Članki za dušo

13.632 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 18:03

   ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK

   O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber izvleček )
   Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

   Kaj je torej dobrota?
   Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

   Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

   Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

   Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe. Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

   Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

   Odgovori
2. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 17:55

   Kaj je Božja Milost? (Faith Is Not a Feeling, by Ney Bailey)

   To je tista kakovost v srcu Boga, ki mu povzroča, da se ne ukvarja z nami po naši grehih ali pa da ukrepa proti naši krivdi. To je Božja zvestoba do nas, tudi ko mu nismo zvesti. Bog je pripravljen, da se odzove, in sicer ne glede na zasluge. To je nezaslužena zasluga. Božja milost izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost vsem, ki Mu bodo zaupali. Morate biti v odnosu z Njim, da lahko sprejmete Njegovo milost. Mi najbolj potrebujemo Božjo milost, ko se zavemo, da določeni deli našega življenja niso ustrezni, kot so recimo slabe odločitve, navade, vedenja, katerih se sramujemo, območja, za katera želimo, da bi jih Bog spremenil, vendar se bojimo Njegove obsodbe. Če smo sprejeli Kristusa v naše srce, smo bili razglašeni za Njegove, odpuščeno nam je in zdaj smo pod Njegovo milostjo. To je Njegova milost, ki nas osvobaja in nas spreminja. To je razlog, zakaj je tako pomembno vedeti, kaj pravi Sveto pismo o Božji milosti. Vsi se zavedamo, da je v naši notranjosti dober in slab del. Vsi imamo del, za katerega si želimo, da bi ga videl ves svet. In po drugi strani je del nas tak, da bi ga najraje skrili – to so stvari, ki se jih sramujemo. Živimo v kulturi, ki je usmerjena proti samoizboljšavi in ponižnosti ter prošnji za Odpuščanje. Z analizo samega sebe smo porabili veliko časa in energije ter poskušali ugotoviti, kako naj bi izboljšali slabi del sebe; gremo po nakupih ali v telovadnico in se osredotočimo na čas, energijo in denar kot sredstva za izboljšanje, ker menimo, da je to slabi del. In tega dela ne moremo izboljšati ali pa ga še nismo izboljšali, zato ga poskušamo skriti. Menimo, da moramo svoj slabi del skriti od Njega. Vendar če smo poskušali skriti nesprejemljive dele naše osebnosti, lahko izgubimo stik s samim seboj in tudi stik z Bogom. Bog ni tak. Njegove poti niso kot naše, saj je Neskončno Dober Oče in nam Odpušča, ko se skesamo in prosimo odpuščanja. On ni tak, da bi sprejel dober del, slabega pa zavrnil. On nas vidi kot celovite osebnosti in ne kot razdvojene osebnosti. Pravi: »Ne poskušaj izboljšati svojega slabega dela, saj je nemogoče. Ne glede na to, koliko bolje lahko to narediš, ne bo nikoli dovolj dobro, ker sem Jaz popoln. Daj mi svoj dobri in slabi del ter dovoli mi, da te naredim celega.«

   Kako lahko doživljamo Božjo milost?
   Težko je razumeti milost, ne da bi razumeli zakon. Vidimo popolni Božji zakon, Njegove ukaze, kako želi, da živimo … In pogosto tega ne dosegamo. Kaj naj naredimo z zakonom oziroma z Božjimi ukazi? Zakon je kot ogledalo za nas. Ko pogledate v ogledalo, lahko vidite velike madeže umazanije na obrazu, za katere sploh niste vedeli, da so tam. Ogledalo se ne more znebiti umazanije, ampak ste pa res veseli, da ste se pogledali v ogledalo, preden ste odšli skozi vrata. Na enak način Božji zakon razkriva naše pomanjkljivosti oziroma grehe in hvaležni smo, da jih vidimo tako, da jih lahko prinesemo k Bogu in Bog se lahko spopade z njimi skozi svojo milost. Galačanom 3,24 pravi: »To se pravi, da je postava za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.« Ko pridemo k Kristusu, vemo, da potrebujemo Rešitelja. Dejstvo je, da bomo do konca naših življenj vedno potrebovali Odrešenika.

    
   Hebrejcem 4,13–16 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor. Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«

   Pridi k resnici in ponižnosti
   Mi lahko doživljamo milost, ko pridemo k tronu milosti v resnici in ponižnosti. Nasprotje prihajanja v resnici je, ko poskušamo prikriti in ne pridemo k Njegovi Luči. Iskreni bodimo pred Njim, pošteni in iskreni, zato bomo delili področje življenja, ki ga moramo prenesti k Bogu oziroma Njegovemu tronu Milosti, da se Poboljšamo in Bogu Iskreno Vse Povemo.

   Imamo tudi Svobodo, da smo neiskreni in se nekaj skrivamo
   Ko pridem k Kristusu, me on sprejema takšnega, kot sem. Kar Jezusov zakon ne more narediti, je Božja milost naredila. Hebrejcem 13, 9 pravi: »Zato je dobro okrepčati srce z milostjo.« Bog bo storil enako za nas, če bomo prišli odkrito k Njemu. Poglejte v Evangelij po Luku 18,9–14, kjer je Jezus govoril o tej priliki. Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal naslednjo priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in dajem desetino od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv, meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

   Pridi iskren in v veri k Njemu
   Če se ne ponižamo in ne sprejmemo Božje milosti, potem to ni odnos z Bogom. Ko pridemo h Gospodu in mu povemo, kako na določenih področjih nismo uspešni, nam bo On pomagal v teh potrebah z Njegovo milostjo. Bog ne zahteva, da se spremenimo, ampak nas prosi, da pridemo k njemu iskreni in v veri, in da mu damo vse naše skrbi. (1 Peter 5,5–7). Najbolj zdravi ljudje so tisti, ki vedo, kje jim ne uspeva. In namesto, da bi iskali izgovore, zakaj jim ne uspeva, lahko rečejo: »Gospod, bodi milostljiv do mene, grešnika.« Farizeji so se trudili biti sveti in so se natančno držali postave, ampak želeli so narediti vtis na druge z legalističnim spolnjevanjem Judovskih postav brez Ljubezni in Usmiljenja, brez služenja drugim. Jezus jih je imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali.

   Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom. In satan bi raje videl, da se osredotočimo na postavo (Božje zapovedi), kot pa da se osredotočimo na Gospoda Boga in na Božjo Voljo. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Duh veje, kjer hoče.
    
