenju tvojega Sina
    nam daj moč, pogum in veselje v svojem imenu.
    Za to te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/08/09/molitev-za-moc-da-bi-branili-sleherno-clovesko-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  40. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    ZAKAJ JE BOG “BLAGOSLOVIL SOBOTNI DAN IN GA POSVETIL” (2 Mz 20,11)?

    Kompendij KKC (št. 450): Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja,
    kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.

    Več o tem na:
    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  41. Hvala says:

    OD PRVE IZDAJE SE JE RAZLAGA DRUŽINE ZELO SPREMENILA .PREVERILI SMO TUDI DEFINICIJO DRUŽINE V SLOVENSKI ZAKONODAJI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Prav zdaj, ko se sinodalni očetje pogovarjajo o družini, smo v Sloveniji pridobili novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in seveda preverili iztočnico družina. Od prve izdaje se je razlaga tega pojma zelo spremenila. Preverili smo tudi definicijo družine v slovenski zakonodaji.

    Obe izdaji SSKJ

    V SSKJ2 osnovna razlaga pravi, da je družina »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, med primeri pa sta navedeni tudi »enostarševska« in »istospolna družina«, v podpomenu pa je družina navedena tudi kot »skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki«.

    V prvi izdaji SSKJ je družina pojmovana kot »zakonski par z otroki ali brez njih«, v podpomenu so takratni avtorji slovarja družino razumeli tudi kot enega od zakoncev z otroki. Pri obeh razlagah pa so primeri rabe besede isti, v novi izdaji je dodan le eden: »hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino«.

    Nova razlaga torej ne predvideva nujno sklenjene zakonske zveze, obvezni člani družine pa so postali otroci, saj je po navedbi iz prve izdaje družina lahko bila brez njih. Zanimiva je tudi sprememba glede pojma načrtovanje družin: v prvi izdaji je ta omenjen šele v terminološkem gnezdu, medtem ko je pri novi že na koncu razlage osnovnega pomena, torej v vidnejšem polju.

    V terminološkem gnezdu je obakrat navedena tudi sveta družina, v kateri so Jezus, Marija in sv. Jožef z oznako rel. kar pomeni religija, zlasti rimskokatoliška. Tik za tem sledi “sociološki” pojem nepopolna družina z razlago, da v njej manjka eden od staršev. V novi izdaji je to izpuščeno.

    Pravni pomen družine v Sloveniji

    Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih družino definira kot življenjsko »skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo«. V tretjem členu pa je nato opredeljena zakonska zveza kot »z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene«. V drugem odstavku člena pa je zapisano, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Potemtakem zakonca sama brez otrok še nista družina, morata jo šele zasnovati, kar naj bi bil tudi njun cilj.

    Po Družinskem zakoniku, ki je bil leta 2012 zavrnjen na referendumu, je bila družina definirana kot »življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« V Ustavi Republike Slovenije definicije družine ni. Statistični urad RS pa družina opredeljuje kot življenjsko skupnost najmanj dveh ljudi v okviru zasebnega gospodinjstva, ne glede na potomstvo in zakonsko zvezo, prebivati pa morata v istem stanovanju.

    Definicija družine v Cerkvi

    Za Cerkev je družina še vedno zakonska zveza med enim moškim in eno žensko, ki sta odprta za življenje. »Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti,” navaja Katekizem katoliške Cerkve.«

    https://www.druzina.si/clanek/definicija-druzine

  42. Miro says:

    V DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU NAJDEMO PRILIKO O DELAVCIH, POKLICANIH ZA EN DAN, KI JO PRIPOVEDUJE JEZUS, DA BI Z NJO SPOROČIL DVA VIDIKA BOŽJEGA KRALJESTVA: PRVI, DA BOG HOČE POKLICATI VSE NA DELO ZA SVOJE KRALJESTVO; IN DRUGI, DA HOČE NA KONCU DATI VSEM ISTO PLAČILO, TO JE ZVELIČANJE, VEČNO ŽIVLJENJE – NE POZABIMO TE PRILIKE, KO STOPAMO V VSAKDANJE ŽIVLJENJE. BODIMO VELIKI V LJUBEZNI IN VESELIMO SE BOŽJIH DAROV!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,1-16)

    »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V današnjem evangeljskem odlomku najdemo priliko o delavcih, poklicanih za en dan, ki jo pripoveduje Jezus, da bi z njo sporočil dva vidika Božjega kraljestva: prvi, da Bog hoče poklicati vse na delo za svoje kraljestvo; in drugi, da hoče na koncu dati vsem isto plačilo, to je zveličanje, večno življenje.

    Gospodar vinograda, ki predstavlja Boga, gre ob zori ven in najame skupino delavcev. Z njimi se dogovori, da bo plačal en denarij za en dan, torej pravično plačilo. Ven gre tudi ob naslednjih urah, vse do poznega popoldneva, da bi najel še druge delavce, ki jih najde brezposelne. Ob koncu dneva gospodar ukaže, da se da en denarij vsem, tudi tistim, ki so delali le nekaj ur. Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so manj delali. Gospodar pa jih spomni, da so prejeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, tega ne smejo zavidati.

    Če bomo v življenju samo tehtali in merili, koliko smo dobili mi in koliko je dobil bližnji, potem bomo vedno godrnjali kot najeti delavci. Nikdar v življenju temu ne bomo prišli do konca. Vedno se bo našel kdo, ki bo za manj dela zaslužil več; ki bo za manj učenja dobil boljšo oceno, ali pa bo za večjo napako plačal manjšo kazen.

    Ali naj se na vse to jezimo? Naj se med seboj tožimo in živimo v nevoščljivosti? Ne! Jezus nas vabi naj presegamo računarsko pravičnost z ljubeznijo. Da bi mogli slediti njegovi težki, vendar edini resnično osrečujoči poti, ne pove le prilike, ampak z življenjem pokaže, da se ljubezen končno izplača. Za nas brez pomislekov sprejme celo smrt na križu. Nagrada je vstajenje, je popolna svoboda, je mir, ki nam ga daje odpuščanje. Ljubimo brez preračunavanja, je prvi odgovor današnje prilike.

    Z vprašanjem: »Zakaj si ti hudoben, če sem jaz dober?« pa nas Jezus opozarja tudi na podarjenost vsega, kar smo in kar imamo. Ne bo težko biti radodaren, če bomo čutili, da nam je vse podarjeno. Se tega zavedamo od jutra do večera? Hvaležnost za obdarjenost je tako drugi del odgovora, na naše tožarjenje in nevoščljivost.

    V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati v tistem, ki posluša priliko, preskok nivoja, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo ne iz človeške pravičnosti, torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno. Zveličanje je zastonjsko.

    S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim, ki niso naše misli in niso naše poti. Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati z širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Ne pozabimo tega. On se poslužuje usmiljenja, na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.

    Jezus nam hoče ponuditi v zrenje gospodarjev pogled, torej pogled, s katerim gleda vsakega od delavcev, ki čakajo na delo in jih kliče, naj gredo v njegov vinograd. To je pogled poln pozornosti, dobrohotnosti, je pogled, ki kliče, ki vabi, da se dvignemo, se podamo na pot, saj hoče življenje za vsakega od nas, hoče polno, zavzeto življenje, osvobojeno vsake praznine in lenobe. Bog ne izključuje nikogar in hoče, da vsak doseže njegovo polnost. To je ljubezen našega Boga, ki je Oče.

    Ne pozabimo te prilike, ko stopamo v vsakdanje življenje. Bodimo veliki v ljubezni in veselimo se božjih darov.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  43. Miro says:

    PATER PIJ: BOG JE “DOLŽAN” USLIŠATI TAKŠNE MOLITVE (Aleteia)

    PREK NJIH NAM BO PODELIL SVOJO MILOST IN POMOČ PRI VSEH STVAREH

    Ko smo telesno blizu nekoga, ki ga imamo radi, se seveda z njim pogovarjamo. Ne ves čas, kakopak, saj so ljudje, ki se imajo radi, lahko skupaj tudi v tišini. Bilo pa bi čudno, če bi preživeli ves dan ali pa že nekaj ur, ne da bi spregovorili besedo z ljubljeno osebo, ki sedi poleg nas.

    Svetniki podobno ravnajo pri Bogu. Blizu nam je, govori z našimi srci, zato se spodobi, da spregovorimo tudi sami. Naše besede so lahko preproste, kot pozdrav, ki bi ga izrekli staršem, otroku, zakoncu ali bratu, s katerim smo v istem prostoru.

    PREPROSTE BESEDE Z MOČNIM UČINKOM

    “Jezus, vate zaupam,” je ena od možnosti. Ali preprosto “Abba”, “Jezus, bodi Jezus v mojem življenju,” je lahko čudovita molitev, ali pa “Jezus, Marija in Jožef, rad vas imam. Rešite naše duše.”

    Te kratke molitve bodo kar same vzniknile v našem srcu, če se zavedamo, da smo nenehno in neomajno v Božji navzočnosti. Čeprav je nemogoče, da bi ves čas mislili le na to, se z vajo lahko naučimo, da se bomo Božje bližine zavedali čim večkrat v dnevu.

    “Prepričani moramo biti, da nam je Bog vedno blizu. Živimo tako, kot bi bil nekje daleč, v nebesih visoko nad nami, in pri tem pozabljamo, da je obenem ves čas ob nas,” je dejal sv. Jožefmarija Escriva.V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice. Zadnji izraz je za opis kratkih, spontanih molitev uporabil tudi p. Pij. Rekel je, da so kakor “puščice, ki zadenejo Božje srce”.

    Še več, priljubljeni italijanski svetnik je dejal, da imajo molitvene puščice posebno moč in na nas kar “dežujejo” Božjo milost.

    Decembra leta 1914 je dejal, da sploh ni pretirano, če trdimo, da je Bog dolžan uslišati tovrstne molitve. Zapisal je:

    Spodbujam vas: ves čas obnavljajte prave namene, ki ste jih imeli na začetku, in od časa do časa izgovarjajte molitvene vzdihe. Te molitve so kakor puščice, ki zadenejo Božje srce in ga primorajo – in ta beseda v tem primeru sploh ni pretirana – , povem vam, primorajo ga, da nam podeli svojo milost in pomoč pri vseh stvareh.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/05/16/pater-pij-bog-je-dolzan-uslisati-taksne-molitve/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  44. Miro says:

    KAJ JE KRIVA PRISEGA?

    Kompendij KKC (št.449): Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti,
    ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  45. Hvala says:

    NAIVNA DRUŽBA

    SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
    KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA
    Škofija Koper

    Problem današnje slovenske družbe je, da so v Sloveniji še vedno prisotni miselni vzorci, ki jih
    je večina Evrope že zdavnaj poslala na smetišče zgodovine, oziroma jih ni nikoli priznala.
    Domnevne ali dejanske politične nasprotnike, se ne obravnava kot politične tekmece, ampak
    kot sovražnike. Uveljavlja se jezik Golega otoka in praksa popolnega izničenja človeka.
    Normalno je, da se z nekom ne strinjaš, da pa mu ob tem vzameš osnovne atribute človeka in
    državljana in svetost življenja, ter ga obravnavaš na način, ki dopušča le še njegovo popolno
    moralno diskvalifikacijo, ki ji lahko sledi le še eksistenčna ali celo fizična likvidacija, pa je
    zaskrbljujoče.

    Družba se od takih nazorov in dejanj ne diferencira. Opozarjanje na razmere, v katerih živimo
    ni histerija, ampak opozarjanje na realnost, v kateri živimo.
    »V našem okolju hudič nemoteno in svobodno deluje.«
    6 Tudi, če njegovo delovanje odkrijemo
    in ga obsodimo, se zmuzne skozi glavna vrata. Tako je zvit, da ne zbeži več skozi stranska.
    Družba ga ne obsoja več. Z njim živi kot v nekakšni skupnosti, simbiozi. »Hudič si je ustvaril
    mehanizme, ki diskreditirajo ali uničijo vsako razmišljanje, ki bi postavilo pod vprašaj njega
    kot izvir nesreče in trpljenja.«

    7 Bolj so krivi duhovniki pedofili, pa čeprav so obtožnice brez
    tehtnih dokazov. V svetu je dobro odrinjeno na marginalno, je označeno kot politično
    nekorektno ali pol resnica. Ni več prva opcija. Medtem, ko se zlo sprejema, kot nekaj
    naprednega, novega za družbo popolnoma sprejemljivega. To naj bo pridobitev novih časov in
    svobode. Pa svoboda je res nekaj, kar je absolutno dobro, kaj ne.

    Obramba pred zlom je največja potreba vsakega človeka. Pred njim se mora braniti tudi Cerkev.
    Ni naključje, da je v Cerkvi veliko zla. Zlo je živo in dejavno, duhovno in perverzno, je kruta
    resničnost. Zlo je skrivnosten strah v posamezniku. Take ljudi zaznamo, ker se stalno nekaj ali
    nekoga bojijo. Niso več samostojni in pokončni. Begajo med nepomembnimi stvarmi tega
    sveta. Hudič je skrivnostni sovražnik, ki seje zmoto, kaos in nesrečo v zgodovino človeštva.
    Hudič je prekril zemljo. Ga je toliko, če bi ga videli, bi zatemnil sonce. Ker ni več Boga, kjer
    se zanika njegov obstoj, kjer brezoblična laž zmaguje proti očitni resnici, kjer hladen in krut
    egoizem duši ljubezen, tam je hudiča vedno več in zmeraj bolj si širi svoje delovanje, v
    podjetjih, v družinah, povsod tam, kjer ljudje ne poznajo več imena Bog.

    https://kps.rkc.si/wp-content/uploads/Jezusov-nauk-in-naivna-druzba-Pavel-Presl.pdf

  46. Miro says:

    GLEJ, MI SMO VSE ZAPUSTILI IN ŠLI ZA TEBOJ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,23-30)

    Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Tedaj mu je Peter odvrnil: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Kaj bomo torej prejeli?« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov. In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C23-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Najprej naj izrazim mnenjem, da bi morali biti svetemu Petru izredno hvaležni. Zakaj? Zato, ker je preprosto izrazil tisto, kar so vsi učenci mislili, ampak si nihče ni upal tega povedati na glas.

