Članki za dušo

13.630 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. aprila, 2020 at 9:35

   GROB JE KRAJ, OD KODER TISTI, KI VSTOPI VANJ, NE PRIDE VEN. TODA JEZUS JE PRIŠEL VEN ZA NAS, VSTAL JE ZA NAS, DA BI PRINESEL ŽIVLJENJE, KJER JE BILA SMRT, DA BI SPROŽIL NOVO ZGODBO …

   Omenjeno misel je izrazil papež Frančišek, in sicer v soboto, 11. aprila, med velikonočno vigilijo. Med homilijo je izpostavil še več drugih zelo pomembnih misli. Dejal je tudi: »To noč si pridobivamo temeljno pravico, ki nam ne bo odvzeta: pravico do upanja« in še: »Vrniti se v Galilejo pomeni, da se spominjamo, da nas je Bog vzljubil in poklical.«

   Ob koncu homilije je papež poudaril: »Žene so slednjič Jezusu “objele noge” (Mt 28,9), tiste noge, ki so naredile dolgo pot, da so prišle nam naproti, tako daleč, da so vstopile v grob in iz njega izstopile. Objele so noge, ki so poteptale smrt in odprle pot upanja. Mi, romarji, ki iščemo upanje, se danes oklepamo tebe, vstali Jezus. Obračamo hrbet smrti in odpiramo srca tebi, ki si življenje.«

   Celotna papeževa homilija na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-04/papez-med-vigilijo-vrniti-se-v-galilejo-pomeni-da-se-spominjam.html

   Aleluja! Kristus je vstal, res je vstal. Veselimo in radujmo se! Aleluja!

   Odgovori
2. Janez says:

   11. aprila, 2020 at 21:29

   Pridiga škofa Petra Štumpfa pri velikonočni vigiliji dne 11. 4. 2020
   Spoštovani bratje in sestre!
   Nazadnje, ko je trg sv. Petra v Vatikanu sameval na Veliko noč, je bilo pred okoli 220 leti, ko je Rim zavzela Napoleonova vojska in je sam Napoleon v svojem napuhu posvetnega vladarja prepovedal javno obhajati Velikonočno vigilijo. V zadnjem tisočletju se je tako letos primerilo morda šele drugič, da v samem srcu krščanstva največji praznik ni praznovan, kot si zasluži – da bi lahko papež, drugod po svetu pa škofje in duhovniki, zbrani množici razglašali vstajenjski »aleluja«! Način praznovanja letošnje Velike noči nam pove, da smo vstopili v poseben čas. Zopet se majejo kraljestva in oblasti. Zaradi enega majhnega virusa. Mi pa smo mislili, da teh kraljestev in oblasti res nihče več ne more omajati, destabilizirati, kaj šele zrušiti. Toda padel je Napoleon, padli so že vsi veliki in mogočni pred njim in padajo tudi za njim. Bila so že sveta cesarstva in kraljestva s krščanskim imenom, pa tudi od njih je ostalo samo sramotno breme križarskih pohodov in globoke, še vedno nezaceljene rane nedavnih vojn. V teh propadlih kraljestvih in oblasteh ni bil ustoličen Bog, ampak človek. Krone, žezla in prestoli – vse to v rokah nesrečnikov, ki so zapisovali človeško zgodovino krvi in pepelu.

   Ta večer vstopamo v noč, v kateri pa se nam razodeva čudovita, ljudomila in neskončno blagodejna prijaznost Božjega kraljestva. V tej noči se je tiho, neopazno in skrito prebudila nezlomljiva moč večno živega Boga. V tej noči se iz smrtnega sna prebuja na križu zasramovani judovski obsojenec in umorjenec, ki so mu v posmeh nad njegovo glavo zapisali: Jezus Nazarečan, judovski kralj. Ne s črnilom, temveč z lastno krvjo je ta kralj zapisal v ustavo svojega kraljestva, da imamo odslej vsi pravico do večnega življenja in do svojega zelo častnega mesta v tem kraljestvu. Kot Sin nebeškega Očeta nam je oznanil, da to kraljestvo ni od tega sveta, temveč je večno in neuničljivo. Njegovo območje so nebesa. Njihovo skrito navzočnost med nami pa že lahko začutimo tudi v svojem srcu in seveda tam, kjer so med nami mir, pravičnost in veselje v Svetem Duhu. Velikonočna vigilija, ki jo sedaj obhajamo, je mati vseh vigilij, kajti to je noč čaščenja Gospoda vsega stvarstva in vseh narodov. Kajti On, Gospod, je neskončno svet in vsa zemlja je polna njegovega veličastva. Tudi naš slovenski narod je Gospod vseh narodov povzdignil iz majhnega in neznatnega naroda na raven velikih narodov. Do sedaj smo vzdržali na prepihu zgodovine. Živeli smo iz Življenja, ki nam ga je omogočila Velika noč. Vedeli smo, kakšna je sveta volja Gospoda vsega stvarstva in vseh narodov. Njegova volja je, da bi ljubili življenje. In zato smo Slovenci znali in hoteli živeti iz roda v rod. V sebi smo znali poslušati glas vesti in spolnjevati Božje zapovedi, zato smo lahko vedeli, kaj večno živi Gospod vsega stvarstva in vseh narodov pričakuje od nas.