   Primer uspešne terapevtske pomoči, ko smo ponižni in iskreni pred Bogom
   »Pred leti je prišla po seminarju do mene/terapevtka mlada ženska. Njen obraz je bil zelo temačen in videti je bila zelo otežena in obsojena. Ko sva se začeli pogovarjati, sem razbrala, da je Jezus v njenem življenju, ampak da ima navado, katere se je zelo sramovala. Vedno znova se je poskušala te grde navade znebiti, ampak brez uspeha. Ni mogla odnehati. Ne glede na vse njene zaobljube in poskuse se te navade preprosto ni mogla povsem znebiti; ko se je ta navada ponovila, se je počutila grozno in obsojeno. Razložila sem ji, da je satanu všeč, kadar grešimo, da nas rad opominja o naših grehih in nas s tem obsoja. Vprašala sem jo, če je že kdaj dala ta greh Gospodu. Rekla je, da ne. Tako zelo jo je bilo sram, da še nikoli ni dala tega greha Gospodu. Rekla sem ji: »Naslednjič, ko se to zgodi, želim da te tvoj greh spomni na Božjo ljubezen, namesto da se izoliraš od drugih in počutiš obsojeno.« Rekla sem ji, naj naslednjič, ko je v tem procesu, posveti luč na ta greh in reče: »Gospod, hvala, da Ti pripadam. Gospod, hvala, da me ljubiš. Gospod, kri Jezusa Kristusa me očisti vsega greha. Gospod, vem da grešim, ampak brez tvoje pomoči ne morem nehati grešiti. Gospod, svojo voljo in sebe dajem na tvojo stran in stran tvoje Besede. Ali mi boš po svojem Duhu pomagal in spremenil v meni, česar sama ne morem?« Kot terapevtka sem Molila z njo in skupaj sva se zahvalili Bogu za Njegovo milost in mir. Videla sem, da se je želela pokesati in obrniti stran od tega greha. In naposled ji je uspelo. Nekaj mesecev pozneje sem od nje prejela sporočilo, ker sem jo prosila, naj mi sporoči, kako se počuti. V pismu je zapisala, da je naredila, kar sem ji rekla, naj naredi. In rekla je; »Presenečena sem, kako se je v zadnjih parih mesecih vse spremenilo. Vse, kar me je prej obremenjevalo, se je zelo zmanjšalo.« Bila je v krempljih greha, ampak zunaj milosti. Ko se je Ponižala pred Gospodom, v moji prisotnosti in je Iskreno prinesla svoj greh v luč Božje milosti, jo je tam srečal Bog. Ponižanje in Iskrenost!

   Verjemi in prejmi Božjo Milost
   Hebrejcem 4,13 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« Rimljanom 5,20 pravi: »Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost.« Božja milost je prisotna, ampak vanjo moramo verjeti, da jo lahko prejmemo. Verjeti moramo Bogu, ki nam je dal Svojo Besedo, da nam je Njegova milost na voljo; le tako jo bomo prejeli. Nekdo je rekel, da obstaja en pogoj, kateremu se ne moremo izogniti, in ta mora biti izpolnjen, če se želi oseba spremeniti. Pogoj je, da verjameš v Božjo milost. Bogu se moram odzvati v resnici in On se bo odzval nazaj. Če verjamem, da lahko Bogu popolnoma zaupam, če verjamem, da Njegova ljubezen obstaja, da je Njegova prijaznost popolnoma iskrena, da Njegova skrb zame res pomeni življenje v obilju, potem bo Bog naredil to, kar je v Njegovi naravi: segel bo proti meni in me našel, ne glede na to, kako globoko v sebi živim. Njegova milost me lahko spremeni. Njegova milost se lahko dotakne najglobljih motivacij mojega srca in me spremeni v novo osebo. In to je tisto, kar Bog želi narediti za nas. Bog pravi: »Svoje postave bom dal v njihov razum, v njihova srca jih bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.« (Hebrejcem 8,10). Bog bo po svoji milosti naredil stvari v našem srcu, ki jih zunanja postava nikoli ne bi mogla. 2 Korinčanom 3,18 pravi: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu – se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.«
    
   Sprememba je proces, ki traja in kjer je treba vztrajati. Ko zaupamo Bogu in Njegovi besedi, mu dopuščamo, da spremeni naša srca in misli. Ampak razumeti moraš, da se ta sprememba ne zgodi naenkrat; to je proces. Lewis Sperry Chaffer je napisal zelo obširno knjigo o milosti. V njej je zapisal tako: »Neizmerno pričevanje Božje besede je, da je vsak vidik odrešenja in vsak blagoslov njegove milosti pogojen s tem, kar nekdo verjame.«

   Bog nas spremeni po svoji Milosti
   Kako potem lahko izkusimo Božjo milost? H Gospodu pridemo v svoji šibkosti, nesposobnosti, v svojem grehu in neuspehu. Odločimo se, da bomo verjeli Njegovi ljubezni in zmožnosti, da nas spremeni, medtem ko počivamo v Njegovi milosti. Rezultat vsega tega je, da duhovno in osebnostno rastemo Bogu v Veselje, ko gremo k Njemu. Peter 3,18 pravi: »Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.« V zgodbi o izgubljenem sinu v Luku 15 je izgubljeni sin zapustil dom, zapravil očetovo premoženje in se potem zavedal svoje potrebe ter očetove prijaznosti. Luke 15,17–19 pravi: »Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹« Sin se je ponižal, vstal in šel proti očetu. Ko je prišel do njega, je bil odkrit. Ampak starejšemu bratu to ni bilo všeč. Starejši brat, ki se je jezil zaradi očetove milosti, predstavlja legalno oziroma legalizem. Starejši brat je rekel, da se mlajši brat ni držal postave in si zaradi tega ne zasluži očetove milosti. Ampak oče je imel kljub temu svojega izgubljenega sina zelo rad, ne glede na to, kaj je naredil.

   Odnos z Bogom je bolj mogočen kot postava. Satan bi raje videl, da smo povezani s postavo v legalizmu, da bi se vedno znova počutili krive in obsojene, brez Milostne Odrešitve. Ampak Gospod pravi v Rimljanom 8,1: »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.« Pod Božjo milostjo imamo več kot samo svoje vire. Imamo Božjega Svetega Duha, ki nam omogoča, da delamo Njegovo voljo. Življenje v Božjem Duhu pomeni, da se vsak trenutek zavedamo Njegove Milosti. Življenje v Božjem Duhu pomeni, da vemo, kdaj nam spodleti in da se vedno znova vračamo k Bogu. Rastemo takrat, ko prevzamemo odgovornost za naš greh in prosimo Boga, da nas spremeni. Jezus je umrl na križu za naš greh, našo slabost. Mi smo bili krivi in on je plačal za našo krivdo. Ko priznamo naše grehe, poskrbimo za to, kar je narobe in za kar je Jezus plačal s Smrtjo na križu in Vstajenjem od Smrti za Našo Odrešitev. Biti Božji moški ali ženska pomeni, da smo ponižni in iskreni glede našega greha, da sprejmemo Njegovo milost in rastemo ter Boga prosimo za Milost Odpuščanja. John Powell je rekel: »Mislimo, da se moramo spremeniti, da moramo rasti in biti dobri, da bomo ljubljeni. Ampak resnica je, da smo ljubljeni in prejmemo Njegovo milost zato, da se lahko spremenimo, da lahko rastemo in smo dobri, ker živimo po Božji Volji.« Ozdravljenje v našem življenju je omejeno do meje, kar želimo razkriti našemu Bogu. Če želimo rasti, se moramo držati obveze Resnice in Pravičnosti. Božja Milost nam tako daje svobodo, da se soočimo z Bogom in resnico o sebi v luči Božje besede. Vedoč, da smo popolnoma ljubljeni in sprejeti pri Bogu, nas kliče k sebi, da nam lahko pomaga izkusiti svobodo (Janez 8,32) in življenje v obilju (Janez 10,10).
    