    Odgovor Jezusa je zelo opogumljajoč tudi za nas!

    Jezus se odzove z izjavo, da je smisel odpovedi v bistvu sestavljen iz dveh vidikov. Prvi je takojšnja, stokratna pomnožitev dobrin. Ne gre za stokratno pomnožitev stvari, ampak stokratno v njihovi intenzivnosti. Drugi vidik se nanaša na večno življenje. To ni samo življenje po tem življenju, ampak tisto, kar naredi že vse tukajšnje življenje bolj živo, ker predstavlja njegov smisel.

    Nekako tako kot če bi Jezus rekel, da nič ne bo izgubljenega, nič ne bo šlo v prazno, v nesmisel, se preprosto končalo, ampak se bo končalo v neki celoti, v polnosti, v Smislu. Ta Smisel pa ni kraj, ampak Oseba.

    Nebesa so za nas Oseba. To bo dokončno srečanje z Očetom po Sinu.

    Jezus v bistvu pravi: Ne bojte se me, ne jemljem ničesar, dajem pa vse. Jezus daje vse! To velja za vsakega človeka in toliko bolj za vse, ki se posvetijo Bogu. To, čemur se odpovemo, ni omembe vredno v primerjavi s tem, kar dobimo, kar nam podari Gospod. Če Mu damo možnost, da se sreča z našim pogledom, nas osvoji in gremo za Njim, pustimo vse drugo in svoje srce podarimo Njemu.

    V tem evangeljskem odlomku ne teče beseda toliko o veri, ampak o človeški, skoraj preveč človeški zadevi: kaj dobimo v zameno, da gremo za teboj? Takšna zahteva se zdi preveč vsakdanja, toda konec koncev je res, da se moramo vedno vprašati, kakšna je dodana vrednost naših odločitev, ali neka odločitev ima smisel ali ne.

    Kaj bomo pa mi imeli od tega, ker smo vse zapustili in šli za teboj? To je vprašanje, ki vznemirja srce slehernega vernega človeka.

    Jezus jasno pove, da milost hoje za njim in trpljenja zanj ni sad človeških načrtov in odločitev. Ni mogoče hoditi za Gospodom, če pričakujemo za to nekakšno nagrado ali protiuslugo. Za njim lahko hodiš le zaradi njega in ne zaradi neke nagrade. Za njim greš lahko le, če hočeš in želiš biti eno z njim.

    K Jezusu nas v resnici pritegne Bog Oče. Bog nas pritegne tako, da smo deležni in delimo z njim dobrohotno Božjo ljubezen, ki jo pokaže v Jezusu, nas po njej doseže in nam daje srčni počitek. Ničesar drugega si ne moremo želeti. Če hočemo nekaj drugega, smo že zunaj in naše srčno hrepenenje se ne izpolnjuje. Le če z Jezusom delimo Božjo dobrohotno ljubezen, naše srce ozdravi in oživi.

    Če hodimo za Jezusom, smo resnično veliki takrat, kadar služimo, ne kadar vladamo in nas drugi iz strahu ubogajo. Jezus nas s tem odgovorom spet vabi, da se zavedamo Očeta, ki nas priteguje k Sinu. Služenje uresničuje Očetovo dobrohotno voljo v odnosu do vsakega človeka. Božjo dobrohotno voljo do vsakega izmed nas je v polnosti uresničil in živel le Jezus. V moči njegovega Duha tudi mi Očetovo dobrohotno voljo lahko sprejemamo in delno uresničujemo. Prav takrat zasije Božja ljubezen do ljudi. Zaradi te ljubezni ima vsak človek svoje dostojanstvo in svobodo. S služenjem uresničujemo pravo človeško veličino, ki v drugih ljudeh prebuja in osvobaja njihovo resnično človeško dostojanstvo in sposobnost ljubezni. S služenjem drugim pokažemo, da niso samo predmet ljubezni, ampak da lahko sami ljubijo. Služenje edino osvobodi človeško dostojanstvo in omogoči, da v konkretnih dejanjih zasije in se pokaže Božja navzočnost. Če se to pri našem služenju ne dogaja, pomeni, da še vedno »služimo« preveč po človeško in da je naša velikodušnost zgolj čustvena. Pri služenju je v igri to, kar je veliko v Božjih očeh. Prav ta veličina uresničuje najgloblja pričakovanja vseh človeških src, tudi tvojega in mojega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  47. Miro says:

    PO ČEŠČENJU JE HOSTIJA ZAČELA UTRIPATI V RITMU SRCA

    NADŠKOFIJA GUADALAJARA ŠE NI KOMENTIRALA TEGA OSUPLJIVEGA DOGODKA V MAJHNI MEHIŠKI CERKVI

    Videoposnetek, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, prikazuje evharistični čudež v majhni mehiški cerkvi. Na posnetku slabše kakovosti je videti, kot da hostija med češčenjem v monštranci utripa in se premika v ritmu bitja srca. Nadškofija Guadalajara o posnetku še ni podala izjave.

    Po poročanju katoliških medijev je bil video posnet 24. julija 2022 v župniji Naše Gospe rožnega venca v mehiški zvezni državi Jalisco. Posneli so ga župljani, ko so pojav opazili. Dogodek naj bi trajal okoli 20 do 30 sekund.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/08/14/po-cescenju-je-hostija-zacela-utripati-v-ritmu-srca/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  48. Miro says:

    MARIJA GOJI V NAS KRISTUSOVO ŽIVLJENJE

    »MARIJA JE PREJELA OD SVOJEGA BOŽJEGA SINA VRHOVNO OBLAST, DA RAZPOLAGA Z
    NADNARAVNIMI MILOSTMI IN DOBRINAMI BOŽJEGA KRALJESTVA. MARIJA JE NAŠA MATI,
    KER JE V SVOJI LJUBEZNI SODELOVALA PRI NAŠEM DUHOVNEM PREPORODU. ŠE NAPREJ
    OSTAJA NAŠA MATI S TEM, DA GOJI IN HRANI V NAS KRISTUSOVO ŽIVLJENJE.«

    Misel sv. Matere Terezije (Ognjišče)

  49. Miro says:

    ZAKAJ JE PREPOVEDANA KRIVA PRISEGA?

    KOMPENDIJ KKC (št. 448): KER SE TAKO VPLETA BOGA, KI JE RESNICA SAMA,
    NAJ PRIČUJE ZA LAŽ. “NE PRISEGAJ NE PRI STVARNIKU, NE PRI STVAREH,
    RAZEN PO RESNICI, POTREBI IN S SPOŠTOVANJEM” (sveti Ignacij Lojolski).

    Več o tem na https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  50. Miro says:

    KAKO IZPOZNITI NAŠO KRALJEVSKO SLUŽBO? Z ŽIVLJENJEM PO MARIJINEM ZGLEDU. Z MARIJO SODELUJMO PRI KRISTUSOVEM ODREŠENJSKEM DELOVANJU!

    »Svojo kraljevsko službo, ki smo jo prejeli po krstu, bomo izpolnili, če jo bomo živeli po Marijinem zgledu: v suverenem in ponižnem sprejetju Božje volje, ki vključuje tudi odpoved in trpljenje in tako predstavlja tveganje. Nikakor pa ne pomeni odpoved svobodi in ustvarjalnosti, temveč možnost, da živimo svobodo v polnosti odnosa z Bogom in da razvijemo ustvarjalnost znotraj Božjega načrta za naše življenje. Tako bomo skupaj z Marijo sodelovali pri Kristusovem odrešenjskem delovanju. Obvladovali bomo sebe, svojo dušo, duha in telo ter se vključili v zdravljenje družbe in vseh situacij, ki povzročajo in spodbujajo greh ter vodijo v rušenje, kaos, temo.«

    Odlomek iz pridige novomašnika Gašperja Kočana na predvečer 104. obletnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah, 3. septembra 2011

    Celoten nagovor na: https://marija.si/gradivo/brezjanske-pridige/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  51. Hvala says:

    SVETA MARIJA SVETUJE IN SVARI KAR NAPREJ -SPREOBRNITI SE K BOGU NAZAJ, DELATI POKORO, SE POKESATI GREHOV IN POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI TRPLJENJE IN VSE KAR PRIDE OD BOGA!

    TO JE KONTRA KAR SE V VEČINI DANES DOGAJA, SVETUJE IN REŠUJE. STRMENJE LJUDI TEGA ČASA JE, KAKO SE NAJHITREJE REŠITI VSAKEGA TRPLJENJA, itd…TO JE ZASLEDITI POVSOD. VENDAR, ČE HOČEMO PODROBNO DOUMETI MARIJINE NASVETE IN PO NJIH ŽIVETI, JO PROSIMO, DA NAS TO NAUČI!

  52. Miro says:

    PRIČEVANJE O OGNJENI GROZI: »MARIJA SE MI JE ZAZDELA KOT POVELJNICA GASILSKE DELEGACIJE«

    ČUDEŽ NA MIRENSKEM GRADU

    Mirenski Grad, duhovno središče v bližini Nove Gorice, kjer delujejo lazaristi, usmiljenke in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, bi skoraj uničili ognjeni zublji. V sredo, 20. julija, je počitniško varstvo otrok opoldne prekinil požar, s katerim so se na Krasu gasilci borili kar 17 julijskih dni.

    Ogenj se je nevarno približal Mirenskemu Gradu, kjer je tudi cerkev Žalostne Matere Božje, in le malo je manjkalo, pa bi postalo vse, kar so tam gradili, le še pogorišče. Kot sta za Našo družino razkrila zakonca Urška in Simon Smerkolj, ki sta bila tisti dan skupaj s sodelavci odgovorna za počitniško varstvo in vse drugo na griču, so prepričani, da je Mirenski Grad rešil čudež.

    APOKALIPTIČNO VZDUŠJE

    Kaj se je dogajalo? »Bilo je že ogromno dima. Res je bilo apokaliptično vzdušje. Ko dim prekrije sonce, vidiš samo še malo kroglico rdeče barve. Imeli smo enega avtističnega fantka, ki je bil zelo prestrašen, nekateri otroci so jokali. Zadaj so se videli že plameni, saje so padale z neba, veter je pihal. Gručico smo vodili na parkirišče, da bi jih z avtomobili odpeljali v dolino. Dogovorili smo se, da se dobimo pred bližnjo gostilno, ker se nam je zdelo, da je tukaj preveč nevarno. Tudi civilna zaščita nam je dala navodila, da se zberemo v dolini. Med našo evakuacijo so policisti, ker niso vedeli, da se že umikamo, starše, ki so že prihajali po svoje otroke, usmerjali nazaj na hrib, kjer naj bi pobrali še druge otroke,« se spominja Urška.

    Več o tem pričevanju na:
    https://si.aleteia.org/2022/08/15/marija-se-mi-je-zazdela-kot-poveljnica-gasilske-delegacije/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  53. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: MARIJA NAM KAŽE, DA JE NEBO NA DOSEGU ROKE, ČE NE POPUSTIMO GREHU…

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN IN LEP PRAZNIK! DANES NAM NA SLOVESNI PRAZNIK VNEBOVZETJA BLAŽENE DEVICE MARIJE EVANGELIJ PREDLAGA POGOVOR MED NJO IN NJENO SESTRIČNO ELIZABETO«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NA DANAŠNJI PRAZNIK NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV NA TRGU SV. PETRA. (po zapisu p. Ivana Hercega)

    Ko Marija vstopi v hišo in pozdravi Elizabeto, ji ta pravi: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (Lk 1,42). Te besede, polne vere, veselja in začudenja so postale del »Zdravamarije«. Vsakič ko molimo to tako lepo in domačo molitev, storimo isto kot Elizabeta. Pozdravljamo Marijo in jo blagoslavljamo, ker nam prinaša Jezusa.

    Marija sprejme Elizabetin blagoslov in odgovori s pesmijo, ki je dar za nas, za vso zgodovino, Magnifikat, ki je pesem hvaljenja, za katero bi lahko rekli, da je »pesem upanja«. Gre za himno hvaljenja in veselja nad velikimi stvarmi, ki jih je Gospod storil njej. Marija pa gre še naprej. Zre namreč Božje delovanje v vsej zgodovini njenega ljudstva. Pravi na primer, da je Gospod »mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne« (v. 52-53). Ko poslušamo te besede, bi se lahko vprašali: Devica morda ne pretirava, ko opisuje svet, ki ga ni? Kajti to kar pravi, se zdi, da ni v skladu z resničnostjo. Medtem ko ona govori, mogočni tistega časa niso bili vrženi s prestolov. Strašni Herod na primer je trdno na svojem prestolu. Tudi reveži in lačni ostajajo takšni, medtem ko bogati še naprej uspevajo.

    Kaj pomeni Marijina pesem in kakšen je njen smisel? Noče delati kronike tistega časa, saj ni novinarka, ampak nam hoče reči nekaj veliko bolj pomembnega in to je, da je Bog preko nje začel zgodovinski obrat in je dokončno vzpostavil nov red stvari. Ona, majhna in ponižna, je povišana in – to praznujemo danes – prenesena v slavo nebes, medtem ko je mogočnikom sveta namenjeno, da ostanejo praznih rok. Pomislimo na priliko o tistem bogatem človeku, ki je imel pred vrati berača Lazarja. Kakšen je bil njegov konec? Ostal je praznih rok.

