Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Zahvale
- Miro na Zahvale
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- janez na Zahvale
- janez na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Miro na Nasvet
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Dodaj molitve
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Članki za dušo
- Miro na Nasvet
- Miro na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- marec 2026
- januar 2026
- december 2025
- november 2025
- oktober 2025
- september 2025
- avgust 2025
- julij 2025
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
GREH ZASKRBLJENOSTI VNAŠA V NAŠE ŽIVLJENJE NESREČO IN BOLEČINO
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ČE NAS PREŽEMA IN VODI DUH ZASKRBLJENOSTI, POMENI DA NIMAMO VERE IN SMO PRAVZAPRAV MALODUŠNI
ČE TAKO RAVNAMO, NAS BOG PRIŠTEVA K POGANOM, KI NE POZNAJO ŽIVEGA BOGA
KAJ NAM SVETO PISMO GOVORI O NEVERNIH IN MALODUŠNIH?
“TODA STRAHOPETCI IN NEVERNIKI, POKVARJENCI IN UBIJALCI, NEČISTNIKI IN ČAROVNIKI, MALIKOVALCI IN VSI LAŽNIVCI BODO DOBILI DVOJ DRLRŽ V JEZERU HOREČEGA ŽVEPLA. TO JE DRUGA SMRT” (Raz 21,8)
VSEM JE JASNO, DA JE KORENINA ZASKRBLJENOSTI PRAVZAPRAV STRAH PRED TRPLJENJEM. OKLEPAMO SE LAGODNOSTI IN SI JO ŽELIMO.
VSE DRUGO NAM PRINAŠA VEČJO ALI MANJŠO BOLEČINO, TRUD, TRPLJENJE. IN TEGA NE MOREMO SPREJEMATI ALI PA ZELO TEŽKO.
Oče, verujem Vate, saj si moj in naš Oče. Verujem, da boš Ti poskrbel tudi v prihodnosti za vse, kar potrebujem(o) za dušo in telo.
Zato pričakujem vso pomoč le od Tebe. Verujem, da me samo Ti ne boš razočaral. Ti si me že vse doslej vodil skozi življenje in trdno verujem, da me boš vodil tudi v prihodnje.«
https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view
GREH ZASKRBLJENOSTI
https://drive.google.com/file/d/1j2EAkQYN1v2qD2P9utpMSCIZE5Qt7b6O/view
NEKAJ ŽENÁ SPREMLJA JEZUSA – GOSPOD PROSIM TE ZA DAR POZORNOSTI, DA BOM POMAGAL LJUDEM
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,1-3)
Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+8%2C1-3&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Jezus je na vrhuncu svoje dejavnosti. Učenci so ob njem. Spremljajo ga tudi nekatere žene, ki jih je ozdravil in mu od takrat pomagajo. Skupaj z ženami se bom zavedal, da Jezus povsod prinaša osvoboditev od greha in zla, da nastajajo ob njem novi odnosi osvobajanja in služenja. Gospod, reši me vsega, kar me ovira v tvoji službi. Prosim te za dar pozornosti, da bom pomagal ljudem. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
Nadaljevanje članka »Vstajenje, vnebohod in drugi prihod Jezusa Kristusa« (Antonio Ducay)
GOSPODOVO VSTAJENJE JE TEMELJ NAŠE VERE, SAJ NEIZPODBITNO IZPRIČUJE, DA JE BOG POSREDOVAL V ČLOVEŠKI ZGODOVINI, DA BI ODREŠIL ČLOVEKA
“Tretji dan” (po njegovi smrti) je Jezus vstal v novo življenje. Njegova duša in telo, ki sta bila popolnoma spremenjena od slave njegove božje osebe, sta se ponovno zedinila. Duša je znova prevzela telo in slava duše je bila v celoti posredovana telesu. Zaradi tega »Kristusovo vstajenje ni bilo vrnitev v zemeljsko življenje. Njegovo vstalo telo je telo, ki je bilo križano in nosi znamenja njegovega trpljenja, a je odslej deležno božjega življenja z lastnostmi poveličanega telesa« (Kompendij, 129).
Gospodovo vstajenje je temelj naše vere, saj neizpodbitno izpričuje, da je Bog posredoval v človeški zgodovini, da bi odrešil človeka. Jamči tudi za resničnost tega, kar Cerkev oznanja o Bogu, o Kristusovi božanskosti in o odrešenju ljudi. Nasprotno pa, kot pravi sv. Pavel, »če Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera« (1 Kor, 15,17).