   Zemlje in nebes nismo dojemali kot dva svetova, kjer bi bil Bog v nebesih gospodar, na zemlji pa bi mu uhajale stvari iz rok. Bog ni nekje bolj ali nekje zopet manj navzoč. Bog je povsod enako navzoč. Z Veliko nočjo smo na Zemlji pričeli zoreti za nebesa. Ko so Jezusa položili v grob, nas je dvignil iz prahu zemlje, da ne bi zgrešili poti do nebes, marveč bi v polnosti dosegli Boga.
   Na Pepelnico smo se obredno posuli s pepelom in tako pričeli postni čas. Nihče takrat ni pomisli, da bo pa tokrat šlo zelo zares. Nismo še otresli z glave pepelničnega pepela, že smo bili zaznamovani s koronavirusom. Nenadoma. Mimogrede so nam splavali stari dobri časi v nepovratnost. Če do sedaj nismo verjeli, da je satan naš največji nevidni sovražnik, pa moramo verjeti nevidnemu virusu, da lahko na nas skoči izza vsakega vogala. Ta mikroskopski ubijalec ne izbira med žrtvami. Zanj ni ne bogatega in ne revnega sveta. Zanj ni slavnih in ne pomembnih. Zanj je koristen za napad vsak, samo da je človek. Kaj naj sedaj z raketami, ki jih pripravljamo za polete na Mars? Še do sosedovih sedaj ne moremo in ne smemo iti.

   Kaj naj s topovi, s katerimi smo se oborožili drug proti drugemu, sedaj streljamo vrabce? Kaj naj sedaj s teleskopi, s katerimi kukamo v vesolju nedosegljive planete, menda podobne Zemlji, še bolj fantaziramo po nedosegljivem preživetju tam daleč v vesolju? Edino, kar nas sedaj lahko še reši, je prvi pozdrav, ki ga je Jezus po svojem vstajenju od mrtvih namenil učencem: »Mir vam bodi«. Samo mir in njegovi sadovi – solidarnost, pomoč, bratstvo, sodelovanje…, lahko v kali zatrejo virus, ki je bil spočet v »laboratoriju smrti«.

   Danes dopoldan je Gospod vsega stvarstva in vseh narodov poklical velikega apostola miru na Slovenskem, nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana, da se mu pridruži v slavi Vstajenja. Nasmeh tega škofa nam je pomenil razodetje velikonočnega veselja, njegova pesem pa blagodejno prijaznost, s katero nam je njegov mir vedno pobožal dušo.
   Nadškof Uran nas tudi zdaj, v času naše stike in v času njegovega odhoda k nebeškemu Očetu spodbuja, da ne smemo moliti zgolj: »Bog, reši nas. Pomagaj nam. Usliši nas. Usmili se nas.« K vsemu temu je potrebno dodati še bistveno: »Razsvetli nas. Spreobrni nas. Prenovi nas. Preusmeri nas.« Tudi močna, zaupljiva vera nadškofa Urana, ter dan njegove smrti nam več kot preroško oznanjata gotovost, da je vstali Jezus ves čas ob nas. Zato Velika noč nikdar ne more miniti. Zunaj Jezusa ni nobene druge stalno veljavne in za vse večne čase obstojne resničnosti. Samo vstali Jezus ostane za vse večne čase. V njem živimo, se gibljemo in smo, celo iz njegovega rodu smo (prim. Apd 17, 28).