    Marija, če rečemo drugače, naznanja korenito spremembo, prevrnitev vrednot. Medtem ko govori z Elizabeto, nesoč v sebi Jezusa, vnaprej izreka tisto, kar bo njen Sin rekel, ko bo razglasil za blažene reveže in ponižne ter posvaril bogate in tiste, ki si postavljajo temelj na lastni samozadostnosti. Devica torej s to pesmijo, to molitvijo prerokuje. Prerokuje, da kar je v ospredju, niso moč, uspeh in denar, temveč služenje, ponižnost in ljubezen. Ko njo gledamo v slavi, razumemo, da je resnična oblast služenje, ne pozabimo tega, resnična oblast je služenje in da kraljevati pomeni ljubiti. In to je pot v nebo.

    Poglejmo zdaj sebe in se lahko vprašamo, se ta preroška prevrnitev, ki jo je oznanila Marija, dotika mojega življenja? Verjamem, da je služenje kraljevanje in je ljubiti vladati? Cilj mojega življenja je nebo, raj ali imeti se dobro tukaj? Ali pa skrbim samo za zemeljske, materialne stvari? In še, ko gledamo dogajanje na svetu, se pustim ujeti v pesimizem ali pa kot Devica, znam opaziti delovanje Boga, ki po krotkosti in majhnosti dela velike stvari?

    Bratje in sestre, Marija danes poje o upanju in ponovno prižge v nas upanje, saj v njej vidimo cilj na naši poti. Ona je namreč prva stvaritev, ki vsa z dušo in telesom, zmagoslavno doseže cilj nebes. Kaže nam, da je nebo na dosegu roke. Kako to? Da, nebo je na dosegu roke, če ne popustimo grehu, če v ponižnosti hvalimo Boga in drugim z velikodušnostjo služimo. Ne popustiti grehu! Kdo bi lahko rekel: »Toda oče, slaboten sem!« »Gospod ti je vedno blizu, saj je usmiljen.« Ne pozabite na ta Božji slog, ki je bližina, sočutje in nežnost. Njegov slog je biti vedno nam blizu.

    Naša Mati nas drži za roko, nas spremlja v slavo, nas vabi, da se veselimo, ko mislimo na raj. S svojo molitvijo blagoslavljajmo Marijo in jo prosimo za pogled, ki je sposoben na zemlji zaslutiti nebo.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-08/papez-francisek-marija-nam-kaze-da-je-nebo-na-dosegu-roke-ce.html

    Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

  54. Miro says:

    MARIJA OBIŠČE ELIZABETO – MARIJINA HVALNICA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-56)

    Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

    Marijina hvalnica

    In Marija
    je rekla:
    »Moja duša poveličuje Gospoda
    in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
    kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
    Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
    kajti velike reči mi je storil Mogočni
    in njegovo ime je sveto.
    Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
    nad njimi, ki se ga bojijo.
    Moč je pokazal s svojo roko,
    razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
    Mogočne je vrgel s prestolov
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
    in se spomnil usmiljenja,
    kakor je govoril našim očetom:
    Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
    Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C39-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  55. Miro says:

    BREZ MARIJE SE V ŽIVLJENJU NE MORE ZGODITI NIČ DOBREGA IN BOGA VREDNEGA (Aleteia)

    ŽIVETI IN UMIRATI Z MARIJO …

    Iz otroštva se spominjam, kako smo za praznik Marijinega vnebovzetja od doma vsako leto peš romali v Turnišče. Name so napravili močan vtis ljudje, stari in mladi, ki so po kolenih drsali okrog Marijinega oltarja. Od takrat me spremlja močno prepričanje, da se brez Marije v življenju ne more zgoditi nič dobrega in Boga vrednega.

    Pozornost Boga do Marije je izjemno ljubeča. Njenega telesa ni mogel prepustiti trohnenju v grobu. Ta Božja “protekcija” v nas mogoče na trenutke prebuja nevoščljivost. Zakaj pa se moramo mi toliko časa zaustaviti v grobu, da pri tem strohni naše telo? Občutek nemoči, da ne moremo pri tem storiti ničesar, povzroča stisko. Zaradi tega vera lahko zapade v dvom ali pa povsem ugasne.

    Nekaj moramo vedeti: Z Marijo se je zgodilo to, kar se z nami ni. Bila je obvarovana izvirnega in osebnega greha – torej je bila brez vsakega madeža. Bog ji je dal ta dar z namenom, da postane Mati njegovega Sina, Jezusa Kristusa. Zaradi tega je bila obvarovana tudi trohnenja v grobu. Gre za privilegij zaradi poslanstva – biti Božja Mati. S tem poslanstvom se ne more ponašati nihče. Sicer se tudi Marija ni ponašala, ker je bila zmeraj ponižna Gospodova služabnica. Ta ponižnost je njena zahvala Bogu za dar Božjega materinstva.

    Če nas zavest o lastni smrti in trohnenju v grobu ne bo napravila ponižne pred Bogom, potem nas ne bo nič. Vera v popolno odvisnost od Boga nas dobesedno sili k ponižnosti. Ničesar namreč nimamo, česar bi od njega ne prejeli. Marija ni na to nikoli pozabila, mi pa večkrat pozabljamo.

    Praznik Marijinega vnebovzetja nam daje možnost, da temeljiteje premišljujemo o tem, kako dobro je živeti in umirati z materjo Marijo, ker nam to daje gotovost tudi za našo blaženo večnost. “Po Mariji k Jezusu” pomeni, da nas hoče imeti Jezus v nebesih zaradi ljubeče pozornosti matere Marije do vseh nas. Od nje se lahko učimo takšne ponižnosti, ki nas bo napravila vredne našega vnebovzetja.

    Z nami naj hodi mati Marija do nebes.

    Avtor prispevka: soboški škof Peter Štumpf

    https://si.aleteia.org/2022/08/15/brez-marije-se-v-zivljenju-ne-more-zgoditi-nic-dobrega-in-boga-vrednega/

  56. Miro says:

    MARIJO VZAMEMO K SEBI

    NA MARIJINO VNEBOVZETJE LETOS SLOVENSKI NAROD ŽE TRIDESETIČ POSVEČAMO VARSTVU BOŽJE MATERE.

    MARIJA IMA V VERI CERKVE POMEMBNO MESTO, ZATO SE JI RADI PRIPOROČAMO. POSEBNO ZNAMENJE ZAUPANJA JE POSVETITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU, KI JO NAVADNO SPODBUDIJO IZREDNI DOGODKI. POSVETITEV SLOVENSKEGA NARODA MARIJI ŠKOFJE OBNOVIJO VSAKO LETO NA PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA. LETOŠNJA SLOVESNOST JE V ZNAMENJU 30. OBLETNICE PRVE POSVETITVE SAMOSTOJNE SLOVENIJE.

    https://www.druzina.si/clanek/marijo-vzamemo-k-sebi-1

    Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

    • Miro says:

      POSVETILNA MOLITEV ZAVZEMA VSA PODROČJA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA. MOLIMO JO V ŽELJI, DA BI MARIJA RES SPREMLJALA NAŠE ŽIVLJENJE IN DA BI SE MI TEGA ZAVEDALI:

      Presveta Devica Marija!
      Ti si Jezusova mati: ti si ga pod srcem nosila,
      ga rodila in z njim pod križev trpela.

      Ti si tudi naša mati: tvoja materinska roka
      nas je varovala skozi vso zgodovino.

      Tebi izročamo sami sebe,
      da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.
      Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje
      in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

      Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem,
      da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.

      Tebi izročamo slovensko domovino,
      da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.
      Tebi izročamo naše rojake po svetu,
      da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

      Sprejmi nas v svoje varstvo
      in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
      ki živi in kraljuje vekomaj.
      Amen.

      https://marija.si/dozivite-brezje/posvetitev-mariji/

      Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

  57. Miro says:

    ŠKOF SAJE OB PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA: SAMO, ČE JE VELIK BOG, JE VELIK TUDI ČLOVEK, KER JE NJEGOVA PODOBA

    Na slovesni in zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja se katoličani kot ena družina zbiramo ob naši nebeški Materi. »Marija je bila s telesom in dušo sprejeta v nebesa. Ni daleč od nas, čuti z nami in prosi za nas. Prav zato, ker je z Bogom in v Bogu, je zelo blizu tudi vsakemu od nas. Ko je bila na Zemlji, je lahko bila blizu le nekaterim ljudem. Ker je v Bogu in z Bogom, je blizu vsakemu od nas, pozna naša srca, sliši naše molitve, lahko nam pomaga s svojo materinsko priprošnjo,« je v nagovoru ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Zaplazu dejal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof dr. Andrej Saje. Tako on kot ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sta ob tem prazniku opozorila na pomen zakonske zveze moškega in ženske ter materinstva in očetovstva za prihodnost naše družbe.

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/253/novice/34971/skof-saje-ob-prazniku-marijinega-vnebovzetja-samo-ce-je-velik-bog-je-velik-tudi-clovek-ker-je-njegova-podoba.htm

    Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

  58. Miro says:

    SLOVESNI PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA

    Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.

    Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo.

    Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

    O prazniku Marijinega vnebovzetja več na:
    https://katoliska-cerkev.si/marijino-vnebovzetje-slovesni-in-zapovedan-praznik

    Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO K MARIJI VNEBOVZETI:

      V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

      MARIJA VNEBOVZETA,
      s pogledom, zazrtim v Tvojo sveto Podobo,
      Te v prosilni molitvi skesani goreče prosimo:
      »Varuj nas pred vsako kužno boleznijo današnjih dni!«

      Tvoje ljudstvo smo,
      obteženo z bremeni grehov in krivde.
      Ko dobi Božji opomin novo ime –
      rak, korona virus, sars
      in druge neozdravljive bolezni
      je v nas boleče priznanje in vedno večja nemoč;
      zbegani od sil teme smo jetniki strahu.

      K Tebi se zatekamo kot otroci k Materi,
      pred Teboj obljubljamo, da je naša vera
      v Tvojo priprošnjo neomajna, polna zaupanja
      in hvaležnosti, ker si nas vedno varovala.

      Na Tvoj oltar so nas naše Matere podarjale
      iz svojega naročja; na Tvoje odprte dlani so odložile
      vse svoje bolečine, solze, skrbi in vsa bremena.

      Varuj tudi nas, bodi nam Mati, ki nikdar ne zapusti
      svojih otrok v bolezni, v nesreči in ob smrtni uri!
      Združuj naše roke z vsemi, ki trpijo,
      v skupno molitev s svetimi angeli in s seboj!

      Zaupamo, da pri svojem Sinu Jezusu Kristusu,
      našem Odrešeniku, izprosiš nad našo deželo
      usmiljenje in blagoslov Vsemogočnega Boga –
      tisto milost, ki bo obvarovala našo domovino,
      domove, vasi in ljudi pred novo kugo, pred vojno,
      pred lakoto, pred ognjem in nevihtnim nebom.

      Svoje življenje, svojo dušo in srce
      izročamo v Tvoje Brezmadežno srce,
      da se v šoli Tvoje svete ljubezni in molitve
      učimo ljubiti Boga, sprejemati Njegovo sveto voljo
      ter neomajno zaupati v Božje Usmiljenje
      in v Božjo previdnost.

      Po Svetem Duhu nas povezuj in sprejmi
      v svojo družino ljubljenih otrok!

      Marija Vnebovzeta, prosi za nas,
      ki se k Tebi zatekamo!

      Sveti Jožef, sveti Frančišek in sveti Anton,
      sveta Klara, vsi Božji priprošnjiki in svetniki,
      prosite za nas!

      Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu … Amen.

      (Molitev Marija Vnebovzeta, svetagora.si)

  59. Miro says:

    »KAJ POMENI BREZMEJNA LJUBEZEN DO BREZMADEŽNE?
    ONA JE BOGU NAJBLIŽJA. ČE SE BLIŽAMO NJEJ, SE S TEM
    BLIŽAMO SAMEMU BOGU.«

    Misel sv. Maksimiljana Kolbeja

    Sv. Maksimiljan Kolbe, prosi za nas!

  60. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: OGENJ JEZUSOVE LJUBEZNI RAZŠIRJA SRCE IN DELA ŽIVLJENJE LEPO

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! V EVANGELIJU DANAŠNJEGA BOGOSLUŽJA JE JEZUSOV IZRAZ, KI NAS ZADENE IN NAM ZASTAVLJA VPRAŠANJA.« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 20. NEDELJO MED LETOM. (prispevek p. Ivana Hercega)

    Medtem ko je s svojimi učenci na poti, jim reče: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49). O kakšnem ognju govori? In kakšen pomen imajo te besede za nas danes, ta ogenj, ki ga Jezus prinaša.

    Kot vemo, je Jezus prišel na svet prinesti evangelij, to je blagovest ljubezni do Boga do vsakega od nas. Zato nam pravi, da je evangelij kot ogenj, ker gre za sporočilo, ki kadar vdre v zgodovino, začne žgati stara ravnovesja življenja, izziva izhod iz individualizma in izziva zapustitev sebičnosti ter izziva prehod iz suženjstva greha in smrti v novo življenje Vstalega Jezusa. Evangelij ne pusti stvari takšnih kot so. Ko je mimohod evangelija in da je ta poslušan in sprejet, stvari ne ostanejo takšne kot so bile. Evangelij izziva k spremembi in vabi k spreobrnjenju. Ne širi lažnega intimističnega miru, ampak prižge nemir, ki nas požene na pot, nas spodbuja, da se odpremo Bogu in bratom. Kot ogenj je, saj ko nas ogreva z Božjo ljubeznijo, hoče hkrati požgati naše sebičnosti, osvetliti temne strani življenja, ki jih imamo vsi, použiti lažne malike, ki nas zasužnjujejo.

    Po sledeh svetopisemskih prerokov, pomislimo na Elija in Jeremija, je Jezus vžgan od ognja Božje ljubezni in da bi ta vzplamenel na svetu, se osebno použije tako, da ljubi vse do konca, vse do smrti in to je smrti na križu (prim. Flp 2,8). On je poln Svetega Duha, ki se ga primerja z ognjem in tako z njegovo lučjo in njegovo močjo razkriva usmiljeno obličje Boga in daje polnost vsem, ki se jih ima za izgubljene, podre pregraje odrivanja na rob, ozdravlja rane na telesu in duši, prenavlja vernost, ki je bila skrčena na zunanje običaje. Ogenj je zato, da spreminja, očiščuje.