Apostoli se niso mogli zmotiti ali si izmisliti vstajenja. Prvič, če Kristusov grob ne bi bil prazen, ne bi mogli govoriti o Jezusovem vstajenju; razen tega, če se jim Gospod ne bi prikazal večkrat in vpričo številčnih skupin ljudi, moških in žensk, potem mnogi Kristusovi učenci vstajenja ne bi mogli sprejeti, kot se je na začetku zgodilo v primeru apostola Tomaža. Še težje pa bi oni sami dali svoje lastno življenje za nekaj lažnega. Kot pravi sv. Pavel: »Če pa Kristus ni bil obujen, (…) smo lažnive božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil« (1 Kor 15,14-15). In ko so judovske oblasti hotele utišati oznanjanje evangelija, je sv. Peter odgovoril: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem! Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi pribili na križ in usmrtili. In mi smo priče teh dogodkov« (Apd 5,29-30.32).
Poleg tega, da je zgodovinsko dejstvo, potrjeno in izpričano z znamenji in pričevanji, je Kristusovo vstajenje presežni dogodek, saj »kot skrivnost vere presega in prerašča zgodovino« (Kompendij, 128), kolikor predstavlja vstop Kristusove človeškosti v božjo slavo. Zaradi tega vstali Kristus, čeprav še vedno ima resnično fizično-telesno identiteto, ni podvržen zemeljskim fizikalnim zakonom in se jim podreja le, kolikor to želi: »Vstali Jezus je popolnoma svoboden, da se prikaže svojim učencem kakor in kjer hoče in pod različnimi podobami« (Kompendij, 129).
Kristusovo vstajenje je skrivnost odrešenja. Je dokaz božje dobrote in ljubezni, ki poplača ponižanje Sina in ki svojo vsemogočnost uporablja zato, da človeka napolni z življenjem. Vstali Jezus v svoji človeškosti poseduje polnost božjega življenja, ki ga posreduje ljudem. »Vstali, zmagovalec nad grehom in smrtjo, [je] počelo našega opravičenja in našega vstajenja: že sedaj nam daje milost posinovljenja, ki je stvarna deležnost pri njegovem življenju edinorojenega Sina; nato bo ob koncu časov obudil naše telo« (Kompendij, 131). Kristus je prvorojeni med mrtvimi in vsi bomo vstali po Njem in v Njem.
Iz vstajenja našega Gospoda lahko za nas pridobimo:
a) Živo vero: »Vžgi svojo vero. — Kristus ni nekaj, kar je minilo. Ni spomin, ki se izgubi v zgodovini. Živi! “Iesus Christus heri et hodie: ipse et in saecula!” pravi sveti Pavel — Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke!«[1]
b) Upanje: »Nikoli ne obupaj. Lazar je bil mrtev in je že razpadal: “Iam foetet, quatriduanus est enim” — zaudarja, kajti že četrti dan leži, reče Marta Jezusu. Če zaslišiš božji navdih in se mu odzoveš — “Lazare, veni foras!” — Lazar, pridi ven! —, se boš povrnil v življenje.«[2]
c) Željo, da bi nas milost in ljubezen preoblikovali ter nas vodili do tega, da bomo živeli nadnaravno življenje, ki je Kristusovo življenje: da bi si prizadevali biti zares sveti (prim. Kol 3,1 sl.) Željo po tem, da bi se očistili naših grehov pri zakramentu pokore, ki nam daje, da vstanemo v nadnaravno življenje — če smo ga pred tem izgubili s smrtnim grehom — in da začnemo znova: nunc coepi (Ps 76,11)
Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vstajenje-vnebohod-in-drugi-prihod-jezusa/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
SPREOBRNJENJE, KI SE JE ZAČELO Z ZAMENJAVO DVEH CIGARET ZA SVETO PISMO
SATAN MI JE DAL NAČINE, S KATERIMI SE LAHKO UBIJEM, IN KO TEGA NISEM MOGEL STORITI, MI JE OČITAL, DA SEM BREZUPEN. TAKO NEPOSREDNO SREČANJE Z ZLIM DUHOM JE GROZNO DOŽIVETJE! MNOGI LJUDJE NE VEDO, KOLIKO DROG ODPIRA DEMONSKO RESNIČNOST
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
“Sprva sem kradel, ker sem bil lačen. Pozneje sem kradel, da sem lahko kupil drogo, saj pod vplivom nisem čutil lakote. Na koncu sem kradel, ker sem užival v strahu, ki sem ga videl v očeh ljudi.” Tako Grzegorz Czerwicki opisuje svoje življenje pred obsodbo. V zaporu pa je spoznal Prijatelja, ki je njegovo življenje za vedno spremenil
Grzegorz Czerwicki prihaja iz Krakova. Po dvanajstih letih zapora dokazuje, da je s pomočjo Boga vse mogoče. Zdaj namreč vodi delavnici z naslovom Kako se upreti zlu in Nisi obsojen, izvaja terapije, dela pa tudi v založništvu.