   Letos za Veliko noč moremo s ponižnim sprejemanjem svoje nemoči v tem ranjenem svetu postati drug drugemu znamenje in priča blaženih in rešilnih sadov Jezusovega vstajenja, ki nas hrabrijo, da naj nadaljujemo pot do končnega cilja, ki je nebeški Jeruzalem. Dragi bratje in sestre. Naj vam bo blagoslovljenja in tolažilna Velika noč. Dragi sobrat, nadškof Alojzij Uran. Vstali Gospod naj vas pridruži občestvu blaženih v nebesih. Hvala dobremu Bogu za vas.
   Amen.

   Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

   Odgovori
3. Janez says:

   11. aprila, 2020 at 21:18

   Spoštovani kristjani!

   Letos na Veliko noč
   ne moremo iti k praznemu grobu,
   ne moremo iti k vstajenjski procesiji,
   ne moremo iti k velikonočni sveti maši v župnijsko cerkev,
   ne moremo nesti velikonočnih jedi k blagoslovu duhovnika …
   Letos na Veliko noč
   ne moremo komur koli podati roke in mu voščiti praznikov,
   ne moremo kogar koli povabiti k mizi,
   ne moremo nikogar osrečiti z obiskom,
   ne moremo pobožati bolnikov po bolnišnicah in ostarelih v domovih počitka …
   Toda Gospod Jezus je vstal od mrtvih tudi za letošnjo Veliko noč.
   Tako še zmeraj ostaja z nami v čolnu naše zgodovine, ki ga premetavajo valovi epidemije, potresa, zmrzali, izolacij, migracij, saharskega prahu …
   Letos na Veliko noč
   bomo zato občutili Gospodovo vstajenje v svojem srcu še posebej močno in ganljivo,
   bomo prisostvovali Gospodovi nekrvavi daritvi na križu preko televizije ali radia,
   bomo na veliko soboto – ob uri dogovora z domačim župnikom – blagoslovu velikonočnih jedi po zaprtih župnijskih cerkvah v molitvi pridruženi doma,
   bomo po družinah, redovnih skupnostih ali pa posamič ob 8. uri zjutraj prisluhnili petju zvonov, ki nas bodo povabili k velikonočnemu zajtrku …
   Letos na Veliko noč
   moremo zjutraj, ko se zbudimo, moliti jutranjo molitev za tiste, ki so zboleli zaradi koronavirusa, za zdravnike, drugo medicinsko osebje in za vse, ki so na ta praznični dan v službi nas vseh,
   moremo v dopoldanskih urah – namesto udeležbe v velikonočni procesiji – Vstalemu Gospodu na čast prižgati svečo na oknih naših domov,
   moremo po telefonu ali drugih digitalnih sredstvih poklicati svoje sorodnike, prijatelje in jim voščiti praznike,
   moremo zmoliti očenaš in zdravamarijo za naše bolnike, žalostne, osamljene in ostarele v domovih počitka …
   Kar letos za Veliko noč ne bomo storili, ker pač ne moremo, naj zaradi ljubezni do Vstalega Jezusa in ljubezni do sebe in drug do drugega postane naša VELIKONOČNA HVALNICA BOGU.

   Letos za Veliko noč pa moremo s ponižnim sprejemanjem svoje nemoči v tem ranjenem svetu postati ljudem znamenje in priča blaženih in rešilnih sadov Gospodovega vstajenja, ki kot pomoč tudi za naše vstajenje iz sna smrti ostanejo za vedno.
   V tem upanju se bomo prav zaradi letošnje Velike noči še posebej močno oklenili VSTALEGA JEZUSA, ki krmari čoln naše zgodovine do pristana nebeškega Jeruzalema.

   Naj vam bo blagoslovljenja in tolažilna Velika noč.

   Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, soboški škof, Murska Sobota, Velika noč 2020

   Odgovori
4. Miro says:

   11. aprila, 2020 at 17:44

   SV. STANISLAV SE JE ODLIKOVAL V PRAVIČNOSTI, POŽRTVOVALNOSTI IN USMILJENJU!

   Ob godu svetega škofa in mučenca svetega Stanislava, ki ga danes obhajamo, prosimo Gospoda, naj pošilja svojemu ljudstvu vedno dovolj vrednih in svetih pastirjev v svojo čast in za blagor naših duš. Najprej pa vse svoje slabosti in grehe obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali polni Božjega ognja (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveti-stanislav-skof-in-mucenec

   Sv. Stanislav se je odlikoval v pravičnosti, požrtvovalnosti in usmiljenju. Priporočimo se temu svetniku, da bi nam pri Bogu izprosil teh kreposti. Ne zato, da bi se z njimi ponašali pred neskončno svetim Bogom, ampak zato, da bi z njihovo pomočjo ponižno služili Bogu in sočloveku.