   Nič več obsojanja – primer pomoči na posvetu pri duhovnem terapevtu
   »Spomnim se mlade ženske, ki je prišla k meni na posvet in po pomoč. Glede na njen opis je bil njen trebuh zvezan v vozle, njena krivda je bila neznosna in ni mogla spati. Počutila se je obsojeno, bilo jo je zelo strah in bila je ponižana. Tako se je počutila, ker je bila vpletena v nemoralnost. Vedela je, da Božja beseda pravi, naj ne počne tega, kar je počela. Ujeta je bila v mrežo in bala se je komur koli povedati, ker se je bala zavrnitve. S sklonjeno glavo mi je zaupala celotno zgodbo. Ničesar v pripovedi ni izpustila, ker je res potrebovala pomoč. Resnično in iskreno je obžalovala svoj greh in želela se je pokesati pred Bogom. V moji prisotnosti je priznala svoj greh Gospodu in prejela Njegovo odpuščanje in milost. Pozneje mi je povedala, da je bila na začetku posveta v notranjem čustvenem zaporu in da je namesto zavrnitve našla ljubezen in sprejetost. Nekaj mesecev zatem sem prejela pismo. V njem je pisalo tako: »Moje verige so odpadle, vrata grajske ječe so se odprla in z mene se je dvignilo 1000 kilogramov bremena. Imela sem občutek svobode in osvežitve. Ko sem bila v tvoji prisotnosti, nisem storila ničesar. Ampak ti si. Pokazala si mi, kdo si. Pokazala si mi Božjo ljubezen, sprejetost in odpuščanje.« Takrat sem jo prosila, naj mi da svojo besedo, da bo ostala čista. Rekla je, da se ji ta odgovornost nikoli ni zdela kot breme. Počutila se je varno, ker je dala besedo osebi, ki ji je pokazala milost. Pomoč je našla tudi pri drugih ljudeh in s tem začela razumevati svoje potrebe. Rekla je, da je milost, po tem ko jo je izkusila, postala več kot samo teologija. Postava, ki je dobra, sveta in popolna je odkrila njen greh kot ogledalo. Ponižala se je in priznala svoj greh. Resnico je povedala sebi, meni in Gospodu. In s tem je prejela milost, ko jo je potrebovala. S tem, ko je prinesla svoj greh v luč in h Gospodu v ponižnosti in resnici, je dovolila sebi prejeti Božjo milost. Zaživela je v svobodi in začela rasti. Razmislite tudi Vi o svojih področjih, kjer se počutite obsojenega ali pa se bojite zavrnitve, kjer se ne počutite popolno. Tisto, kjer ne izpolnjujemo Božje postave in Božje Volje, moramo prinesti h Gospodu v ponižnosti in resnici. Ničesar nam ni treba skrivati. Ne rabimo niti lagati niti biti prepričani, da bomo obsojeni«.

   »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je Bog uresničil s tem, da je poslal svojega sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8,1–4). »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter 5,5–7). »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse … Kdo bo obsojal? Jezus Kristus, ki posreduje za nas in je naš Odrešenik. Kdo nas bo ločil od Kristusove Ljubezni in Usmiljenja? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje in niti angeli, poglavarstva, sedanjost, prihodnost, moči, visokost, globokost niti kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 8,31–39).

   Izvlečki iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek. (Faith Is Not a Feeling, by Ney Bailey).

   Verniki moramo širiti svoje bogoslovno in versko obzorje, ker imamo pravico da o Bogu, Svetemu pismu, Odrešenju, Hvaležnosti, Dobroti, Božji Milosti, Božjemu Načrtu, Božjem Usmiljenju in Eshatologiji idr. verskih temah več vemo in poznamo. Ker nam naši duhovniki in bogoslovci vsega ne morejo razložiti in povedati v pridigah in v verskem tisku je prav, da tudi sami kaj naredimo in se samoizobražujemo.

   Odgovori
3. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 17:48

   Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok
   Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi
   Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
   Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
   Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
   Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
   Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
   Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
   K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
   K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
   Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

   Sedem glavnih grehov – kateri so?
   V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
   Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

   Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
   Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

   Napuh
   Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

   Lakomnost
   Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

   Nevoščljivost
   Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.
   Lenoba
   Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

   Požrešnost
   Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

   Medmrežje Aleteia et altro

   Odgovori
4. Miro says:

   14. aprila, 2020 at 13:16

   EVHARISTIJA JE KRISTUSOVA DAROVANJSKA OPOROKA, DA BI SVET PRIVEDEL NAZAJ K OČETU!

   – Evharistija pretrese um in gane srce:
   smo pred enim od brezdanjih dejanj
   Božje ljubezni, pred katerimi je
   edina naravnanost,
   ki jo lahko ima človek,
   predanost v češčenju,
   polna neskončne hvaležnosti.
   (Carlo Maria Martini)

   – Beseda nam kaže
   svoje meso in svojo kri,
   samega sebe, kot ustrezno hrano
   in pijačo nesmrtnosti.
   (Klemen Aleksandrijski)

   – Evharistično obhajilo
   je lahko šola komunikacije:
   deležni smo Kristosovega
   poveličanega telesa in krvi,
   ker nam je Oče dal
   svojega Sina.
   (Luis Alonso Schökel)

   – Evharistija
   je Kristusova darovanjska oporoka,
   da bi svet privedel nazaj k Očetu.
   (Johannes Betz)

   – O Gospod,
   ko si uporabil svojo vsemogočnost,
   si se hotel skriti pod podobi kruha in vina
   in si samega sebe obvezal,
   da boš navzoč v njima, kadar koli te bodo
   ljudje prosili za to v mašni daritvi,
   da bi nam tako ostal blizu,
   kakor si nam bil
   pri zadnji večerji.
   (Gabriele Adani)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 12:20

   MOLITEV SVETEGA FRANČIŠKA ZA MIR
   Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
   Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
   Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
   Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.
   Kjer je dvom, naj prinašam vero.
   Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
   Kjer je obup, naj prinašam upanje.
   Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
   Kjer je tema, naj prinašam luč.
   Učitelj, naj se ne trudim,
   da bi me drugi tolažili,
   ampak naj sam tolažim;
   da bi me drugi razumeli,
   ampak naj sam razumem;
   da bi me drugi ljubili,
   ampak naj sam ljubim.
   Kajti ko dajemo, prejemamo;
   ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
   in ko umremo, vstanemo v večno življenje.
   Amen. 

   Odgovori
6. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 11:59

   MOLITEV V PREIZKUŠNJAH
   Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sveta Mati Terezija.