    Kaj torej pomeni nam, vsakemu od nas, zame, za vas, zate ta Jezusova beseda o ognju? Povabi nas, da ponovno oživimo ogenj vere, da ne bi postala nekaj drugotnega ali sredstvo za osebno blagostanje in omogoči, da začnemo reševati izzive življenja in si prizadevati v Cerkvi in družbi. Dejansko, je rekel teolog, nas vera v Boga pomirja, a ne kot bi želeli mi, torej, da bi si priskrbeli neko hromečo iluzijo ali blaženo zadovoljstvo, ampak da nam omogoči delovati«. Vera torej ni neka pestunja, ki nas pestuje, da bi zaspali. Resnična vera je ogenj, prižgan ogenj, da bi ostali budni in dejavni tudi ponoči!

    Sedaj se lahko vprašamo: sem strasten ljubitelj evangelija? Pogosto berem evangelij? Ga nosim s seboj? Vera, ki jo izpovedujem in jo obhajam, me postavlja v mirno blaženost, ali pa vžiga v meni ogenj pričevanja? To se lahko vprašamo tudi kot Cerkev. V naših skupnostih žarijo ogenj Duha, zagretost za molitev in dejavno ljubezen, veselje vere, ali pa smo potegnjeni v utrujenost in navado z medlim obrazom in s vsakodnevnimi govoricami? Bratje in sestre, preverimo se glede tega, da bomo lahko rekli skupaj z Jezusom: gorimo z ognjem Božje ljubezni in ga hočemo vreči v svet, ga prinesti vsem, da bo lahko vsak odkril Očetovo nežnost in okušal Jezusovo veselje, ki razširja srce. Jezus razširja srce in dela življenje lepo.

    Za to prosimo Sveto Devico. Ona, ki je sprejela ogenj Svetega Duha, naj posreduje za nas.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-08/papez-francisek-ogenj-jezusove-ljubezni-razsirja-srce-in-dela.html

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  61. Miro says:

    ZARADI JEZUSA SE DELIJO DUHOVI – EVANGELJSKI ODLOMEK DANAŠNJE NEDELJE SPADA MED JEZUSOVE NAUKE NAMENJENE NJEGOVIM UČENCEM, MEDTEM KO SE JE VZPENJAL PROTI JERUZALEMU, KJER GA JE ČAKALA SMRT NA KRIŽU. DA BI NAKAZAL NAMEN SVOJEGA POSLANSTVA JE UPORABIL TRI PODOBE: OGENJ, KRST IN RAZDELJENOST

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,49-53)

    »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C49-53&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangeljski odlomek današnje nedelje spada med Jezusove nauke namenjene njegovim učencem, medtem ko se je vzpenjal proti Jeruzalemu, kjer ga je čakala smrt na križu. Da bi nakazal namen svojega poslanstva je uporabil tri podobe: ogenj, krst in razdeljenost. Danes želim spregovoriti o prvi podobi, to je o ognju. Jezus jo izrazi s temi besedami: ‘Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!’

    Ogenj o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha, ta v nas živa in delujoča navzočnost od dneva našega krsta. Ta ogenj je ustvarjalna moč, ki očiščuje in prenavlja, ki sežge vsako človeško bedo, vsako sebičnost, vsak greh, nas od znotraj spremeni, obnovi in naredi sposobne ljubiti. Jezus želi, da Sveti Duh vzplamti, kakor ogenj v našem srcu, saj samo, če se – bodite pozorni na to – požar božje ljubezni začne v srcu, se lahko razširi in stori, da Božje kraljestvo napreduje. Ne začne se pri glavi, ampak v srcu. Če se bomo popolnoma odprli delovanju Svetega Duha, nam bo On podaril drznost in gorečnost, da zaplujemo po odprtem morju in oznanimo Jezusa ter njegovo tolažeče sporočilo usmiljenja in zveličanja vsem, brez strahu. Ogenj se začne v srcu.

    Da bi izpolnila njegovo poslanstvo v svetu, Cerkev, torej vsi mi, potrebujemo pomoč Svetega Duha, da bi nas pri tem ne zaviral strah ter preračunljivost in se ne bi navadili hoditi znotraj varnih meja. Apostolski pogum, ki ga v nas kot ogenj prižge Sveti Duh, nam pomaga iti preko zidov in ovir, nas naredi ustvarjalne ter nas priganja, da stopimo na pot še neodkritih ali nelahkih poti ter vsem, ki jih srečamo, nudimo upanje. S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani, da vedno bolj postajamo skupnosti ljudi, polnih razumevanja, razširjenega srca ter veselega obraza. Bolj kot kdaj koli je potreba po duhovnikih, posvečenih osebah ter vernih laikih, s pozornim pogledom na apostolat, ki so pretreseni ter se ustavijo ob trpljenju ter ob materialni in duhovni bedi. Tako bodo zaznamovali pot evangelizacije ter poslanstva z ozdravljajočim ritmom bližine. Ravno ogenj Svetega Duha je, ki nas vodi k temu, da postajamo bližnji drugim, osebam, ki trpijo, ki so pomoči potrebne, toliki človeški bedi, tolikim težavam, tistim, ki trpijo. To je ogenj, ki izhaja iz srca.

    V tem trenutku z občudovanjem mislim predvsem na številne duhovnike ter redovnike, ki se po vsem svetu z veliko ljubeznijo ter zvestobo posvečajo oznanjevanju evangelija, pogostokrat tudi za ceno svojega življenja. Njihovo zgledno pričevanje nas spominja na to, da Cerkev ne potrebuje uradnikov ter marljivih funkcionarjev, temveč navdušene misijonarje, ki jih použiva gorečnost, da ponesejo vsem Jezusovo tolažečo besedo ter njegovo milost. To je ogenj Svetega Duha, ki če ga Cerkev ne sprejme ali ne pusti vstopiti vase, postane hladna ali samo mlačna Cerkev, nesposobna dati življenje, ker je sestavljena iz hladnih in mlačnih kristjanov. Dobro nam bo delo danes vzeti si čas petih minut in vsakdo od nas naj se vpraša, kakšno je moje srce. Je hladno, je mlačno, je sposobno sprejeti ta ogenj?

    Potrebno se je torej odločiti, zato podoba ognja. Jezus je odgovor na naša hrepenenja. Zakaj? Zato, ker nas preprosto vabi više. Više kot nas more povabiti karkoli na tem svetu. Više, ker nas neprestano vznemirja in noče, da bi zakopali hrepenenja, ki jih je v nas položil On sam. On je odgovor na naša hrepenenja po neskončni lepoti, ljubezni in dobroti. On noče, da bi dopustili, da nam ta svet ukrade najboljše, kar imamo, noče, da nam ukradejo energijo, veselje in sanje z lažnimi iluzijami. On je tisti, ki zna dati življenju pravo navdušenje; zaradi katerega se ne zadovoljimo z malim in zaradi katerega damo od sebe največ, kar lahko; On nas spodbuja, da povzdignemo pogled in sanjamo visoko.

    Biti majhen, blizu in konkreten so tri drže, s katerimi Bog prihaja med nas. Njegov pristop ni pristop velikih in slavnih tega sveta. Ne dela hrupa in ne prihaja v blišču. Zato da se dopolni polnost časov, naredi nekaj najbolj običajnega na svetu. Rodi se kot otrok. Bog postane človek po najbolj preprosti in naravni poti: Mariji dovoli, da je stkala meso, kakor pravi starodavna pesem. Ima raje male, katerim je razodeto Božje kraljestvo. Njih ima raje, ker kljubujejo ‘življenjskemu napuhu’, ki prihaja od sveta.

    Nadalje je Bog blizu. Rad se spušča v naše vsakodnevne dogodke, da bi hodil z nami. Blizu je grešnikom in vsem, ki jih družba odriva na rob, blizu je bolnim in trpečim, blizu je majhnim v njihovem trpljenju in veselju. Zavzame se za vsakega izmed nas, da bi nas povedel v polnost življenja.

    In končno, Bog je konkreten. Večini se razodeva tako, da preživi čas z osebami v konkretnih situacijah. Konkretno odgovarja na lakoto množice – uči jo in pomnoži kruh, konkreten odgovor ima za gobavca, ki ga ozdravi, prav tako je konkreten z učenci na čolnu v viharju in pri ribolovu. Z nami hodi skozi zgodovino posameznika in naroda, na poti je z nami po Mariji in po zakramentih.

    Četrta drža Boga je, da sprejema nase trpljenje. Bog je trpeči služabnik. S trpljenjem je povezano tako njegovo rojstvo, ko ni bilo zanj prostora v prenočišču, kot na križu, ko trpi za grehe vsega človeštva. Trpljenju daje odrešilno razsežnost, to je pot križa, ki premaga zlo, greh in smrt. Ko objame les križa, Jezus objame bolečino in smrt moških in žensk vseh časov.

    Prosimo Devico Marijo, da moli z nami in za nas nebeškega Očeta, da razlije na vse nas vernike ogenj Svetega Duha, božanski ogenj, ki ogreje srce in nam pomaga biti solidarni z veseljem ter trpljenjem naših bratov in sester.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  62. Hvala says:

    ZAHVALJUJ SE ZA PREIZKUŠNJO!

    PREIZKUŠNJA PRINESE BLAGOSLOV

    https://www.iskreni.net/zahvaljuj-se-za-preizkusnjo/

  63. Hvala says:

    ZAHVALA?

    Jezus nas svari pred pismouki, ki jih opiše takole: želijo si hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve. Kako bi opisali to držo? V čem je bistvo njihovega življenja? Naj naštejem:

    – izpadli bi radi lepi,

    – bili bi pomembni,

    – vse je pod njihovim nadzorom,

    – vplivni so in močni,

    – vse jim mora služiti,

    – tudi molitve so predvsem zaradi videza.

    Kakšna bi bila njihova zahvala?

    Hvala ti Gospod za vse uspehe tega leta, za uspele načrte, rezultate našega dela, naš vpliv in našo moč in da smo ti še vedno tako zvesti, kot nekoč. Amen.

    Na drugi strani je uboga vdova:

    – ki nima ničesar, s čemer bi se lahko ponašala,

    – je ponižana že s tem, ker je uboga in sama,

    – ki skrušena prinaša svoj ubogi dar in samo sebe pred Gospoda.

    Kakšna bi bila njena zahvala?

    Najbrž bi bila nekaj takega: Gospod, hvala ti, ker si me ustvaril in me hraniš, ker me ohranjaš pri življenju in mi odpuščaš vse moje grehe. Bodi potrpežljiv z menoj. Amen.

    Nič ni njenega, ničesar ne more ne vzeti, ne dati. Vsa je božja in v tem je njena lepota. Pa naj bo to poskus naše hvaležnosti, ki jo izrecimo Bogu še s Frančiškovo hvalnico stvarstva:

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n32-zahvalna-nedelja

  64. Hvala says:

    VERA SE VEDNO KAŽE V HVALEŽNOSTI

    ČE NI HVALEŽNOSTI, NE MOREMO GOVORITI O VERI

    ZAKAJ?

    KO BOG SPREGOVORI , BOMO SPOZNALI NJEGOVO VOLJO

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Nemogoče je govoriti o Bogu kot dobrem in skrbnem gospodarju, še več, kot o usmiljenem očetu – če Bog ni dober, ni Bog! – , če v nas ni hvaležnosti za vse, kar od njega prejemamo. Če ni hvaležnosti, pomeni, da Boga ne doživljamo kot dobrega in skrbnega gospodarja. Prav tako bi bilo težko služiti Bogu, če v nas ni zavesti, kaj vse smo od Boga kot gospodarja že prejeli. Zato je vero mogoče živeti le v spominjanju. Iz spominjanja se prebuja hvaležnost. Brez spominjanja postaja življenje zdolgočaseno, prazno in služenje nemogoče.

    In prav to se dejansko pogosto dogaja. Ko gledam npr. mlade zakonce, ali pa mlade duhovnike, redovnike – kar jih je še, – se zdi, da je vse preveč naporno, krivično itd. Mar ne postane služenje krivica prav zato, ker ni spomina. Ni spomina na tisto lepo, kar smo že doživeli, prejeli. Seveda v nekem obdobju bode ven ta ali oni problem, pa vendar smo živi zato, ker je v nas in okoli nas več življenja kot smrti, ker je več dobrega kot slabega.

    Jezus nas z odnosom do sebe uči čisto preprosto zdravih odnosov. Če ni spominjanja, ni hvaležnosti. Če ni hvaležnosti, postane služenje tlačanstvo, življenje krivica.

    Da bi v nas spomin ostal živ potrebujemo molitev. Naj molitev ne bo le ponavljanje naših prošenj, ampak najprej, kot smo že razmišljali – ustvarjanje tihote v nas, da lahko Bog spregovori. Ko Bog spregovori, bomo spoznavali njegovo voljo. Potem naj nas molitev vodi v spominjanje na vse, kar smo od Boga in od bližnjega že prejeli. Naj molitev v nas prebuja hvaležnost, ki bo naredila naše služenje veselo. Tudi v veselem služenju nam je Marija čudovit zgled. Začela je z besedami: Moja duša poveličuje Gospoda, … ker mi je storil velike reči. Naj bodo to tudi naše besede, besede naše vere. Amen.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/7120
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, ko BOG SPREGOVORI, BOMO SPOZNALI NJEGOVO VOLJO.