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Sv. Stanislav, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   11. aprila, 2020 at 13:22

   VELIKA SOBOTA – DAN CELODNEVNEGA ČAŠČENJA JEZUSA V BOŽJEM GROBU!

   Na Veliko soboto se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu. Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezus v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo ogenj in vodo …

   Več o tem na http://svetniki.org/velika-sobota

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   11. aprila, 2020 at 12:34

   Velika sobota: Gospod je stopil v predpekel

   Kaj to pomeni? Danes vlada velik molk na zemlji, velik molk in hkrati osamelost. Velik molk, ker počiva Kralj; zemlja je zatrepetala in umolknila, ker je Bog – človek zaspal in je zbudil speče od začetka. Bog – človek je umrl in zbudil tiste v predpeklu.
   Šel je iskat izgubljeno ovco, prvega človeka. V temi in v smrtni senci sedeče hoče obiskati; zasužnjenega Adama in sosužnjo Evo gre rešit bolečin Bog in Sin njegov.

   Odšel je Gospod k njima, noseč zmagovito orožje križa. Kakor hitro ga je zagledal Adam, se je trepetaje trkal na prsi in nasproti vsem zaklical ter govoril: »Moj Gospod je z vsemi!« Odgovoril je Kristus ter odvrnil Adamu: »In s tvojim duhom.« In prijel ga je za roko ter ga dvignil rekoč: ,Predrami se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.’ Jaz sem tvoj Bog, ki sem zaradi tebe postal tvoj sin; ki zaradi tebe in zaradi tvojih potomcev zdaj govorim in z oblastjo ukazujem vsem, ki so vklenjeni: ,Pojdite ven!’ in vsem, ki so v temi: ,Razsvetlite se!’ in vsem, ki spijo: ,Vstanite!’

   Tebi ukazujem: ,Predrami se, ki spiš,’ saj te nisem zato ustvaril, da bi životaril vklenjen v predpeklu; vstani od mrtvih, jaz sem življenje mrtvih. Vstani, delo mojih rok, narejeno po moji podobi. Vstani, pojdimo odtod; ti si namreč v meni in jaz v tebi, ker sva ena, nedeljiva oseba.

   Zavoljo tebe sem jaz, tvoj Bog, postal tvoj sin; zavoljo tebe sem si jaz, tvoj Gospod, privzel podobo hlapca; zavoljo tebe sem jaz, ki bivam nad nebesi, prišel na zemljo in pod zemljo; zavoljo tebe sem postal človek, kot človek brez pomoči, a med smrtniki svoboden; zavoljo tebe, ki si šel iz vrta, sem bil na vrtu Judom izročen in na vrtu sem bil križan. Poglej pljunke na mojem obrazu, ki sem jih dobil zaradi tebe, da bi te spet postavil v prvotno življenje. Glej udarce na mojih čeljustih, ki sem jih zato pretrpel, da bi tvoj popačeni lik prenovil po svoji podobi. Poglej moj hrbet, ki je bil razbičan samo zato, da bi olajšal breme tvojih pregreh, s katerimi je obložen tvoj hrbet. Glej moje roke, ki so trdno pribite na les zaradi tebe, ki si zlobno stegnil svoje roke k drevesu.
   Umrl sem na križu, in sulica je prebodla mojo stran zaradi tebe, ker si v raju zaspal in se je iz tvoje strani rodila Eva. Moja stran je ozdravila bolečino tvoje strani, moja smrt te bo rešila smrti predpekla. Moja sulica je zadržala sulico, ki je bila naperjena vate.
   Vstani, pojdimo odtod; sovražnik te je izpeljal iz zemeljskega raja, vendar jaz te ne bom več posadil v raj, ampak na prestol v nebesih. Prepovedal sem ti jesti od drevesa, ki je bilo predpodoba življenja; toda glej, jaz, ki sem življenje, sem se združil s teboj. Postavil sem kerube, ki te bodo kot služabniki varovali; odrejam, da se ti kerubi klanjajo, kot se spodobi samo Bogu.
   Kerubski prestol je pripravljen, tudi nosači so vedno v pripravljenosti, spalnica je nared, jedi pripravljene, večni šotori in prebivališča pripravljena, zakladnice dobrin odprte in nebeško kraljestvo je pripravljeno od vekomaj.«