   Gospod prosim pomagaj mi in me vodi, da hodim preko vseh težav in preizkušenj tako, da bom hodil po Poti k Tebi Jezus. Gospod Bog vem, da če hočem priti k Tebi, da moram iti skozi vse preizkušnje, skušnjave, težave in probleme ter premagati tako težave kot samega sebe, da ne zaidem. Ne vem, kaj vse me čaka na tej trnovi in strmi poti, vem da moram vztrajati in iti naprej k Tebi Jezus. Zato vem, da grem k Tebi, k Boljšemu, kjer si ti Moj Odrešenik, moj Rešitelj in moj Učenik. Prosim Jezus Vodi me, da ne zaidem na stranpoti in daj mi navdih in moč, da bom napredoval v Zaupanju Vate in v Tvojo Božjo Previdnost ter Očetovsko Ljubezen. Vem, da mi ne boš nikoli naložil težjega bremena, kot ga lahko nosim. Tudi Jezus je daroval na Golgoti svoje življenje z Naše Odrešenje. V smrtni grozi je celo vzkliknil: Eli, Eli lama sabaktani ali Moj Bog, Moj Bog zakaj si me zapustil. Vendar je spoštoval Božjo Voljo in je vztrajal tako, da nas je s smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešil. Kakršnakoli naj bo moja usoda Gospod, naj bom reven ali bogat, zdrav ali bolan, obdan od prijateljev in domačih ali samoten, vem da se bo vse slabo končalo zame, če se bom opiral le na soje moči in na ljudi, če ne bo tam Tebe. Verjem, da se bo vse dobro končalo, če bom imel ob sebi Tebe. Prosim pomagaj mi, da premagam vse preizkušnje in težave, ki si mi jih naložil in pomagaj mi, da bom voljno vse potrpel in se prekalil v vseh preizkušnjah in postal bolj sočuten, bolj čuteč in boljši človek, tebi v Čast in Veselje moj Bog. Neomajno zaupam v Tvojo Božjo Previdnost, da je to prav in dobro zame v Tvojih Očeh Bog, česar s svojo omejeno človeško pametjo ne morem doumeti. Ti veš Gospod zakaj si mi to naložil in kaj je dobrega v vseh težavah in preizkušnjah, ki me pestijo. Pomagaj mi, da bom voljno sprejel Tvojo Voljo.da se bom utrdil v dobroti in strpnosti, v usmiljenju in dobrih delih in tako posatl podoben Tebi Jezus. V Tebi premorem vse, ki mi daješ vse Moči in Upanje na delo, molitev in življenje po Božji Volji in Odrešenje. Kajti ko bom hodil po Poti za Jezusom, ki je vse voljno pretrpel za nas in nas Odrešil, bom hodil po Poti v Nebeško Domovino. Gospod Bog, moj Tolažnik in Odrešenik, moj Učenik in obrotnik, prosim blagoslovi in varuj me na vseh mojih poteh življenja in podari mi svoj Božji Mir. Amen. Janez

   TRPEČA LJUBEZEN
   Gospod Jezus, Ti si Ljubezen.
   Zato ne gledaš nase, ampak se razdajaš vsem
   za Odrešenje tistih, ki jih Ljubiš.
   Privzameš si naš ubogo telo
   in postaneš podoben nam,
   da bi tudi mi mogli postati podobnim Tebi Jezus
   v predanosti do konca.
   Ranljiv si, ker ljubiš.
   Hočeš, da bi tudi mi bili ranljivi, kakor Ti Gospod.
   Naj Nas podpira Tvoja trpeča Ljubezen.
   Brez Trpljenja ni spreobrnitve, Odrešenja ter Darovanja.

   Joerg Zink

   Odgovori
7. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 11:54

   FRANČIŠKOV POZDRAV KREPOSTIM
   Pozdravljena, kraljica Modrost,
   Gospod te ohranjaj
   skupaj s tvojo sestro sveto in čisto preprostostjo.
   Gospa sveta ubožnost,
   Gospod naj te ohranja
   skupaj s tvojo sestro sveto ponižnostjo.
   Gospa sveta ljubezen,
   Gospod naj te ohranja
   skupaj s tvojo sestro sveto pokorščino.
   Presvete kreposti,
   naj vas vse ohranja Gospod,
   od katerega izhajate in prihajate.
   Sploh ni na vsem svetu človeka,
   ki bi mogel imeti le eno od vas,
   če prej ne umre.
   Kdor ima eno in se ne pregreši zoper druge,
   ima vse;
   in kdor se pregreši zoper eno,
   nima nobene in greši zoper vse.
   In vsaka od vas
   odpravlja zablode in grehe.
   Sveta modrost
   zmede Satana in vse njegove hudobije.
   Sveta in čista preprostost
   zmede vso modrost tega sveta in telesno modrost.
   Sveta ubožnost
   zmede vsak pohlep in skopost,
   pa tudi skrbi tega sveta.
   Sveta ponižnost
   zmede napuh
   in vse ljudi tega sveta
   in vse, kar je na svetu.
   Sveta ljubezen zmede vse hudičeve
   in mesene skušnjave
   in vse čutne strahove.
   Sveta pokorščina
   zmede vsa telesna, čutna in lastna hotenja
   in drži v mrtvenju svoje telo,
   da je pokorno duhu
   in poslušno svojemu bratu,
   in je podrejeno
   vsem ljudem tega sveta;
   a ne samo ljudem,
   temveč tudi vsem živalim in zverem,
   da morejo delati z njim, kar hočejo,
   kolikor jim je dano od zgoraj
   od Gospoda.

   KREPOSTI
   Kreposti, ki preženejo napake
   Kjer je ljubezen in modrost,
   tam ni ne strahu ne nevednosti.
   Kjer je potrpežljivost in ponižnost,
   tam ni jeze ne vznemirjanja.
   Kjer je uboštvo skupaj z veseljem,
   tam ni ne pohlepnosti ne skoposti.
   Kjer je spokojnost in premišljevanje,
   tam ni ne zaskrbljenosti ne raztresenosti.
   Kjer je strah Gospodov, ki varuje njegov dom,
   tam sovražnik ne najde prostora za vstop.
   Kjer je usmiljenje in obzirnost,
   tam ni ne razsipnosti in ne trdosrčnosti.

   PONIŽNOST
   Vsak človek naj bo v strahu,
   ves svet naj trepeče
   in nebo naj se raduje,
   kadar je na oltarju
   v duhovnikovih rokah Kristus,
   Sin živega Boga.
   O čudovita visokost
   in pretresljiva ljubeznivost!
   O vzvišena ponižnost!
   O ponižna vzvišenost,
   da se Gospod vesoljstva,
   Bog in Božji Sin
   tako poniža,
   da se zaradi našega zveličanja
   skrije pod neznatnim koščkom kruha!
   Poglejte, bratje, ponižnost Boga
   in izlijte pred njim svoja srca (Ps 61,9);
   ponižajte se tudi vi,
   da vas bo povišal (1 Pt 5,6).
   Nič naj torej od svojega ne pridržite sebi,
   da vas popolnoma sprejme On,
   ki se vam vsega daje.

   Frančiškov pozdrav in drža do kreposti

   Odgovori
8. Miro says:

   14. aprila, 2020 at 9:39

   MED VSEMI UGANKAMI JE NAJTEŽJA UGANKA TRPLJENJA – KAKO JO JE Z BOŽJO POMOČJO REŠEVALA SV. LIDVINA, DANAŠNJA GODOVNJAKINJA? – VSE JE V POPOLNEM ZAUPANJU PREPUŠČALA BOŽJI PREVIDNOSTI IN V JEZUSOVI MOČI VRŠILA VELIKA DELA USMILJENJA!