    Čutiti je, kar naprej neke bojazni in strahove, pogosto zastavljanje- Kaj je Božja volja itd…Vendar ZAKAJ BI SE BALI,? ČE SI PRIŠEL PRED BOGA TAKŠEN KOT SI, OBŽALUJEŠ VSE SVOJE GREJE IN DELAŠ POKORO, ŽELIŠ ŽIVETI PO NJEGOVIH ZAPOVEDIH, ČESA BI SE BAL? ALI NI BOG SPOSOBEN POKAZATI TI SVOJO BOŽJO VOLJO?. ZA VSAKEGA ČLOVEKA IMA POSEBEN NAČRT. KDO JE BOLJ SPOSOBEN?

  65. Miro says:

    UPANJE SREDI VOJNE: VES ČAS OPAŽAMO VELIKA ZNAMENJA BOŽJE NAVZOČNOSTI (Aleteia)

    »PRIPRAVLJENI SMO NA NENADNO IN NEPRIČAKOVANO SMRT. TO POMENI, DA POGOSTO HODIMO K ZAKRAMENTOM, PREDVSEM K SPOVEDI«

    Ob zaostrovanju vojne v Ukrajini se je papeška človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski (ACN) pogovarjala s škofom Pavlom Hončarukom iz škofije Harkov – Zaporožje, ki je z več kot 196.000 kvadratnimi kilometri površine ena največjih škofij v Evropi, primerljiva s celotnim ozemljem Sirije ali Belorusije, in pokriva skoraj celotno ukrajinsko ozemlje vzhodno od reke Dneper.

    https://si.aleteia.org/2022/08/14/upanje-sredi-vojne-ves-cas-opazamo-velika-znamenja-bozje-navzocnosti/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  66. Miro says:

    KOLBE JE SVETNIK LJUBEZNI V DVEH POMENIH:

    Prvič – s svojo čisto ljubeznijo do Brezmadežne je odgovoril na pereče vprašanje: Kako povedati današnjemu človeku čutov in telesa, da je človek duh, ki ima telo, in ne zgolj telo, ki ma tudi duha! Drugič – on, ki je rešil 20. stoletje pred sramoto, je zapisal: »Ljubezen se hrani z žrtvijo in žrtev jo ohranja.« V smislu judovske modrosti »Kdor reši enega, reši vse« pomeni njegovo dejanje tudi apel vsakemu človeku, da pogumno in brez strahu »stopi iz vrste«, ko je treba z ljubeznijo rešiti resnico, dobroto, človečnost, poštenost… Dokazuje, da se ljubezni ne da omejiti za bodečo žico niti je zapreti v temne kletne prostore jetniških celic … Prava ljubezen je trdoživa kot črv. Bolj kot jo sekaš in klestiš, bolj se množi in lepšo podobo dobiva. Njeno neuničljivo jedro je žrtev. Iz vsakega delčka se nadaljuje popolno življenje.

    Odlomek s spletne strani http://pelikan.8m.net/

  67. Miro says:

    NAJ SE ZGODI, KAR HOČE BOG

    »VELIKO MORAMO MOLITI, DA BI LAHKO BOLJE RAZUMELI POMEN BESED,
    KI JIH JE BREZMADEŽNA IZGOVORILA V URI OZNANJENJA: »GLEJ, DEKLA SEM
    GOSPODOVA, ZGODI SE MI PO TVOJI BESEDI!« NAJ SE ZGODI, KAR HOČE BOG.
    V TEH BESEDAH JE ZAJETA VSA BLAŽENOST, TODA TUDI NAŠA NALOGA TUKAJ
    NA ZEMLJI.«

    Misel sv. Maksimiljana Kolbeja (vir: Ognjišče)

    Sv. Maksimiljan Kolbe, prosi za nas!

  68. Miro says:

    DANES GODUJE SV. MAKSIMILIJAN KOLBE, VELIK MARIJIN ČASTILEC – PO JEZUSOVEM ZGLEDU JE DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA BLIŽNJEGA

    »PATER MAKSIMILIJAN KOLBE JE UMRL V ČASU SOVRAŠTVA IN NASILNE BREZOBZIRNOSTI. ČLOVEK JE BIL PONIŽAN V ROBOTA, BIL JE MANJ VREDEN OD SUŽNJA.«

    Te besede je leta 1971 izrekel Karel Wojtyla kot poljski kardinal, ko so njegovega rojaka Kolbeja razglasili za blaženega, ker je v koncentracijskem taborišču Auschwitz žrtvoval svoje življenje za družinskega očeta. Enajst let pozneje, 10. oktobra 1982, je isti Karel Wojtyla, tedaj že papež Janez Pavel II., pogumnega poljskega duhovnika v Rimu razglasil za svetnika.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/sv-maksimilijan-kolbe

    Sv. Maksimiljan Kolbe, prosi za nas!

  69. Miro says:

    POSTANITE SVETI, DA BO KRISTUS LAHKO ŽIVEL V VAS

    »POSTATI MORAMO SVETI, A NE ZATO, DA BI SE MI ČUTILI SVETE, PAČ PA ZATO, DA OMOGOČIMO KRISTUSU POPOLNO ŽIVLJENJE V NAS IN TO ZAVOLJO UBOGIH, KI JIM SLUŽIMO IN JIM MORAMO BITI VSA LJUBEZEN, VSE ZAUPANJE IN VSA ČISTOST. KO SE NAUČIMO POISKATI BOGA IN BOŽJO VOLJO, BO NAŠ STIK Z UBOGIMI POSTAL SREDSTVO ZA DOSEGO VELIKE SVETOSTI ZA NAS IN ZA DRUGE.«

    Misel sv. Matere Terezije (mirenski-grad.si)

    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

  70. Miro says:

    JEZUS BLAGOSLAVLJA OTROKE – OTROCI SO NAJLEPŠI SAD BLAGOSLOVA, KI GA JE STVARNIK DAL MOŠKEMU IN ŽENSKI. A MNOGI OTROCI SO ŽE OD ZAČETKA ZAVRNJENI, ZAVRŽENI, OROPANI SVOJEGA OTROŠTVA IN SVOJE PRIHODNOSTI – VSI ODRASLI SMO ODGOVORNI ZA OTROKE IN ZATO MORA VSAK STORITI TISTO, KAR LAHKO, DA BI SE OMENJENE RAZMERE, TOREJ TRPLJENJE OTROK, SPREMENILE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,13-15)

    Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali, toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« Potem je položil nanje roke in šel od tam.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C13-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Otroci so najlepši sad blagoslova, ki ga je Stvarnik dal moškemu in ženski. A mnogi otroci so že od začetka zavrnjeni, zavrženi, oropani svojega otroštva in svoje prihodnosti. Nekdo, kot da bi to hotel upravičiti, bi si celo upal reči, da je bila napaka, da so bili rojeni na svet. To pa je sramotno: Ne nalagajmo otrokom svoje krivde! Otroci niso nikoli nikakršna napaka! Kaj nam pomagajo slovesne deklaracije o človekovih in otrokovih pravicah, če potem kaznujemo otroke zaradi napak odraslih.

    Vsi odrasli smo odgovorni za otroke in zato mora vsak storiti tisto, kar lahko, da bi se omenjene razmere, torej trpljenje otrok, spremenile. Vsak otrok, ki je izrinjen, zavržen, ki živi na ulici in prosjači, ki je brez šole, brez zdravstvene oskrbe, je krik, ki se dviga k Bogu, in obtožuje sistem, ki smo ga mi odrasli zgradili.

    Spomnimo se evangeljskega prizora. Pustite otročiče k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.’ Želim si, da bi to postalo nekaj normalnega za vse otroke. Res je, da imajo otroci z velikimi težavami pogosto izjemne starše, ki so pripravljeni na vsako žrtev in vsako velikodušnost. Vendar pa se teh staršev ne bi smelo pustiti samih. Spremljati bi morali njihov napor in jim tudi ponuditi trenutke skupne radosti in brezskrbnega veselja, da jih ne bi zajela terapevtska rutina.

    Ko gre za otroke, ne bi smeli slišati tistih uradnih fraz, kot so: ‘Navsezadnje pa, nismo dobrodelna ustanova.’ Ali: ‘V svojem privatnem življenju je vsak svoboden, da počne, kar hoče.’ Otroke pogosto doletijo posledice življenja, ki ga izčrpava nestalno ali slabo plačano delo, nevzdržen delovni urnik, neučinkoviti transport. Otroci prav tako plačujejo ceno nezrelih zvez in neodgovornih ločitev, katerih prve žrtve so. Živijo pod vplivom kulture poostrenih subjektivnih pravic in tako postanejo prezgodaj ‘odrasli’ otroci. Pogosto doživljajo nasilje, ki ga niso zmožni predelati, in pred očmi odraslih so se prisiljeni navaditi na propadanje.

    Cerkev, tako v preteklosti kot danes, se s svojo materinskostjo daje na razpolago otrokom in njihovim družinam. Staršem in otrokom tega našega sveta prinaša Božji blagoslov, materinsko nežnost, trdno grajo in odločno sodbo. Pomislite na otroke, z otroki se ne šali! Predstavljajte si, kakšna bi bila družba, ki bi se enkrat za vselej odločila in sprejela naslednje načelo: ‘Res je, da nismo popolni in da delamo mnogo napak, a ko gre za otroke, ki pridejo na svet, se ne bo nobena žrtev odraslih zdela predraga ali prevelika, da ne bo noben otrok mislil, da je napaka, da ni nič vreden in da je prepuščen ranam življenja in oblastnosti ljudi.’ Takšna družba bi bila zares nekaj lepega, veliko bi ji bilo odpuščeno.

    Gospod sodi naše življenje tako, da posluša tisto, kar mu pripovedujejo angeli otrok, angeli, ki vedno gledajo obličje Očeta, ki je v nebesih. Vedno se vprašajmo, kaj bodo ti angeli otrok pripovedovali Bogu o nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  71. Miro says:

    MARIJA JE POSTALA VELIKA, KER JE BOG LAHKO DELAL V NJEJ

    Iz pisma bralca Ivana (Ognjišče 2020):

    Zanima me vaše mnenje o Mariji in njenem češčenju. Najprej: Marija je bila popolnoma zvesta Bogu. Nikdar ni grešila in nikoli ni rekla: Ne bom služila, kakor so rekli padli angeli. Kako si to razložiti?

    Druga stvar: Kakšno vlogo naj ima Marija danes v življenju kristjana, pa naj bo poročen ali samski, oziroma opravlja kakšno nalogo v družbi ali Cerkvi ali je preprost človek?

    Naj še dodam, da častim Marijo, ki je Jezusova mati, ne podlegam kritikam proti češčenju Marije, vendar vidim tudi past, da se Marijo preveč poudarja. Ali ni to že nevarnost za malikovanje? Nekateri hodijo v Medžugorje po večkrat na leto, v domači družini pa ne pričajo za Kristusa. Tudi v župnijo se ne vključujejo. Po mojem to ni pravilna “Marijina drža”, to ni pravo češčenje Matere Božje.

    Odgovor dr. Marjana Turnška na:
    https://revija.ognjisce.si/pisma/22068-marija-je-postala-velika-ker-je-bog-lahko-delal-v-njej

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  72. Miro says:

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB O HVALEŽNOSTI: »PAMETEN ČLOVEK SE ZAHVALJUJE SPROTI«

    »Hvaležen človek gleda na tisto, kar ima, ne na tisto, česar nima. Hvaležen človek je vesel človek in s hvaležnim človekom se človek rad druži. Prepogosto pozabljamo biti hvaležni. Tudi za trpljenje, stiske in preizkušnje, ki nam jih Bog pošilja, ker nas prek tega tudi vzgaja. Hvaležni smo lahko za dar vere, za vse, katerimi živimo in ki za nas skrbijo, pa za slovenski narod in domovino. Človek, ki se zahvaljuje in živi svoje življenje v hvaležnosti, je kot pametne device iz evangelija, ki so imele s seboj olje in so bile pripravljene, da bo prišel ženin,« je med mašo na zahvalno nedeljo v novembru 2020 med drugim poudaril župnik Martin Golob. (vir: Aleteia)

    Vsak dan se Bogu za vse zahvaljujmo. Pogostokrat kličimo: JEZUS, HVALA ZA TVOJO NEIZMERNO LJUBEZEN DO MENE!

  73. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »MOŽJE, LJUBÍTE SVOJE ŽENE, KAKOR JE KRISTUS VZLJUBIL CERKEV IN
    DAL ZANJO SAM SEBE.« (Ef 5,25)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1927&t=5#Novi+odnosi+med+mo%9Eem+in+%9Eeno

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  74. Miro says:

    2 SVETOPISEMSKIH CITATOV, KI BODO NAVDIHNILI VAŠ ZAKON

    VESELITE SE ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA S TEMI CITATI IZ SVETEGA PISMA

    Vsak dan je odlična priložnost za pare, da razmislijo o svojem zakonu – in morda delajo na njem – in razmislijo o lepoti zakramenta, ki ga živijo. Da bi možem in ženam vseh starosti dali malo navdiha, je tukaj nekaj citatov iz Svetega pisma, ki spodbujajo k razmišljanju.

    https://si.aleteia.org/2021/10/27/12-svetopisemskih-citatov-ki-bodo-navdihnili-vas-zakon/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  75. Hvala says:

    VEČKRAT SEM ŽE POUDARILA, DA SE PREMALO ZANAŠAMO NA JEZUSA, VEČ PA NA USTVARJENE STVARI, LJUDI itd…

    POGLEJMO, KAJ SE JE ZGODILO SVETI BRIGITI IN KAJ JE REKEL JEZUS:

    Ko je Sveta Brigita sredi noči z ladjo prispela do nekega otoka na Švedskem, so tam že vsi spali; ker jih ni hotela vznemirjati in jim povzročati težav, je ostala na ladji do zore.