   Medmrežje Pridi in Poglej: Iz starodavne homilije na veliko soboto oz. molitvenega bogoslužja Cerkve

   Odgovori
7. Janez says:

   11. aprila, 2020 at 12:32

   Velika sobota: Dan globoke tišine
   Grob. Tišina in žalost nas prežemata. Ugasnilo je naše upanje, ker je Gospod umrl na Križu na Golgoti. Jožef iz Arimateje je prosil Pilata za Jezusovo telo. Prišel je na Golgoto in snel telo našega Gospoda. Skupaj z Nikodemom sta ga na kraju, kjer je bil križan položila v prazen grob in ga z dišavami vred povila s povoji. Težak kamen je zavaljen pred grob našega Gospoda. In apostoli in drugi Judje so bili prestrašeni nejeverni Tomaži, ker so mislili, da je s smrtjo Učenika na Križu vsega konec. Bili so prestrašeni in razočarani, ker so pričakovali, da se bo zgodilo nekaj več, saj je bil Jezus velik prerok in je učil ter v Izraelu delal številne čudeže. Čeprav so apostoli strahopetno zbežali, pa Jezusova Mati in Marija Magdalena ter učenec Janez niso odšli, ampak so vztrajali pri Križu.

   Velika sobota je dan češčenja našega Gospoda v grobu, dan globoke tišine. Češčenje tam, kjer se za marsikoga življenje konča, a mi verjamemo in upamo, da grob ni naš zadnji kraj. Je dan priprave, dan velikega pričakovanja in veselja. Zvonovi ne donijo, moč je slišati rezek zvok raglje. Vse počiva in miruje in vsi v globoki tišini molimo in delamo le najnujnejše doma. In ptički pojejo in naznanjajo spremembo in prihajajoče upanje in veselje. Sonce nas pozdravlja in naznanja, da prihaja Svetloba in Odrešujoča Toplota med nas. Simbolično tudi topla pomlad naznanja slovo od Zime Smrti in Prihod Pomladi, ko se Vrne Življenje in vse začne Rasti in Cveteti. In to je preporod vsega, tudi nas in Narave.

   Ta dan družina pripravlja jedi za žegen, pospravlja in ureja. Ves dom diši po jedeh in tako dan žalosti in tišine počasi dobiva vonj po veselju. Počasi se dan prebeša proti popoldnevu, ko bo blagoslov jedi. Vse je slovesno, praznično in polno pričakovanja.
   Blagoslov jedi ima poseben pomen. Pri nas ga je prvi opisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, začetki pa segajo vse tja v 14. stoletje. Že takrat je bilo v navadi, da so gospodinje v jerbas polagale pirhe, prekajeno svinjino, hren, potico in kruh iz bele moke. Poln jerbas je včasih tehtal tudi do 17 kilogramov, Valvasor pa doda, da so se gospodinje z njegovo ličnostjo rade ponašale pred drugimi. To nam pove, da je bil žegen, tako kot danes, tudi včasih za mnoge žal predvsem družabnega pomena. Ob razumevanju simbolike pripravljenih jedi pa človek lažje začuti globino velikonočne skrivnosti ter druženje osmisli s spominom Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

   Meso predstavlja Kristusovo telo, ki je za nas darovano, v obhajilu pa postane za nas kruh večnega življenja. Pirhi so simbol življenja in pomenijo Jezusov grob. Piščanček s kljunom sam predre lupino jajca, tako kot je Kristus sam odvalil kamen od vhoda v grob in vstal od mrtvih. Hren s svojo ostrino pomeni žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, oziroma pomeni kis, pomešan z žolčem, ki so mu ga ponudili vojaki. Potica pomeni Jezusovo trnovo krono. Klobase predstavljajo vrvi s katerimi so vojaki zvezali Jezusa in ga peljali pred Pilatov sodni stol. Rdeča barva pirhov pomeni ljubezen, darovanje, kri, ki jo je v naše odrešenje Jezus prelil na križu. Modra pomeni obnovitev in večnost življenja. Rumena pomeni svetlobo, luč, sonce, ki nam je potrebno za življenje. Jezus je luč našega življenja in s svojim zgledom razsvetljuje vsakega človeka. Zelena barva pomeni rodovitnost, svetost, upanje, bogastvo duha. Jezus je izpolnitev našega upanja. Vijolična je znamenje vere, pravičnosti, mladosti in vztrajnosti.
   Po blagoslovu jedil Bog vstopa v naš vsakdan, v naše družine in domove ter nam stoji ob strani v vsakem trenutku. Ljubi nas neizmerno in nas je s smrtjo na Križu in Vstajenjem tretjega dne Odrešil smrti. Preko blagoslovljenih jedil začutimo in doživimo Božjo navzočnost in Božje Usmiljenje. Družina, zbrana pri velikonočnem žegnu, nadaljuje velikonočni obrok, ki ga je Jezus imel po vstajenju s svojimi apostoli. Bog vedno spolni, kar je napovedal v svojih naukih učencem.