   Po nasvetu spovednika je potrpežljivo prenašala in premišljevala Kristusovo trpljenje. Vanj se je vživela tako, da je z veseljem priznala, da ne trpi več sama, marveč da Kristus trpi v njej. Veliko je premolila in priporočala Bogu prošnje ljudi, ki so prihajali k njeni bolniški postelji in jo prosili, naj moli zanje, ker njena molitev več zaleže. Vsem je pomagala in vsi so odhajali od nje potolaženi. V njenem trpljenju in življenju je bilo mnogo skrivnostnega, posebej, da ji je Kristus vtisnil svoje rane, potem, da zadnjih 19 let ni uživala skoraj nobene hrane razen hostije ob obhajilu, pa še to, da je njeno trpljenje trajalo 38 let …
   (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber)

   http://svetniki.org/sveta-lidvina-devica

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Lidvina, prosi za nas!

   Odgovori
9. Janez says:

   13. aprila, 2020 at 21:47

   PRISLUHNIMO SI MATERE TEREZE iz KALKUTE
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa me napadeš z nasveti,
   nisi uslišal moje prošnje.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa mi začneš pojasnjevati,
   zakaj naj se ne bi počutil kot se,
   gaziš po mojih občutkih.
   Ko te prosim, da me poslušaj,
   ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
   da bi rešil mojo težavo,
   se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno.
   Poslušaj!
   Prosim te le, da me poslušaš.
   Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
   Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
   da ne bi odšel srečnejši in boljši.
   Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
   prijaznosti na obrazu,
   prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu.

   (SVETA MATI TEREZIJA)

   … velikokrat poslušamo, pa ne slišimo … tako otrok, partnerjev, staršev, prijateljev … in tudi oni nas … si je res tako težko prisluhniti? Pa slišimo Boga, ko nam šepeta in govori ali smo preslišali tudi Njega?

   Odgovori
10. Hvala says:

    13. aprila, 2020 at 14:31

    ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE IN ČAŠČENJE.

    Prince Derek, mednarodno priznan in vodilni strokovnjak za Sveto Pismo sodobnega časa, je v knjigi -ZAHVALJEVANJE, SLAVLJENJE IN ČAŠČENJE, NAPISAL ZELO OPOZORILNE , TEŽKE DOGODKE, KI SO NAPISANI V SVETEM PISMU , KI SO SE ZGODILI POSAMEZNIKU ALI PA CELOTNEMU LJUDSTVU ZARADI NEHVALEŽNOSTI BOGU, O PADCU ČLOVEKA GLOBOKO V TEMNO BREZNO; STRAŠEN SEZNAM LASTNOSTI ČLOVEKOVE IZPRIJENOSTI.

    Nasprotje od hvaležnosti je “GODRNJANJE”. Najprej govori o zahvaljevanju, potem pa o TEMNI STRANI TE RESNICE -NASPROTJE HVALEŽNOSTI.
    ——————————————————————————————————————————————————— V teh težkih časih in nasploh v življenju moramo še posebej premisliti in se trdno odločiti;
    PRINCE DEREK PRAVI: ” ALI SMO HVALEŽNI , KAR NAM ODPIRA POT V BOŽJO NAVZOČNOST IN NJEGOVE ČUDEŽE , ALI PA GODRNJAČI.

    Poglejmo in razmislimo, kaj nam govori s primeri iz Svetega Pisma.

    KO SI POLN SVETEGA DUHA, SE BOŠ BOGU NEPRENEHNO ZAHVALJEVAL. PRAVZAPRAV LAHKO DELNO MERITE, KOLIKO DUHA JE V VAS, PRAV S ČASOM, KI GA PREŽIVITE V ZAHVALJEVANJU BOGU.

    ZMANJŠEVANJE ZAHVALJEVANJA JE ZANESLJIV KAZALNIK, DA NEKJE “PUŠČAMO”.

    PAVLOVA TRETJO IZJAVO (ALI ZAHTEVO) O ZAHVALJEVANJU NAJDEMO V 1. PISMU TESALONIČANOM 5,16-18, KJER JE NEKAJ NAJKRAJŠIH VRSTIC V NOVI ZAVEZI, VENDAR POLNIH MOČNIH RESNIC!

    “ZMERAJ SE VESELITE!” ZVENI ZELO PREPROSTO, KAJNE? VENDAR ZA TO POTREBUJETE VEČ MILOSTI!
    —————————————————————————————————————————————————–
    “NEPRENEHOMA MOLITE”! ČEPRAV NE MOREMO NEPRESTANO MOLITI, NIKOLI NE RECIMO: “ZDAJ SEM KONČAL MOLITEV”.
    —————————————————————————————————————————————————-
    O SMITHU WGGLESWORTHU PRAVIJO, DA NI NIKOLI MOLIL DLJE KOT POL URE, DA PA NI NIKOLI MINILO POL URE, NE DA BI MOLIL. TO JE LEPA SLIKA TEGA, KAJ POMENI NEPRENEHOMA MOLITI.

    ŠE ZADNJA PAVLOVA MOČNA ZAHTEVA V TEM DELU 1. PISMO TESALONIČANOM: “V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS!”
    —————————————————————————————————————————————————-
    KAJ JE BOŽJA VOLJA V JEZUSU KRISTUSU? DA SE ZAHVALJUJEMO V VSEM. ČE SE TOREJ NE ZAHVALJUJEŠ, KOT SMO PRAVKAR VIDELI, SO ZUNAJ BOŽJE VOLJE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SPOZNAL SEM ŽE MNOGE KRŠČANSKE DELAVCE, KI SO BILI NA PRAVEM MESTU, DELALI PRAVE STVARI, A SO BILI KLJUB TEMU ZUNAJ BOŽJE MILOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZAKAJ?????????????KER SO SE PRENEHALI NEPRETRGOMA ZAHVALJEVATI . ZAPOMNIMO SI TOREJ; TAKOJ KO NEHAŠ BITI HVALEŽEN, SI ZUNAJ BOŽJE VOLJE. NE ZARADI TEGA, KAR DELAŠ, AMPAK, KER SE NE ODZIVAŠ PRIMERNO NA BOŽJO DOBROTO.
    ——————————————————————————————————————————————————

    PAVLOVA ČETRTA ZAHTEVA GLEDE ZAHVALJEVANJA JE ZAPISANA V PISMU FILIPLJANOM 4,6:
    “NIČ NE SKRBITE, AMPAK OB VSAKI PRILOŽNOSTI IZRAŽAJTE SVOJE ŽELJE BOGU Z MOLITVIJO IN PROŠNJO, Z ZAHVALJEVANJEM”.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NIKOLI NE PRINAŠAJTE PROŠNJE K BOGU BREZ ZAHVALJEVANJA. PAVEL PRAVI: “KAKRŠNO KOLI PROŠNJO IMATE, JO PRINESITE K BOGU Z ZAHVALJEVANJEM.”
    ——————————————————————————————————————————————————-
    PREGLEDALI SMO RAZLIČNE SPODBUDE APOSTOLA PAVLA, KI SE NANAŠAJO NA ZAHVALJEVANJE, ZDAJ PA RAZMISLIMO O TEM, KAJ ZAHVALJEVANJE PRINESE.