    Medtem ko so služabniki trpeli zaradi hudega mraza, je ona čutila takšno toploto, da so se vsi, ko so jo videli in se je dotaknili, čudili. Ko je ob zori molila, ji je Gospod rekel: ” O, KAKO MI LJUDJE MALO ZAUPAJO! OBTEŽUJEJO SE Z OBLEKO KOT JEŽI Z BODICAMI ALI PAVI S PERJEM OZIROMA SE PONAŠAJO S SVOJIMI LEPIMI OBLEKAMI. TODA ČE BI MI ZAUPALI, BI JIM DAL TOPLINO TELESA IN DUŠE IN BI JIH NAREDIL LEPE V OBLIČJU MOJIH SVETIH. ZDAJ PA SO KOT POHABLJENI, SAJ SE NISO ZADOVOLJILI S POTREBNIM IN LJUBIJO USTVARJENE STVARI BOLJ KOT STVARNIKA. ” (Iz knjige-Nebeška razodetja).

  76. Miro says:

    KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,3-12)

    Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« Dejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.« Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano. Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C3-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  77. Miro says:

    TAKEGA OBISKA MARTIN GOLOB NI PRIČAKOVAL. PRIŠLA JE GOSPA, KI JE RAZTREŠČILA MARIJIN KIP (Aleteia)

    Martin Golob: »Pred vrati je veliki šmaren, največji Marijin praznik. Prav je, da se nanj pripravimo, razmišljamo o veličini Marije. Sam sem se zelo zamislil, ko je pred časom do mene prišla vidno razburjena in objokana Rominja. Začela mi je razlagati, da je razbila Marijin kip. Kaj, kako? Nič mi ni bilo jasno. Nato mi je vse pojasnila: da je zelo verna, častilka Marije, a da je njen kip v silni jezi treščila po tleh.«

    O tem, za kakšno pomoč ga je prišla prosit in kakšen nauk lahko izvlečemo vsi mi, več v Martinovem vlogu št. 94.

    https://si.aleteia.org/2022/08/12/takega-obiska-vsekakor-nisem-pricakoval-prisla-je-gospa-ki-je-raztrescila-marijin-kip/

  78. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: GOSPOD NAS BO PREPOZNAL PO ŽIVLJENJU IZ VERE, KI SE IZRAŽA V DEJANJIH (25. avgust 2019)

    Iz nagovora svetega očeta v zvezi z razlago evangeljskega odlomka (Lk 13,22-30)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C22-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus pravi: »Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste‹« (Lk 13, 25). Te osebe se bodo tedaj skušale predstaviti hišnemu gospodarju in hišnega gospodarja spomniti: »saj smo jedli s tabo in pili s tabo ter poslušali tvoje nasvete, nauk v javnosti (prim. v. 26). Bil sem, ko si predaval.« Toda Gospod bo ponovil, da jih ne pozna in jih bo imenoval za »delavce krivičnosti«. Tukaj je torej težava! Gospod nas bo prepoznal, ne po naših nazivih. »Poglej Gospod, pripadal sem temu združenju, bil sem prijatelj tega in tega monsinjorja, tega in tega kardinala, tistega duhovnika…« Ne, nazivi nič ne veljajo, nič ne veljajo. Gospod nas bo prepoznal samo po ponižnem življenju, po dobrem življenju, po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih, poudarja papež Frančišek.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  79. Miro says:

    DRUGA ZAPOVED: NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA – KAKO SPOŠTUJEMO SVETOST BOŽJEGA IMENA?

    Kompendij KKC (št. 447): Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati zlorabe sklicevanja na božje ime, da bi opravičili zločin, in vsakega neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot so bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Hvala says:

    NEBEŠKA RAZODETJA-Sv Brigita Švedska

    KRISTUS RAZLAGA BRIGITI, DA BOLJ CENI NEIZOBRAŽENEGA, A POŠTENEGA POBOŽNEGA MOŽA, KI ZNA KOMAJDA MOLITI OČENAŠ, KOT IZOBRAŽENE TEOLOGE. (VI:116)

    Skromen mož, ki skorajda ni znal zmoliti celotnega očenaša, si je za svojo dušo želel nasveta gospe Brigite.

    Kristus ji je rekel: “Bolj mi ugaja preprostost duše tega skromnega moža kot razumnost mogočnih, pri katerih prevladuje oholost, ki iz srca izključuje Boga, saj pri njem prevladuje ponižnost, kar Boga vodi v srce. Zato mu reci, naj še naprej dela tako kot doslej, pa boi dobil plačilo skupaj z njimi, ki sem jim rekel: “pridite, ki delate, in jaz vas bom nasitil z večnim kruhom.”

    Če mu rečem tako, kot sem rekel tistemu Judu, ki me je varljivo prosil za nasvet: “Drži se Božje postave in prodaj vse , kar imaš”, tega ne bo mogel storiti, kajti starost se ne uči in revščina nima ničesar, kar bi prodala.

    BOŽJE ZAPOVEDI SO NE GLEDE NA TO NUJNE ZA ČLOVEKA, KI SI PRIZADEVA DOSEČI VEČNO ŽIVLJENJE, KAJTI BREZ NJIH SE NE MORE ZVELIČATI, TUDI ČE IMA DOVOLJ ČASA IN NA VOLJO DUHOVNEGA VODITELJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    MODRA NEVEDNOST IN DOBRA VOLJA tega moža sta mi všeč kot novčiča, ki ju je darovala vdova, in raje ju imam kot bogastvo kraljev, KAJTI MOŽ IMA V SVOJI NEVEDNOSTI VSO MODROST.

    LJUBI ME V SRCU, TODA OD KOD TA LJUBEZEN, MAR NE OD MOJEGA DUHA? In razmislek, da je posvetna modrost nespamet; NE MARATI BOGASTVA IN NE ZNATI GOVORITI VELIKIH STVARI.

    REKEL SEM, pravi JEZUS “MODRA NEVEDNOST”, saj se je iz mojega duha učil resnične modrosti, NAMREČ LJUBITI BOGA.

    MORDA SE TI NI ZDEL RESNIČNO MODER, ČE NE ZNA VEČ KOT LE ENO BESEDO , NAMREČ LJUBEZEN?

    SKOZI LJUBEZEN JE SPOŠTOVAL VSE ZAPOVEDI V MOJZESOVI POSTAVI; Z LJUBEZNIJO DAJE BOGU, KAR MU PRIPADA; S TEM OHRANJA VSE MOJE EVANGELIJSKE NASVETE ; TAKO SE DRŽI VSEH PREDPISOV IN ZAKONOV; TAKO LJUBI BLJIŽNJEGA IN NE ŽELI BLAGA DRUGEGA, TEMVEČ SAMO TO, KAR MU JE NUJNO POTREBNO, V TEM NE ŠKODUJE BLJIŽNJEMU Z ROPANJEM ALI VARANJEM; TAKO SE STALNO SPOMINJA SVOJE SODBE IN SMRTI, KI MU JO BOM NEKOČ IZREKEL.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    IN ZATO TEMU, KI HOČE PRITI K MENI, NI TREBA SKRBETI, ČE NE POZNA POSTAVE, DA LE UPORABLJA VEST, KI MU PRAVI, NAJ STORI DRUGIM TO, KAR BI SAM HOTEL, DA SE MU ZGODI. ZAKAJ SE ČLOVEK UČI TOLIKO IN PREBERE TOLIKO KNJIG? MORDA ZATO, DA MI SLUŽI?

    Ali ne gre prej za radovednost in razvedrilo ter za to, da bi se bahali in se imenovali prvake? KJUB TEMU IMA VSAKDO SVOJO VEST IN PO NJEJ BOM SODIL VSAKOMUR.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KADAR ŽELIŠ PRITI DO JEZUSA, POJDI PRED NJEGA TAKŠEN KOT SI. NE IŠČI KAM MORAŠ PREJ ODITI IN KAJ TI BODO REKLI DRUGI. STOPI PRED NJEGA PREPROSTO IN SE POGOVORI IN PREPUSTI; MAR NI BOG SPOSOBEN TE VODITI, ALI MORAŠ TI ISKATI POTI REŠITVE?

  81. Hvala says:

    SVETI DUH …..

    Sveti Duh, ponovno te prosim za milost osvoboditve. Gospod, izlij name globoko željo po odpuščanju, po življenju v miru z vsemi in po globokem razumevanju nasilnosti in podcenjevanja od nekaterih. Pomagaj mi odkriti njihovo trpljenje in najgloblje slabosti, da jih bom zmogel gledati z nežnostjo in jih ne bom sodil po tem, kar so mi storili. Očisti mojo notranjost, Sveti Duh, vseh ostankov zamer, sovraštva in težkih spominov. Moja gotovost je v tvoji ljubezni in moči, ki me objema. Ne dopusti ,da oslabim zaradi pomanjkanja odpuščanja. Iztrgaj iz moje notranjosti vsako željo, da bi jim škodoval in da bi jim plačal z istim dejanjem. Vem, da se je mogoče odzvati z odpuščanjem in se dvigniti nad vsako zamero. Dvigni me, Sveti Duh, da ne bom za svoje dobro počutje potreboval tega, da bi jim kakorkoli povzročal trpljenje. Razlij v moji notranjosti svoje usmiljenje, da se jih bom spominjal brez sovraštva in brez muke. Božji otroci so, Jezus jih je odrešil s svojo krvjo, moji bratje so, poklicani so v večno življenje in ti, Sveti Duh, živiš v njih. Daj mi milost, da jim iskreno odpustim. Osvobodi me, Sveti Duh da bom lahko srečen dihal in hodil skozi življenje brez notranje zavezanosti. Amen.

    https://si.aleteia.org/2019/06/04/sveti-duh-pomagaj-mi-odpustiti/

  82. Miro says:

    DUHOVNA MISEL TOMAŽA KEMPČANA

    »BOG TE NE VARA, VARA SE, KDOR SAM SEBI PREVEČ VERJAME. BOG HODI
    S PREPROSTIMI, SE RAZODEVA PONIŽNIM, DAJE MAJHNIM RAZUMNOST,
    RAZSVETLJUJE ČISTE DUŠE; PREVZETNIM IN RADOVEDNIM PA MILOST
    ZAKRIVA.«

    (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  83. Hvala says:

    NAJ SE ČLOVEŠ ŠE TAKO TRUDI, DA BO NEKOMU ODPUSTIL, NEMORE, RAZJEDA GA DAN IN NOČ, NE MORE POZABITI KAJ VSE MU JE NEKDO NAPRAVIL, PREMLEVAL BO DAN IN NOČ, DOKLER MU BOG TE MILOSTI NE PODELI IN OZDRAVI RANE, KI SO NASTALE ZARADI SPOROV itd…! LAHKO DELATE KAR HOČETE IN SI GOVORITE, DA STE ODPUSTILI NE BO ŠLO BREZ BOŽJE MILOSTI . DA ČLOVEK PREJME TO MILOST, MORA ŽELETI ODPUSTITI IN MOLITI, DA IZPROSI TO MILOST, V SPOVEDNICI BOG TUDI DELI MILOSTI.

    SAMA SE TO IZKUSILA!

  84. Miro says:

    VEDNO JE POTREBNO ODPUŠČATI. VENDAR PA ODPUŠČATI NI LAHKO. NAŠE SEBIČNO SRCE SE NAMREČ VEDNO OKLEPA SOVRAŠTVA, MAŠČEVANJA, ZAMER. VSI SMO ŽE VIDELI DRUŽINE, KI SO UNIČENE ZARADI SOVRAŠTVA, KI SE PRENAŠA IZ RODA V ROD – KO NAM BOG ODPUSTI, POZABI NA VSE ZLO, KI SMO GA STORILI. ODPUSTI NAM IN GRE DALJE. REČE NAM LE: ‘TUDI TI DELAJ ISTO: NAUČI SE ODPUŠČATI, NE NOSI NAPREJ TEGA NERODOVITNEGA KRIŽA SOVRAŠTVA, ZAMERE’

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,21-19,1)

    Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

    Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

    Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.

    Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.

    Ko so njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

    Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C21-19%2C1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Odlomek iz današnjega evangelija govori o odpuščanju. Jezus je pred tem podal katehezo o edinosti med brati in jo je zaključil z lepo besedo: ‘Zagotavljam vam, da če se dva ali trije združijo v prošnji za neko milost, se bo to gotovo zgodilo.’ Edinost, prijateljstvo, mir med brati vabijo k sebi Božjo naklonjenost. Peter nato vpraša: ‘Kaj pa ljudje, ki nas prizadenejo, kaj moramo storiti z njimi? Če moj brat greši zoper mene, kolikokrat naj mu odpustim? Sedemkrat?’ Jezus je odgovoril s tisto besedo, ki je v njihovi govorici pomenila ‘vedno’: sedemdesetkrat sedemkrat. Vedno je potrebno odpuščati.

    Vendar pa odpuščati ni lahko. Naše sebično srce se namreč vedno oklepa sovraštva, maščevanja, zamer. Vsi smo že videli družine, ki so uničene zaradi sovraštva, ki se prenaša iz roda v rod. Brate, sestre, ki se niti pred krsto katerega od staršev ne pozdravijo, ker ohranjajo stare zamere. Zdi se, da je navezanost na sovraštvo močnejša kot navezanost na ljubezen: lahko bi rekli, da je prav to zaklad hudiča. On se vedno skriva sredi naših zamer, sredi našega sovraštva in temu sovraštvu daje rast, ohranja ga zato, da bi uničeval. In velikokrat uničuje zaradi majhnih stvari. Prav tako se želi uničiti Boga, ki ni prišel, da bi obsodil, ampak odpustil; Boga, ki se je sposoben veseliti grešnika, ki se približa, in vse pozabiti.