   Občutki velike sobote nas še na poseben način obdajajo v tem postnem času. Po preizkušnji težke bolezni in koronavirusa je Bog k sebi poklical veliko bolnih ljudi, med njimi veliko zdravnikov in duhovnikov v Italiji, Španiji in drugod. Tako kot Jezusovi učenci se tudi vsi mi sprašujemo, zakaj? Zakaj Bog to dopušča? V čem je smisel? Ostaja le tišina. Bog nam je dal nauk in lekcijo za naše grehe, ker smo žalili Boga, ki nas neskončno Ljubi in nam je vse Daroval. Učenci in vsi ostali smo svoj odgovor prejeli z jutrom tretjega dne po smrti na Križu, ko je Gospod Vstal od Smrti. Spokorite se in spreobrnite se in bodite podobni Jezusu. Nam pa ostaja vera, da je Jezus s svojim vstajenjem vsem grešnikom in nedavno umrlim za koronavirusom odprl vrata večnosti. Vsem nam je prinesel Odrešenje za naše grehe in nam vseskozi stoji ob strani in nam vliva upanje, da grob ne pomeni konca temveč nov začetek. S človeško Pametjo vsega ne razumemo, kaj nam Bog hoče povedati. Zato ga prosimo v Molitvi za Vodstvo in Poduk, da vemo, kaj je prav in kaj ne. Ne bodimo Nejeverni Tomaži. Verujmo v Božjo Besedo, saj Bog vedno spolni svoj Načrt in Božjo Voljo, ker kot Stvarnik in Ljubeči Oče dobro Ve, kaj je dobro za vse nas.

   Medmrežje Pridi in poglej: Dopolnjeno besedilo Peter in Veronika Korenčan

   Odgovori
8. Hvala says:

   11. aprila, 2020 at 5:35

   IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE NE POMENI SEBE PONIŽATI
   AMPAK SEBE V NAJVEČJI MERI IZPOLNITI
   ———————————————————————————-

   IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE “NE POMENI” SEBE PONIŽATI, ZAVREČI AMPAK PRAV NASPROTNO, SEBE V NAJVEČJI MERI IZPOLNITI.

   REČI, DA SE “ČLOVEK URESNIČI, ČE IZPOLNI SVOJE ŽELJE V ŽIVLJENJU, OZ. SVOJO VOLJO”, ČE JE TO MIŠLJENO V
   NASPROTJU S TEM, KAR JE BOG PRIPRAVIL ZA NAS, BI POMENILO, DA SEBE POSTAVLJAMO NAD BOGA IN TAKO SEBE, SVOJA SPOZNANJA IN ODLOČITVE POSTAVLJAMO ZA MALIKA.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   OB JEZUSU PA LAHKO ZAZNAMO, DA JE MOGOČE ČLOVEŠKA HREPENENJA, ŽELJE IN ODLOČITVE USKLADITI S TEM, KAR JE BOG PRIPRAVIL ZA NAS, KO NAS JE USTVARIL.
   TO ZAHTEVA DOLOČENO PREČIŠČEVANJE NAŠE NOTRANJOSTI, A POTEM PRIDE DO TEGA, DA RESNIČNO ŽELIMO TO, KAR JE PO BOŽJE PRAV ZA NAS, SAJ JE VSE DRUGO ZMOTA, LAŽ O ČLOVEKU.
   ———————————————————————————————————————————————————

   HUDOBNI DUH IN ZLO , KI JE AKTIVNO NAVZOČE V SVETU, NAS ŽELI ZVABITI PRAV V TAKŠNO MIŠLJENJE IN RAVNANJE, KI BI BILO NASPROTNO BOŽJEMU HOTENJU.

   VENDAR JE VSE SKUPAJ ŠE MALO BOLJ ZAGONETNO.