    PRVIČ, ZAHVALJEVANJE OMOGOČA PRISTOP K BOGU. TO JE OPISANO V ZNANEM IN ZELO LEPEM 100. PSALMU . KO PSALMIST GOVORI O PRIHAJANJU V HIŠO BOGA, V ČETRTI VRSTICI ZAPIŠE:

    “PRIDITE K NJEGOVIM VRATOM, Z ZAHVALO, V NJEGOVE DURI S HVALNICO! ZAHVALJUJTE SE MU, SLAVITE NJEGOVO IME!”
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZAPOMNIMO SI, DA K BOGU PRISTOPAMO V DVEH KORAKIH. PRVI JE SKOZI VRATA IN DRUGI SKOZI NJEGOVE DVORE
    VRATA NAM ODPIRAJO DOSTOP V DVORE, SKOZI TE PA LAHKO VSTOPIMO V HIŠO BOGA. VSTOPIMO LAHKO SAMO PO TEJ PREDPISANI POTI: “SKOZI NJEGOVA VRATA Z ZAHVALO” IN “V NJEGOVE DVORE S HVALNICO!”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PREPRIČAN SEM , DA NIHČE NE MORE PRITI BLIZU BOGA , ČE NE UPOŠTEVA PREDPISANEGA NAČINA: Z ZAHVALJEVANJEM IN SLAVLJENJEM.
    ———————————————————————————————————————————————————MORDA IMATE VČASIH OBČUTEK, DA STE KLJUB MOLITVAM DALEČ OD BOGA. ČE JE TAKO, JE ZELO VERJETNO, DA SE MU NE PRIBLIŽUJETE PRAV. LAHKO STOJITE PRED NJEGOVIMI DVORI IN VPIJETE K BOGU.
    —————————————————————————————————————————————————–
    SLIŠAL VAS BO IN VAM NAKLONIL MILOST, VENDAR NE BOSTE BLIŽINE, ČE NE PRIDETE K NJEMU Z ZAHVALJEVANJEM IN SLAVLJENJEM.
    NEKATERI LJUDJE BODO MORDA NEZADOVOLJNO REKLI: “NIMAM SE ZA KAJ ZAHVALJEVATI BOGU”. VSE GRE NAROBE. MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO TEŽAV. LE ZAKAJ BI SE MU ZAHVALJEVAL”?

    PSALMIST NAVAJA V PETI VRSTICI 100. PSALMA TRI VZROKE ZA TO: ZAKAJ GOSPOD JE DOBER, NA VEKE TRAJA NJEGOVA DOBROTA , OD RODA DO RODA NJEGOVA ZVESTOBA!”
    ———————————————————————————————————————————————————NE GLEDE NA TO, KAKO SE POČUTIMO IN KAKŠNE SO NAŠE OKOLIŠČINE, SE TA DEJSTVA NIKOLI NE SPREMENIJO:
    GOSPOD JE VEDNO DOBER; NJEGOVO USMILJENJE JE VEČNO; NJEGOVA ZVESTOBA OSTANE ZA VSE RODOVE. IMAMO TOREJ TRI TRAJNE NESPREMENLJIVE VZROKE ZA ZAHVALJEVANJE BOGU. NE OSREDOTOČITE SE NA SVOJE OBČUTKE IN NATO KAR SE DOGAJA OKOLI VAS, TEMVEČ USMERITE SVOJE MISLI NA TE VEČNE , NESPREMENLJIVE LASTNOSTI NARAVE BOGA IN NJEGOVEGA RAVNANJA Z NAMI. POTEM SE MU BOSTE NEPRENEHOMA ZAHVALJEVALI.

    ZAHVALJEVANJE OMOGOČA POSEBEN DOSTOP DO BOGA( primer Zgodba o desetih gobavcih iz Lukovega Evangelija).

    DRUGA POMEMBNA VLOGA ZAHVALJEVANJA JE , DA SPROSTI NADNARAVNO ČUDEŽNO MOČ BOGA.
    ——————————————————————————————————————————————————

    NAVEDEL BOM DVA PRIMERA IZ NOVE ZAVEZE pravi Derek.

    PRVI JE DOGODEK, OPISAN V JANEZU 6, KO JE JEZUS NAHRANIL PET TISOČ LJUDI.
    “TEDAJ JE JEZUS VZEL HLEBE, SE ZAHVALIL IN JIH RAZDELIL MED SEDEČE.” PRAV TAKO JE RAZDELIL TUDI RIBE, KOLIKOR SO HOTELI. KO SO SE NAJEDLI, JE REKEL SVOJIM UČENCEM: “POBERITE KOŠČKE, KI SO OSTALI, DA SE KAJ NE IZGUBI.”
    ———————————————————————————————————————————————————
    VREDNO JE POUDARITI, DA JEZUS TUKAJ NI MOLIL. NI PROSIL BOGA, NAJ KAJ STORI. SAMO ZAHVALIL SE MU JE ZATO, KAR JE IMEL V ROKAH (kosilo dečka -pet malih hlebov in dve ribi).
    ——————————————————————————————————————————————————
    TO JE MORALO NAREDITI MOČAN VTIS NA JANEZA, SAJ V NADALJNEM OPISOVANJU DOGAJANJA V 23. VRSTICI PRAVI: “IZ TIBERIJE SO PRIPLULI DRUGI ČOLNI V BLIŽINO KRAJA, KJER SO PO GOSPODOVI ZAHVALNI MOLITVI JEDLI KRUH. ”

    JANEZA JE OČITNO ZELO PREVZELA, DA SE ČUDEŽ NI ZGODIL PO DOLGI MOLITVI, TEMVEČ ŽE, KO SE JE JEZUS ZAHVALIL!”
    ————————————————————————————————————————————————–
    VELIKOKRAT NE DOŽIVIMO BOŽJE MOČI SAMO ZATO, KER SE NE ZAHVALJUJEMO.

    JANEZA JE OČITNO ZELO PREVZELA, DA SE ČUDEŽ NI ZGODIL PO DOLGI MOLITVI, TEMVEČ ŽE, KO SE JE JEZUS ZAHVALIL! VELIKOKRAT NE DOŽIVIMO BOŽJE MOČI SAMO ZATO, KER SE NE ZAHVALJUJEMO.

    MALO POZNEJE V ENAJSTEM POGLAVJU EVANGELIJA PO JANEZU JE OPISAN DRUG PRIMER . JEZUS JE STAL PRED ODPRTIM GROBOM LAZARJA, KI BIL ŽE ŠTIRI DNI POKOPAN.

    NJEGOVA MOLITEV NI BILA DOLGA: “OČE ZAHVALJUJEM SE TI, KER SI ME USLIŠAL.” TO JE VSE, KAR MU JE DEJAL. POTEM JE POKLICAL LAZARJA IN TA JE PRIŠEL IZ GROBA. !
    RAD BI PONOVIL, DA BOMO, ČE SE NE BOMO ZAHVALJEVALI BOGU, ZAMUDILI VELIKO NJEGOVE NADNARAVNE SILE.