    Ko nam Bog odpusti, pozabi na vse zlo, ki smo ga storili. Nekdo je rekel, da je to ‘Božja bolezen’. Nima spomina, v teh primerih je sposoben izgubiti spomin. Bog izgubi spomin težkih zgodb mnogih grešnikov, naših grehov. Odpusti nam in gre dalje. Reče nam le: ‘Tudi ti delaj isto: nauči se odpuščati, ne nosi naprej tega nerodovitnega križa sovraštva, zamere; tega, da si misliš: ‘To mi boš drago plačal!’ Ta beseda ni ne krščanska ne človeška. Jezusova velikodušnost nas uči, da moramo zato, da bi šli v nebesa, odpuščati. Še več, pravi nam: ‘Ti hodiš k maši?’ – ‘Da.’ – ‘Vendar pa če se pri maši spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, se prej spravi; ne prihajaj k meni z ljubeznijo do mene v eni roki ter s sovraštvom do brata v drugi.’ Doslednost ljubezni. Odpuščati. Iz srca odpuščati.

    Obstajajo ljudje, ki živijo tako, da obsojajo ljudi, o njih slabo govorijo, nenehno blatijo svoje sodelavce, sosede, sorodnike, ker ne odpustijo določene stvari, ki so jim jo storili ali pa samo nečesa, kar jim ni bilo všeč. Izgleda, da je bogastvo, ki je lastno hudiču, prav to: zasejati ‘ljubezen’ do ne-odpuščanja, živeti navezani na ne-odpuščanje. Odpuščanje je namreč pogoj za vstop v nebesa.

    NAJ NAS GOSPOD NAUČI MODROSTI ODPUŠČANJA, KI NI LÁHKO

    Prilika, ki nam jo pove Jezus, je zelo jasna: odpuščati. Naj nas Gospod nauči te modrosti odpuščanja, ki ni láhko. Naredimo naslednjo stvar: ko bomo šli k spovedi, k zakramentu sprave, se najprej vprašajmo: ‘Ali jaz odpuščam?’ Če čutim, da ne odpuščam, se ne smem delati, da prosim odpuščanja, saj mi ne bo odpuščeno. Prositi odpuščanja pomeni odpustiti. Oboje sodi skupaj, ne more se ju ločiti. In tisti, ki prosijo odpuščanja zase – kot ta gospod v priliki, ki mu gospodar vse odpusti – sami pa ne odpuščajo drugim, bodo končali kakor ta gospod. ‘Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.’

    Naj nam Gospod pomaga, da bi to razumeli ter sklonili glavo; da ne bi bili ošabni, da bi bili velikodušni v odpuščanju. Da bi odpustili vsaj zaradi lastne koristi. V kakšnem smislu? Potrebno je odpuščati, saj če jaz ne odpustim, mi tudi ne bo odpuščeno. Vsaj to.

    Če bomo čutili greh in lepoto božjega usmiljenja, nam ne bo težko odpuščati. Bog pa daj, da bi bil tudi drugi pripravljen na spravo, da bi bilo odpuščanje mogoče.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  85. Miro says:

    GODUJE SV. KLARA ASIŠKA, USTANOVITELJICA KLARIS

    Neštetokrat se v življenju dogaja, da notranji ogenj kakšnega človeka, s katerim se srečamo, ogreje tudi nas. Na izreden način se je to uresničilo v življenju sv. Klare Asiške: ogenj božje ljubezni ob katerem je vse posvetno bogastvo zbledelo, je v njenem srcu zanetil njen dvanajst let starejši rojak Francesco Bernardone, ki ga ves svet – ne samo krščanski – pozna kot sv. Frančiška Asiškega. Klara je bila najstarejši otrok viteza Favaroneja in plemkinje Ortolane, rojena leta 1193 v Assisiju; imela je še mlajši sestri Agnes in Beatrice. Mati Ortolana je vse tri vzgojila v pravem verskem duhu in jim omogočila tudi izobrazbo, ki je bila v tistih časih dekletom dostopna. Klara se je razvila v lepo dekle in v hiši so se začeli oglašati snubci.

    Ko ji je bilo sedemnajst let, je slišala Frančiška, ki je v bližnji stolnici pridigal o pokori. Šla je k Frančišku, ki je takoj začutil, da je Klaro Bog poklical po njem. Frančišek je naročil Klari, naj pride k njemu v noči na 19. marec leta 1212. Klara je vedela, da bo ta njen korak pri sorodnikih izzval odločen odpor, zato je tisto noč naskrivaj zbežala iz domače hiše. V znamenje, da je poslej božja last, ji je Frančišek ostrigel lase, potem pa jo je peljal v samostan redovnic benediktink. Ko so jo sorodniki tam iskali, Klara niti slišati ni hotela, da bi šla z njimi. Kmalu je šla po njenih stopinjah tudi sestra Agnes, za njo kasneje še najmlajša sestra Beatrice, nazadnje pa še ovdovela mati Ortolana. Redovnice klarise, zaročenke ‘gospe uboštva’ kot Frančiškovi sinovi, so dobile dom-samostan v San Damianu. Redovna družina pri sv. Damijanu ni imela stalnega vodila: živela je po navodilih, ki jih je sproti dajal sv. Frančišek, v njegovi odsotnosti pa njegovi sobratje. Klara je redovnicam dan razdelila v molitev, delo, dejanja ljubezni do bližnjega, pokorila in počitek. Preživljajo naj se z delom, ki se jim zjutraj sproti odkaže, in z miloščino. Pokore naj se zlasti z molkom in s postom – razen v bolezni naj ne uživajo mesa. V tem so povzeta pravila reda klaris, ki veljajo še danes. Klara se je morala dolgo bojevati za svoje redovno pravilo uboštva. 9. avgusta 1253, dva dni pred njeno smrtjo, je papež Inocenc IV. potrdil njeno pravilo. Naslednji dan ga je že imela v rokah. To je bila ura njenega največjega veselja. Ko so jo 12. avgusta istega leta pokopali, so ji dali to listino njene neomajne zvestobe do uboštva v grob kot znamenje njene največje zmage. Že dve leti po svoji smrti, 15. avgusta 1255 – je bila razglašena za svetnico. Prvi samostan klaris na slovenskih tleh je zrasel leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku, kasneje so klarise prišle še v Koper, Gorico, Ljubljano in Škofjo Loko. Zdaj imajo svojo hišo v Nazarjah.

    Papež Pij XII. je sveto Klaro leta 1958 razglasil za zavetnico televizije: ker naj bi Klara o božiču leta 1252 po nadnaravni ‘televiziji’ spremljala in doživljala daleč od Assisija tamkajšnje obrede.

    Ime Klara ali poslovenjeno Jasna na Slovenskem ni prav posebno razširjeno.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1045-klara-1193-1253

    Sv. Klara, prosi za nas!

  86. Miro says:

    BOLJE DELATI NAPAKE IZ DOBROTE, KAKOR ČUDEŽE BREZ DOBROTE

    Bodite pravi sodelavci Kristusa. Izžarevajte in živite njegovo življenje. Bodite angeli tolažbe
    bolnim, prijatelji malim in ljubite drug drugega, kot ljubi Bog vsakega od vas s posebno, največjo
    ljubeznijo. Bodite prijazni drug z drugim doma. Bodite dobri s tistimi okrog vas. Raje vidim, da
    delate napake iz dobrote, kot čudeže brez nje. Pogosto je dovolj samo ena beseda, en pogled, eno
    nepremišljeno dejanje – in tema napolni srce človeka, ki ga ljubimo.

    Misli sv. Matere Terezije, mirenski-grad.si

    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  87. Miro says:

    ALI BOŽJA ZAPOVED: “NE DELAJ SI REZANE PODOBE …” (2 Mz 20,4) PREPOVEDUJE ČEŠČENJE PODOB?

    Kompendij KKC (št. 446): V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  88. Miro says:

    SVETI OČE MED KATEHEZO: STAROST JE OBLJUBA, NAJBOLJŠE ŠELE PRIDE

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V SREDO, 10. AVGUSTA, DOPOLDAN MED SPLOŠNO AVDIENCO V DVORANI PAVLA VI. NADALJEVAL Z NIZOM KATEHEZ O STAROSTI. TOKRAT JE SPREGOVORIL O STAROSTI KOT ČASU, USMERJENEM V DOPOLNITEV, TER POUDARIL, DA JE NAŠE BIVANJE ZA ZEMLJI ČAS UVAJANJA V ŽIVLJENJE V POLNOSTI, SAJ »NAJBOLJŠE ŠELE PRIDE«.

    Več o katehezi svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-08/sveti-oce-med-katehezo-starost-je-obljuba-najboljse-sele-pride.html

  89. Miro says:

    SVETI LOVRENC, POGUMNI PRIČEVALEC ZA VERO V KRISTUSA NAM POSREDUJE SPOROČILO O VREDNOSTI SVETNIŠTVA IN NAM KAŽE POT, PO KATERI NAJ BI HODILI

    »Glej, to so zakladi naše Cerkve«, tako je odgovoril sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izroči vse cerkvene zaklade v zameno za življenje. Toda zakladi, ki jih je Lovrenc pokazal, ni bilo ne zlato ne dragi kamni, bili so ubogi, bolni, obrobni, za katere je Lovrenc vsak dan skrbel. Ta odgovor ga je v času preganjanja kristjanov stal življenje. Mučili so ga na ražnju. To je bilo 10. avgusta 258. Štiri dni prej je namreč umrl papež Sikst II., kateremu je bil Lovrenc nadiakon.

    »Zgodovina ju ni pozabila, saj potrjuje, kako slavno je ime današnjega svetnika. Zbrani smo namreč ob njegovem grobu,« je dejal Benedikt XVI. v pridigi 30. novembra 2008 v baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja. In nadaljeval: »Njegova vnema za uboge, njegovo velikodušno služenje rimski Cerkvi na področju oskrbe in karitativne dejavnosti, njegova zvestoba papežu do takšne mere, da je hotel iti za njim tudi v največjo preizkušnjo – mučeništvo, ki ga je samo nekaj dni za njim tudi prestal; vse to so zgodovinsko obče znana dejstva.«

    Sveti Lovrenc, pogumni pričevalec za vero v Kristusa, nam tako posreduje sporočilo o vrednosti svetništva in nam kaže pot, po kateri naj bi hodili. Benedikt XVI. je v isti pridigi o Lovrencu dejal: »On nam ponavlja, da svetost, to je iti naproti Kristusu, ki nas prihaja nenehno obiskovat, ni nekaj kar obledi, temveč sčasoma še bolj zasveti in kaže na človekovo nenehno težnjo iti k Bogu. Lovrenc, herojski pričevalec križanega in vstalega Kristusa, je za vsakega primer voljne privolitve božji volji. Kot smo slišali v berilu apostola Pavla, ko spominja Korinčane, naj bi tudi mi živeli tako, da nas bo Gospod našel ob svojem dnevu neomadeževane.«

    Misli Benedikta XVI., povzeto po: hozana.si

  90. Miro says:

    JEZUS: »ČE PŠENIČNO ZRNO NE PADE V ZEMLJO IN NE UMRE …« – NEUGLEDNO ZRNO, KI MORA STROHNETI, PREDSTAVLJA POT BOGA V TA SVET IN POT NJEGOVEGA DELOVANJA – ČE HOČEMO RESNIČNO SREČATI JEZUSA, SE MORAMO UČITI MAJHNOSTI ZRNA, PRENAŠATI NEUGLEDNOST SPREMINJANJA IN PREOBRAZBE V NOVO PODOBO, TER BITI POTRPEŽLJIVI V PRIČAKOVANJU, DA OBRODIMO SAD

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,24-26)

    »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Božje življenje je prišlo med nas v tako neugledni podobi kot zrno, da ga težko sprejemamo, vanj verjamemo, mu zaupamo. Podoba zrna, ki mora pasti v zemljo in umreti je neugledna za ta svet in resnično težko prepriča. A če ne prepriča nas, tudi mi ne bomo sejalci besede, v kateri je življenje in po kateri prihaja med ljudi luč upanja.

    Neugledno zrno, ki mora strohneti, predstavlja pot Boga v ta svet in pot njegovega delovanja. Majhno, drobno in neugledno. Takšno je božje življenje v samem začetku in vse do konca in zlasti na koncu na križu. Takšno je tudi življenje njegovih služabnikov. Če hočemo resnično srečati Jezusa, se moramo učiti majhnosti zrna, prenašati neuglednost spreminjanja in preobrazbe v novo podobo, ter biti potrpežljivi v pričakovanju, da obrodimo sad.

    Mar v tej luči ni povsem razumljivo, da tema ni zmogla sprejeti luči. Pred nami se takoj zariše skušnjava velikih in močnih, ljudi hitrih korakov in uspeha. Skušnjava preteklega in današnjega Babilona. Radi bi zgodbe o uspehu! To poznamo vsi. Vse bolj privlači pot uspeha kot neuspeha, ugleda kot zavrženosti itd. Le če se vedno znova ustavimo, pustimo prostor božji logiki, v globini vemo, da je pot novega življenja pot umiranja sebi, ki tiho in v počasnem koraku rojeva božje sadove.

    Želim vam vztrajanja na poti Besede, ki daje življenje. Potrpežljivega spreminjanja in notranje moči, da bi poganjali sad. Dajali življenje svetu in mu bili luč.

    Jezus želi razložiti, da je njegov skrajni dogodek, torej križ, smrt in vstajenje, rodovitno dejanje. Njegove rane so nas ozdravile. Rodovitnost, ki bo za mnoge prineslo sadove. Samega sebe primerja s pšeničnim zrnom, ki ko gnije v zemlji, rodi novo življenje. Jezus je z učlovečenjem prišel na svet, vendar to ne zadostuje. On mora tudi umreti, da bi odkupil ljudi iz suženjstva greha ter jim podaril novo v ljubezni spravljeno življenje. Za odkupitev ljudi, odkupitev mene, tebe, vseh nas … On je plačal to ceno. To je Kristusova skrivnost. Zato, pojdi v njegove rane, vstopi. Glej Jezusa, a od znotraj.

    KAJ POMENI IZGUBITI ŽIVLJENJE, KAJ POMENI BITI PŠENIČNO ZRNO?