   KO GOVORIMO O BOGU, VEDNO UPORABLJAMO ANALOGNO GOVORICO,S KATERO, KO IZRAZIMO PODOBNOST HKRATI IZRAZIMO ŠE VEČJO NEPODOBNOST Z BOGOM. KAJTI O BOGU NE MOREMO ENOZNAČNO GOVORITI Z NAŠIM ČLOVEŠKIM JEZIKOM, NITI GA DOKONČNO DOMISLITI S SVOJIM RAZUMOM.

   LAHKO PA GA DOVOLJ SPOZNAMO, KER SE NAM RAZODEVA KOT OSEBA OSEBI, DA SE SAMI LAHKO ODLOČIMO ZANJ IN MU SLEDIMO.

   KAJ TO POMENI GLEDE RAZUMEVANJA ČLOVEŠKE IN BOŽJE VOLJE?

   POUDARIMO NAJPREJ, DA BOG SEVEDA NIMA TAKŠNE “VOLJE” KOT JO IMA ČLOVEK. ČE JE ČLOVEŠKA VOLJA NEKAJ, KAR SE DOGAJA NA RAVNI DUŠE V TELESU, POTEM SEVEDA ČESA TAKŠNEGA NI V BOGU, KI DUŠE IN TELESA NIMA.

   ZATO SI NE MOREMO DOBESEDNO PREDSTAVLJATI, DA MORAMO NAJPREJ ODKRITI VZOREC “VOLJE” V BOGU IN GA NATO PRIMERJATI Z NAŠO TRENUTNO VOLJO, TER JO ZAČETI USKLAJEVATI IN “OBDELOVATI”, DOKLER NE POSTANE KOPIJA BOŽJE.
   BOG KRATKO MALO NIMA ČESA TAKŠNEGA, KOT JE OMEJENA USTVARJENA ČLOVEKOVA VOLJA.
   ——————————————————————————————————————————
   ZATO JE CERKEV STOLETJA MODRO UČILA, DA JE ODGOVOR NA KATEKIZEMSKO VPRAŠANJE “KAJ JE BOŽJA VOLJA”, DA BI SE VSI LJUDJE ZVELIČALI IN PRIŠLI DO SPOZNANJA RESNICE.

   KONKRETNO TO POMENI, DA NE IŠČEMO BOŽJE VOLJE TAKO, DA SE OB KONKRETNI STVARI SPRAŠUJEMO, KAJ HOČE BOG: NAPR. ALI NAJ GREM NA KRIŽIŠČU LEVO ALI DESNO, NAJ IZBEREM TA ALI ONI POKLIC. TO BI LAHKO POMENILO ZANIKANJE SVOBODE, KI NAM JO JE BOG DAL, SAJ BI PRIČAKOVALI, DA SE BO BOG ODLOČIL NAMESTO NAS. ŠE POSEBEJ OB ODLOČITVAH, KI PREDSTAVLJAJO SVOBODO IN LJUBEZEN, BI NA TAK NAČIN TEŽKO PRIŠLI DO SVOBODNE ODLOČITVE. UČENJE CERKVE O BOŽJI VOLJI JE MNOGO ŠIRŠE IN VKLJUČUJE TUDI ČLOVEKOVO SVOBODO IN LJUBEZEN.

   VABI NAS, DA Z VOLJO IN Z LJUBEZNIJO USMERIMO NAŠE DELOVANJE V TISTO SMER, KI VODI “ZVELIČANJE” PO POTI RAZODETE RESNICE O ČLOVEKU. IN TO NAS SAME IN VSE DRUGE.

   BOŽJA VOLJA JE TOREJ, DA IZBEREMO V KONKRETNEM PRIMERU TISTO “VARIANTO”, KI BO OMOGOČALA , PRAV TO ODREŠENJSKO DOGAJANJE.

   POVEJMO TO S PRIMEROM HOJE NA VRH GORE.
   ČE JE “VRH GORE” ZVELIČANJE , JE BOŽJA VOLJA, DA SE POVZPNEMO NA TA VRH, KER PA NA TA VRH VODI VEČ POTI, NEKATERE PA NA VRH SPLOH NE VODIJO, IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO TAKRAT, KO IZBEREMO ENO IZMED TISTIH, KI VODIJO NA VRH, KATERO PA BOMO IZBRALI, PA NAM BOG PREPUŠČA IN JE NE IZBERE NAMESTO NAS. TOREJ NI BOŽJA VOLJA, DA IZBEREMO TOČNO DOLOČENO POT, AMPAK, DA PRIDEMO NA VRH.