    NI TREBA, DA SO NAŠE MOLITVE DOLGE, DA SPROŠČAJO BOŽJO MOČ. VEČINA RES MOČNIH MOLITEV ZAPISANIH V SVETEM PISMU, JE ZELO KRATKIH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NAPRIMER MOJZESOVA MOLITEV ZA MIRJAM, KI JE POSTALA GOBAVA, KER JE NEGODOVALA NAD SVOJIM BRATOM. MOJZES JE REKEL SAMO: “GOSPOD OZDRAVI JO!”., TOREJ RAVNO NASPROTNO . ČE SVOJIM PROŠNJAM DODAMO VEČ ZAHVALJEVANJA, BODO KRAJŠE , A UČINKOVITEJŠE.
    ———————————————————————————————————————————————————

    POGLEJMO ŠE TEMNO STRAN TE RESNICE, NASPROTJE HVALEŽNOSTI.
    _________________________________________________________________________________________———————————————————————————————————————————————————

    SVETO PISMO VELIKO GOVORI O NEHVALEŽNOSTI , VENDAR BOM TU NAVEDEL LE TRI POMEMBNE IZJAVE, pravi Prince Derek.

    PRVO JE IZ PISMA RIMLJANOM 1, KJER PAVEL MOJSTRSKO OPIŠE PROPAD ČLOVEŠKE RASE OD PRIROJENEGA SPOZNANJA BOGA DO STRAŠNE BREZBOŽNOSTI IN ZLOBE. PISMO RIMLJANOM 1 SE KONČA Z ENIM NAJBOLJ STRAŠNIH SEZNAMOV V BIBLIJI , KI PRIKAZUJE ČLOVEKOV PROPAD, BEDO IN BREZBOŽNOST.
    __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
    LAHKO BI SE VPRAŠALI, KAKO JE MOGOČE , DA JE ČLOVEŠTVO PADLO TAKO GLOBOKO!?.
    ODGOVOR NAJDEMO V 21. VRSTICI.
    “ČEPRAV SO NAMREČ BOGA SPOZNALI, GA NISO KOT BOGA SLAVILI IN SE MU ZAHVALJEVALI________!”
    ———————————————————————————————————————————————————
    PAVEL NA KONCU POGLAVJA OPIŠE PRVA DVA KORAKA , KI VODITA NAVZDOL V TEMNO BREZNO; PRVIČ LJUDJE NISO SLAVILI BOGA KOT ; IN DRUGIČ NISO BILI HVALEŽNI.
    —————————————————————————————————————————————————–

    VSAKOKRAT, KO NEKDO PRENEHA BITI HVALEŽEN, SE ZAČNE NJEGOVA POT NAVZDOL. OPOZARJAM VAS, DA NITI NE POSKUŠAJTE ITI PO TEJ POTI, KAJTI TEŽKO SE JE OBRNITI IN SE VRNITI NAZAJ.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVETO PISMO NAVAJA V 3. POGLAVJU 2. PISMA TIMOTEJU ŠE EN STRAŠEN SEZNAM LASTNOSTI ČLOVEKOVE IZPRIJENOSTI. ZANIMIVO GA JE PRIMERJATI S SEZNAMOM V PISMU RIMLJANOM 1, KI GA IMENUJEM LOGIČNA POSLEDICA NEHVALEŽNOSTI.
    DRUGO PISMO TIMOTEJU 3. POGLAVJE PA JE ZGODOVINSKA POSLEDICA. KAKŠNO BO ČLOVEŠTVO V POSLEDNJIH DNEH OB KONCU DOBE? APOSTOL PAVEL NAM PRIKAZUJE TO SLIKO OD PRVE VRSTICE TEGA POGLAVJA:
    “TOLE PA VEDI, DA BODO V POSLEDNJIH DNEH NASTOPILI HUDI ČASI.”
    ——————————————————————————————————————————————————
    KAJ BO POVZROČILO HUDE ČASE?
    ———————————————————————————————————————————————————
    PROPAD ČLOVEKOVEGA ZNAČAJA. “LJUDJE BODO NAMREČ SAMOLJUBNI, LAKOMNI, BAHAVI, PREVZETNI, PREKLINJEVALCI, NEPOSLUŠNI STARŠEM, NEHVALEŽNI, NESVETI. …
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KJE JE NA TEM SEZNAMU NEHVALEŽEN ČLOVEK? POLEG NESVETIH. NE MOREŠ BITI SVET IN NEHVALEŽEN. ZAHVALJEVANJE JE POMEMBEN KORAK K SVETOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————

    KAJ JE NASPROTJE OD BITI HVALEŽEN?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    MISLIM, DA JE NAJBOLJŠI SVETOPISEMSKI IZRAZ ZA TO “GODRNJANJE”, V BOLJ SODOBNEM JEZIKU PA “PRITOŽEVANJE”. NAJ VAS SPOMNIM, DA JE VSE, KAR REČEMO, ALI POZITIVNO ALI NEGATIVNO.
    ZELO MALO BESED JE NEVTRALNIH. ČE NE BOMO IZRAŽALI HVALEŽNOSTI, BOMO SKORAJ ZAGOTOVO GODRNJALI IN SE PRITOŽEVALI. NE BODITE ČLOVEK, KI BI GODRNJAL IN SE PRITOŽEVAL.!
    ———————————————————————————————————————————————————
    IN ŠE TRETJIČ, POGLEJMO, KAJ PRAVI PAVEL O NEHVALEŽNOSTI V 1, PISMU KORINČANOM 10,7-10.
    KRISTJANE SVARI PRED ENAKIMI NAPAKAMI , KOT SO JIH NAREDILI IZRAELCI. PO OSVOBODITVI IZ EGIPTA. :

    “NE POSTANITE MALIKOVALCI, KOT SO BILI NEKATERI IZMED NJIH. TUDI NE NEČISTUJMO. NE PREIZKUŠAJMO KRISTUSA…NE GODRNJAJTE KAKOR SO NEKATERI IZMED NJIH GODRNJALI IN JIH JE POMORIL POKONČEVALEC.”
    —————————————————————————————————————————————————–
    SVARILO PRED GODRNJANJEM NAJDEMO TUDI V 4. MOJZESOVI KNJIGI 21, KO SO IZRAELCI, ZARADI IZČRPANOSTI OD DOLGEGA POTOVANJA ZAČELI GODRNJATI PROTI BOGU IN MOJZESU.
    BOG JE ODGOVORIL TAKO, DA JE MEDNJE POSLAL STRUPENE KAČE IN SO MNOGI POMRLI.
    —————————————————————————————————————————————————–

    PREVIDNO! GODRNJANJE JE LAHKO ZELO NEVARNO. NE SICER ZARADI KAČ, AMPAK ZARADI RAZNOVRSTNIH DUHOVNIH STRUPOV, KI JIH PRINESE V VAŠEGA DUHA.

    IMAMO TOREJ DVE MOŽNOSTI: ALI SMO HVALEŽNI, KAR NAM ODPIRA POT V BOŽJO NAVZOČNOST IN NJEGOVE ČUDEŽE, ALI PA GODRNJAČI.