    Ta dinamika pšeničnega zrna, ki se je zgodila v Jezusu, se more udejanjiti tudi v nas, njegovih učencih. Poklicani smo prisvojiti si velikonočno zakonitost, da izgubimo življenje ter tako prejmemo novo in večno. Kaj pomeni izgubiti življenje, kaj pomeni biti pšenično zrno? Pomeni, manj misliti nase ter na osebne interese in znati ‘videti’ ter iti naproti potrebam naših bližnjih, še posebej zadnjih. Z veseljem opravljati dela dejavne ljubezni tistim, ki trpijo tako na telesu kot na duhu ter tako na bolj pristen način živeti evangelij, kot nujen temelj, da bodo lahko naše skupnosti rastle v bratstvu ter medsebojnem sprejemanju. Hočem videti Jezusa, toda videti ga od znotraj. Vstopi v njegove rane in zri ljubezen njegovega srca do tebe, mene, do vseh.

    Torej upanje na svet pride po norosti križa, ki je logika umiranja in ne samouresničenja ter uspeha. Jezus je bil kot tak nesprejemljiv nekoč in je nesprejemljiv tudi za današnjo človeško pamet. A prav ta način življenja nas dela bolj ljudi, nas dviga v svet božjega. Če se temu odpovemo, nismo prav nič drugačni od nevernih. Ostajamo le z nekoliko drugačno moralo. Jezus ni prinesel izdelane morale, ampak povabilo k polnemu življenju, ki je v tem, da tvegamo avanturo zrna, ki pade v zemljo in umre. Na nas je, da smo pripravljeni umirati, kaj bo prinesla naša velika noč, prepustimo njemu.

    Resnična ljubezen gre torej preko križa, žrtvovanja: Križ je obvezna pot, vendar pa ni cilj. Cilj je slava, kakor nam to kaže velika noč. Pri tem nam lahko pomaga še ena podoba, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem. Takole pravi: ‘Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet’. To je tisto, kar počnejo mame: dajo novo življenje, trpijo, a zatem so vesele, srečne, kajti dale so novo življenje. Torej: podarjanje življenja, ne pa posedovanje, daje veselje. Ljubezen daje življenje in celo dá smisel bolečini. Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje. Ljubim? Sem se naučil ljubiti? Se vsak dan učim še bolj ljubiti? Zapomnimo si: Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  91. Miro says:

    ŽE OD VSEGA ZAČETKA SO CERKVENI OČETJE VEROVALI, DA JE EVHARISTIJA TELO, KRI, DUŠA IN BOŽANSKOST JEZUSA KRISTUSA (Aleteia)

    Ko prebiramo zapise cerkvenih očetov o evharistiji, je povsem jasno, da so verovali v resnično navzočnost Jezusa Kristusa.

    V pomoč tej trditvi vam predstavljamo kratek izbor navedkov prvih cerkvenih očetov, ki podrobno ponazarjajo njihovo vero o sveti evharistiji. Ko jih boste prebrali, boste ugotovili, kako je Cerkev ta nauk skozi vsa leta posredovala v skorajda nespremenjeni obliki.

    https://si.aleteia.org/slideshow/12-navedkov-cerkvenih-ocetov-o-evharistiji/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    KAJ BOG PREPOVEDUJE, KO ZAPOVEDUJE: “NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE!” (2 Mz 20,2)?

    Kompendij KKC (št.445): Ta zapoved prepoveduje:

    -mnogoboštvo in malikovanje, ki pobožuje kako ustvarjeno bitje, oblast, denar, celo hudobnega duha;

    -praznoverje, ki je zabloda češčenja, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, in se izraža tudi v različnih oblikah vedeževanja, čaranja (magije), vražarstva in spiritizma (klicanja duhov);

    -nebogovdanost, ki se izraža v skušanju Boga z besedami ali dejanji; v bogoskrunstvu, ki onečašča osebe ali svete stvari, zlasti evharistijo; v simoniji, ki hoče kupovati ali prodajati duhovne stvarnosti;

    -ateizem, ki zametava obstoj Boga in se pogosto opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti;

    -agnosticizem, po katerem ni mogoče nič vedeti o Bogu in vsebuje brezbrižnost in praktični ateizem.

    Več o tem na:
    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    GOD SV. LOVRENCA – PAPEŽ SIKST II. GA JE ZARADI NJEGOVEGA SVETEGA ŽIVLJENJA, VEDREGA ZNAČAJA IN IZREDNEGA POGUMA SPREJEL MED SEDMERICO DIAKONOV RIMSKE CERKVE – MED STRAŠNIM TRPLJENJEM JE MOLIL: »GOSPOD, SPREJMI MOJEGA DUHA IN REŠI ME TE UMRLJIVOSTI!« (prispevek iz Ognjišča)

    V Apostolskih delih beremo, da so apostoli, ko je število kristjanov naraščalo, izvolili sedem diakonov, da bi vernikom stregli v njihovih vsakdanjih potrebah, sami pa so se hoteli posvetiti molitvi in oznanjevanju božje besede. Med temi sedmerimi prvimi diakoni je daleč najbolj slaven sveti Štefan, prvi mučenec mlade Kristusove Cerkve. »Kakor je nekdaj sveti Štefan proslavil Jeruzalem, tako je zdaj od sončnega vzhoda do zahoda proslavil Rim sveti Lovrenc,« je nekoč ob njegovem prazniku pridigal papež Leon Veliki. V Rimu je bil spominski dan mučeništva svetega Lovrenca največji za praznikom apostolov Petra in Pavla (29. junija).

    Lovrenca je papež Sikst II. zaradi njegovega svetega življenja, vedrega značaja in izrednega poguma sprejel med sedmerico diakonov rimske Cerkve. Kot prvi med njimi je papežu stregel pri sveti daritvi, vestno je upravljal cerkveno premoženje in skrbel za uboge. Papež je bil že sivolas, Lovrenc pa še mlad, vendar ju je povezovalo iskreno prijateljstvo. Med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Valerijana, ki je sedel na prestolu v letih od 253 do 260, je Lovrenc zvedel, da je cesar ukazal prijeti papeža. Nemudoma je pohitel v ječo, da bi šel s papežem v smrt. Žalosten mu je zaklical: »Kam hitiš, oče, brez sina? Kam hitiš, sveti duhovnik, brez diakona?« Papež Sikst mu je tolažeče odgovoril: »Ne zapuščam te, moj sin. A čakajo te še hujši boji za Kristusovo vero … Po treh dneh prideš za menoj, služabnik za duhovnikom. Če imaš kaj denarja v zakladnici, ga razdeli ubožcem.« Tako se je papež poslovil od ljubljenega diakona, Lovrenc pa je šel in razdelil denar med ubožce, saj je vedel, da ni več daleč čas, ko bodo tudi njega prijeli.

    Nadaljevanje na: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1043-lovrenc-umrl-258

    Sv. Lovrenc, prosi za nas!

  94. Miro says:

    MOLITI V DUHU IN RESNICI – RESNICE NE BOMO ZMOGLI ŽIVETI BREZ ZAUPANJA, DA NAS BOG LJUBI IN POSKRBI ZA NAS, TUDI KO JE TEŽKO. RESNICE NE BOMO ISKALI NA PRAVEM KONCU, ČE NE BOMO IZPOLNJEVALI NJEGOVIH ZAPOVEDI, TER SE OKLEPALI DUHA TOLAŽNIKA. OKLENIMO SE TOREJ DUHA, KI NAM GA POŠILJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 4,19-24)

    Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C19-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangeljski odlomek, ki smo ga slišali, je precej zapleten. Prepletajo se besede Jezusa in Samarijanke, prepričanje Judov in Samarijanov. Jezusova želja je molitev v duhu resnice. Tu se misel zaplete, kot da bi se Jezus spraševal o posledicah, ki jih bo prinesla zvestoba resnici. Ko bodo apostoli govorili resnico, bodo doživljali preganjanje. Zato jim zagotavlja bližino.

    Sprašujem pa se: Ali je resnica res tako težka, da je svet ne more sprejeti?

    Skušajmo ostati nevtralni in se v iskanju odgovora ne vpletimo čustveno ali politično. Resnica je povsod pod pritiskom nekih interesov, zato najbrž težko sploh še komu verjamemo in tudi sami ne vemo več, kaj je res in kaj ne.

    Lahko se zgražamo ob dnevnih dogodkih, bolj pošteno pa je, da se vsak izmed nas vsak dan vpraša: Ali je resnično zvest resnici? Že otrok se lahko vpraša ali pove mami, kar se dogaja v šoli. Starša se lahko vprašata ali otroku odkrito govorita, kar bi mu rada povedala. Še prej pa ali sta kot zakonca drug do drugega resnično iskrena. Vsem nam bo hitro jasno, da se v naših družinah učimo bolj skrivanja kot odkritega pogovora. Ko pa se tej razsežnosti doda še soseska in prijatelji, pa služba, je jasno, da je klopčič laži in prekrivanja le še večji in večji. Kdo ga bo presekal je vprašanje?

    Jezusu je popolnoma jasno, da je resnica težka. Takšna je bila, je in bo. Celo tako težka je, da je brez Duha resnice ne zmoremo živeti. Ob tem dejstvu postane logična tudi zapletenost evangeljskega odlomka. Resnice ne bomo zmogli živeti brez zaupanja, da nas Bog ljubi in poskrbi za nas, tudi ko je težko. Resnice ne bomo iskali na pravem koncu, če ne bomo izpolnjevali njegovih zapovedi, ter se oklepali Duha Tolažnika. Oklenimo se torej Duha, ki nam ga pošilja.

    Povzeto: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  95. Miro says:

    SVETNIKI, KI SO MORALI ŽIVETI SVOJO VERO BREZ PODPORE ZAKONCEV (Aleteia)

    V ZAKONU SVETOSTI NE DOSEŽEMO ZLAHKA. BREZ SKUPNE VERE PA JE TO ŠE TEŽJE

    Zakon je čudovit zakrament in veličastna pot do svetosti. Mnogi izjemni svetniški zakonci so dosegli svetost skupaj, niso pa bili vsi poročeni svetniki blagoslovljeni s svetim zakoncem. Mnogi so dolga leta nosili križ, ko so živeli z nevernim ali mlačnim partnerjem. Nekateri od teh so sčasoma le spoznali Gospoda, drugi pa se vse do smrti niso spreobrnili.

    Tisti, ki si prizadevajo hoditi za Gospodom v zakonu z nevernim zakoncem ali takim, ki ne živi po veri, lahko najdejo upanje v pričevanju svetnikov, ki so postali svetniki prav v takšnih zakonih.

    Več o tem na https://si.aleteia.org/2020/08/31/svetniki-ki-so-morali-ziveti-svojo-vero-brez-podpore-zakoncev/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  96. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih,
    ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro,
    da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil
    tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano,
    tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno
    meso.« (1 Kor 1,26-29)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1390&t=5#Polo%9Eaj+glede+na+svet

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  97. Miro says:

    MISEL SV. TEREZIJE BENEDIKTE OD KRIŽA:

    »PREDVSEM MORAMO VZTRAJNO MOLITI,
    DA BI BREZ UPIRANJA HODILI PO PRAVI POTI IN
    SLEDILI TOKU MILOSTI, KO BI GA ZAČUTILI.
    NE SMEMO PA GOSPODU POSTAVLJATI ROKOV.«

    Sv. Terezija Benedikta, prosi za nas!

    Več o življenju sv. Terezije Benedikte od Križa na:
    https://svetniki.org/sveta-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-mucenka-sozavetnica-evrope/

  98. Miro says:

    MOLITEV, KI VAM BO V POMOČ, DA LJUDI NE BOSTE SODILI NA PRVI POGLED (Aleteia)

    ČE IMATE TEŽAVE S PREHITRIM OCENJEVANJEM LJUDI, SE NA BOGA OBRNITE S TO MOLITVIJO

    Ko opazimo osebo, pa naj bo to prijatelj, družinski član, nekdo, ki smo ga srečali na družbenih omrežjih, ali pa oseba, ki je sploh ne poznamo, si o njej zelo hitro ustvarimo mnenje. Nekako se nam zdi, da o njej poznamo vse podrobnosti, in kmalu pomislimo na tisto najslabše.

    To razvado je izredno težko opustiti in za mnoge izmed nas je to bitka, ki jo bomo bojevali do konca življenja. Eden izmed načinov, da se te razvade poskusimo otresti, je trden sklep, da se bomo poboljšali. Zavestno se moramo odločiti, da ne bomo prehitro obsojali in da bomo o ljudeh mislili le dobro, posebej takrat, ko njihovih življenj ne poznamo dovolj podrobno.

    V molitvi, ki jo pripisujejo Tomažu Kempčanu, bomo Boga prosili za pomoč, da bi se otresli razvade prehitrega obsojanja ljudi po videzu.

    O Gospod, naj vem, kar bi moral vedeti,
    naj ljubim, kar bi moral ljubiti,
    naj hvalim to, kar te najbolj razveseljuje,
    cenim, kar je dragoceno v tvojih očeh,
    zavračam vse, kar te žali.
    Naj ljudi in stvari ne ocenjujem na prvi pogled,
    naj ne obsojam na podlagi govoric nevednih ljudi,
    temveč naj razločujem s pravično sodbo med
    vidnimi in duhovnimi stvarmi, predvsem pa naj
    vedno premislim, kaj bi bilo najbolj po volji Tebi.
    Amen.

    Povzeto po https://si.aleteia.org/2019/09/15/molitev-ki-vam-bo-v-pomoc-da-ljudi-ne-boste-sodili-na-prvi-pogled/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  99. Miro says:

    KAKO ČLOVEK UDEJANJA SVOJO PRAVICO, DA SLUŽI BOGU V RESNICI IN SVOBODI?

    Kompendij KKC (št. 444): Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

    Več o tem na https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.