   SEVEDA NAM BOG LAHKO SUGERIRA KAKŠNO IZMED POTI, KI BI BILA NAJPRIMERNEJŠA ZA NAS, KOT LAHKO POT
   ——————————————————————————————————————————–
   SVETUJEMO TUDI LJUDJE DRUG DRUGEMU ; A IZPOLNIMO BOŽJO VOLJO TUDI, ČE PRIDEMO NA VRH PO KATERI DRUGI.

   ŠE EN VIDIK ISKANJA BOŽJE VOLJE JE POMEMBEN. NAJDEMO GA LAHKO VEDNO LE V OBČESTVU IN SAMO OBČESTVO CERKVE NAM JO LAHKO POTRDI.

   POSAMEZNIK SE LAHKO TUDI ZMOTI PRI PRESOJI, KAJ JE ZANJ BOŽJA VOLJA.
   —————————————————————————————————————————————————–

   NEVARNO JE REČI: “SPOZNAL SEM, DA JE TO BOŽJA VOLJA ZAME.”
   ——————————————————————————————————————————————————–
   IN POTEM ZA VSAKO CENO, BREZ PREVERJANJA V SKUPNOSTI CERKVE, TRMASTO PRI TEM VZTRAJATI.
   OB TEM LAHKO HITRO SVOJO SAMOVOLJO UTEMELJUJEMO V BOGU IN JO PREDSTAVLJAMO KOT “BOŽJO VOLJO”.

   NAČIN, KAKO PRIHAJAMO DO ČIM VEČJE JASNOSTI GLEDE BOŽJE VOLJE, JE RAZLOČEVANJE DUHOV.

   K TEJ VEŠČINI, KI SE JE V VERSKI VZGOJI IN SAMOVZGOJI MORAMO NAUČITI, POGOSTO SPODBUJA PAPEŽ FRANČIŠEK V SVOJEM UČENJU. DOBRO SE JE TE VEŠČINE KAR NAJBOLJE NAUČITI (Turnšek Marjan, Ognjišče 2019, št 12).

   Odgovori
9. Hvala says:

   10. aprila, 2020 at 19:27

   KDOR ŽIVI IZ VERE, MORA SREČATI TEŽAVE IN BOJE, BOLEČINO IN CELO GRENKOBO, NIKDAR PA MALODUŠJA IN TESNOBE, KER VE, DA JE NJEGOVO ŽIVLJENJE KORISTNO, VE ZAKAJ JE PRIŠEL NA SVET.

   JOŽEF SE JE BREZ PRIDRŽKOV PREDAL V BOŽJE ROKE, VENDAR SE NI NIKDAR ODREKEL PRESOJI DOGODKOV IN TAKO JE DOSEGEL TISTO STOPNJO RAZUMEVANJA BOŽJIH DEL, KI JE RESNIČNA MODROST. NA TA NAČIN JE POLAGOMA SPOZNAL , DA IMAJO NADNARAVNE ZAMISLI BOŽJO SKLADNOST, KI JE VČASIH V NASPROTJU S ČLOVEŠKIMI NAČRTI (Opus Dei, Jerzus prihaja mimo. VJožefovi delavnici).

   Odgovori
10. Hvala says:

    10. aprila, 2020 at 19:06

    MISLI FRIDERIKA BARAGE!
    ——————————————-

    1. KADAR KAJ PROSIŠ NAŠEGA GOSPODA, VEDNO MISLI TAKO: NAJ SE V VSEM ZGODI BOŽJA VOLJA: . TAKO RECI VSELEJ, KADAR KAJ PROSIŠ BOGA. TAKO JE REKEL TUDI JEZUS, KADAR JE MOLIL.

    2. AKO BOŠ MORAL KDAJ TRPETI, LE PROSI BOGA, NAJ TE OBVARUJE TRPLJENJA , VENDAR VSELEJ DOSTAVI, KAKOR JE STORIL JEZUS. NE MOJA, AMPAK BOŽJA VOLJA NAJ SE ZGODI.
    SAJ NE MOREM VEDETI , KAJ BO ZAME NAJBOLJŠE.

    3. ČE TI NE ODPUSTIŠ BLIŽNJEMU , PA KLJUB TEMU REČEŠ V MOLITVI; “ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE, KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO”, SE NORČUJEŠ IZ TE PRELEPE MOLITVE IN LAŽEŠ GOSPODU BOGU.

    Odgovori