    PREMISLITE IN SE TRDNO ODLOČITE!
    “HVALEŽEN BOM”.!!!ŠE NAPREJ BOM V SVETEM PISMU ISKAL VZROKE ZA ZAHVALJEVANJE IN JIH PREMIŠLJEVAL. VEDNO SE BOM ZAHVALJEVAL BOGU!”( prepis- Prince Derek)

    Odgovori
    • KRISTINA says:

      14. aprila, 2020 at 10:04

      HVALA za te vzpodbudne besede, ker sem sama zelo izčrpana od teh Velikonočnih praznikov, zelo sem žalostna in tudi godrnjam, ker smo te praznike živeli kot pogani, v hiši v kateri sem za snaho nismo nič molili, jaz sem za sebe molila in blagoslovila dvorišče, hišo , ogenj pokrižala moža in zvečer in zjutraj moliva Oče naš in Zdrava Marijo če se mu da , jaz molim na glas. Ampak ostali so samo mislili na hrano, brez križa in ko sem hotela prižgati svečo i mi jo je dala sestra redovnica sicer je Božična blagoslovljena mi je svakinja rekla to je sveča za mrliča. Moje srce je pokalo po šivih, ampak usta so bila zaprta. In tudi včeraj Velikonočni ponedeljek se je pri nas kalalo drva in zbijal visoka greda. Živela sem na veliki kmetiji in kljub temu, da moj oče skoraj nikoli ni hodil v cerkev na nobeden praznik ni delal, razen ob nedeljah smo spravili seno poleti. Zelo pogrešam te prelepe praznike, brez godrnjajnja in z veliko dobrih in ljubih ljudi. Bog hvala ti za to situacijo prosim te, da mi stojiš ob strani, da mi pošiljaš sv.Duha da to razumem, da znam reagirati in da vztrajam v molitvi in poti, ki me vodi k tebi

      Odgovori
      • Hvala says:

        14. aprila, 2020 at 12:17

        Spoštovana ga. KRISTINA!

        Zelo dobro vas razumem ga. KRISTINA, verjemite mi, da se lahko postavim v “kožo” drugega človeka, ne gledam samo svojih bolečin. Ampak eno vam še lahko svetujem tudi iz svojih izkušenj.

        Glejte na začetku popolne izročitve življenja Gospodu ali pa tudi po malo daljši hoji, se določene stvari, dogodki še poslabšajo. Jaz tudi tega nisem vedela in se mi je včasih zdelo, da ne bom zmogla prenesti raznovrstnega trpljenja . Vendar Gospod je zvest v svojih obljubah, če ON VODI NAŠA ŽIVLJENJA , SE NE BOJMO NIČESAR, SAMO VZDRŽATI JE POTREBNO! ON DAJE OPORO, POMOČ IN TOLAŽBO!
        Sami res ne moremo ničesar storiti!

        Ko bo vaša bolečina zelo huda, ko se vam bo zdelo, da ne morete več naprej, potopite vse te svoje bolečine, skrbi, nerazumevanje itd…v Gospodovo usmiljeno predrto srce; recite Mu naj vstopi v to vašo bolečino. To ponavljajte kar naprej, zraven pa se mu zahvaljujte in Ga slavite. Opazili boste, da se bo začelo počasi v vašem življenju premikati na boljše, skozi špranje vsakdanjika se bodo prikazali žarki Gospodovi Svetlobe. Mi ljudje ne moremo spreminjati drugih ljudi, to dela samo Gospod, odpuščajte drugim.

        Sčasoma se vam bo zdelo, da trpljenja ni več, čeprav vam mogoče še ne bo odvzeto, Gospod vam bo podelil počitek in mir, prosite Ga.

        Ker pač sami brez Boga ne moremo ničesar, Ga prosite in Mu povejte, da bi rada odpustila vsem, naštejte Gospodu te osebe, katerim želite odpustiti, če ne veste imena, pa povejte na svoj način. Gospod vam bo podelil milost, da boste lahko odpustila vsem, kar se vam danes mogoče še ne zdi, da bi bilo to mogoče. Nič se ne bojte.

        Favstina Kowalska se je s svojo bolečino zatekala k Jezusu, saj jo je On edini popolnoma razumel in ji tudi naročil naj vse Njemu pove. Potem , ko pa je prejela od Gospoda izbranega duhovnega voditelja pa je morala povedati vse zadeve in bolečine duhovnemu voditelju. Tudi nekatere posvečene osebe niso razumele njenega stanja.

        Jaz vas razumem ga. KRISTINA, MOGOČE BOLJ KOT SI TO LAHKO VI PREDSTAVLJATE.
        Če dam primer: težko nekdo razume človeka, kako ga boli roka, ki si jo je opekel v ognju, če sam ni nikoli izkusil te bolečine. Upam, da me boste razumela, kaj vam želim povedati.

        Ravno danes sem na internetu pregledala revijo Božje okolje št. 12!2012. Tukaj je ravno tema trpljenje, Jobovo trpljenje, naslov članka je VSE MINE, BOG OSTANE.

        Svetujem, da pazljivo preberete članek, kajti v njem pod SPRAVA Z BOGOM (prim. Job 22,21), ELIFAZ V TEM GOVORU TUDI PREROŠKO NAPOVE NOVO JOBOVO BLAGINJO, KAJTI BOG JE KONČNI PRAVIČNI SODNIK.
        BOG VODI VSE!
        Bom še o tem članku napisala malo kasneje.

        Vso sodbo prepustimo Bogu, ki v svojem usmiljenju odpravlja vse hudo.
        Ga. Kristina, vse bo dobro, ne bojte se, samo Gospoda se držite in ne odstopajte.

        Jaz imam v svojem dnevniku za molitve tudi zapisano prošnjo za Gospoda, da pomaga vsem prosilcem in ostalim, ki so kdajkoli dali prošnjo na to internetno stran, vsem.

        Ga, KRISTINA , NE BODITE ŽALOSTI, GOSPOD JE PRAVIČEN, VIDI VSE.
        BODITE DOBRO IN V DUHU SMO VSI POVEZANI ŠE NAPREJ!

        Odgovori
        • Hvala says:

          14. aprila, 2020 at 12:26

          Še pripis ga. KRISTINA!

          Do vstajenja pridemo preko KRIŽA.
          Ne bojte se!

          Odgovori
          • KRISTINA says:

            15. aprila, 2020 at 13:19

            Hvala vam za vaše nasvete. Trudim se, trudim se. vendar ne vem kaj naj naredim, ker mi mož govori, da vidim samo župnike in molitev in je zelo tečen, jezen, kriči ne zna nič lepo povedat sploh delavcem in to me zelo boli. In ko ga pokrižam verujem, da bo boljši ampak kakor da ne deluje. Samo naprej in naprej , počutim se brez energije in elana.
            Hvala vsem ki molite, hvala Gospodu za vse, hvala Materi Mariji, hvala sv.Duhu, vsem svetnikom, hvala
          • Hvala says:

            15. aprila, 2020 at 16:28

            Ga. KRISTINA!

            Vem, da imate težko bolečino, izročajte vse to Jezusu v njegove rane in Mariji, ki ji meč presunil srce, potrpite, molite, naj se zgodi Gospodova volja; VSE MINE, BOG OSTANE.