Očitno se je vaše spreobrnjenje začelo s Svetim pismom, ki ste ga zamenjali za dve cigareti.
V zaporu so me namestili v celico s 17 ljudmi. Sozapornik s sosednje postelje je opazil, da veliko berem, in mi priporočil Sveto pismo. Nekega dne sem pri nekem zaporniku opazil strašno poškodovan izvod. Dogovorila sva se, da mi proda Sveto pismo za dve cigareti. Mislim, da sem najdlje ostal pri prvem evangeliju, po Mateju. Sprva nisem verjel vsemu, a postopoma so se mi začele odpirati oči. Dolgo sem lahko visel na istem odlomku ali celo enem stavku, na primer ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. “Kako? To ni mogoče,” sem si mislil.
…..
https://si.aleteia.org/2020/01/04/spreobrnjenje-ki-se-je-zacelo-z-zamenjavo-dveh-cigaret-za-sveto-pismo/
GOD SV. KORNELIJA IN CIPRIJANA
Sveti Ciprijan goduje 16. septembra skupaj s papežem in mučencem Kornelijem, saj sta njuni življenjski zgodbi tesno povezani. Ne samo da glavi obeh kot relikvijo častijo v Kornelimünstru pri Achnu ter da sta oba umrla 14. septembra, ves čas ju je vezala tudi odkrita naklonjenost in dobro sporazumevanje. Njegovo polno ime je Cecilij Ciprijan. Cecilij je moška oblika imena Cecilija, ki izhaja iz pridevnika caecus »slep«. Ciprijan pa je rimsko rodovno ime, ki pomeni »izhajajoč s Cipra«.
Rodil se je okoli leta 200/210, najverjetneje v Kartagini v Tuniziji v Severni Afriki, umrl pa 14. septembra 258 prav tako v Kartagini. Ciprijanov priimek (vzdevek) je bil Tascij. Rodil se je v ugledni in premožni poganski družini. Tu je prejel temeljito izobrazbo, v zreli moški dobi pa je postal kristjan. Pokončanem šolanju je postal priznan učitelj retorike (govorništva) in odvetnik v Kartagini. Po spreobrnjenju je naredil zaobljubo devištva, bil posvečen v duhovnika in izbran za škofa v domačem mestu.
Pod vplivom prijatelja, svetniškega duhovnika Cecilija, se je spreobrnil in se dal krstiti, najverjetneje o veliki noči 18. aprila 246. Kartagina je bila v Ciprijanovem času prestolnica latinske Afrike, škof v mestu pa je veljal za voditelja severnoafriške Cerkve. Po nekaterih izročilih naj bi bil prvi kartaginski škof Kreskens, učenec apostola Pavla, po drugih pa Epajnet. Ciprijana je krščanska občina za škofa izvolila leta 248. Pod njim je delovalo okoli 150 afriških škofov. Škofe v Kartagini viri omenjajo do začetka drugega tisočletja.
Ohranjenih je več kot deset Ciprijanovih spisov in več kot šestdeset pisem, ki so v slovenskem prevodu izšli tik pred drugo vojno. Znan je njegov prvi spis Donatu. V času cesarja Decija se je Ciprijan pred preganjanjem umaknil iz Kartagine, da bi lahko na skrivaj vodil svojo Cerkev; sledilo je izgnanstvo v mestece Kurubis, nato pa dokončna obsodba za časa cesarja Valerijana na smrt z mečem. Ciprijan si je sam zavezal oči in krvniku podaril 25 zlatnikov.
Častijo ga kot zavetnika proti kugi, ker je v letih kuge (252–254) organiziral strežbo in nego kužnih bolnikov. Obenem velja za zavetnika Severne Afrike. Bil je ljubezniv, radodaren (velik del premoženja je ob spreobrnitvi razdal), razsoden, obziren in prizanesljiv. Tudi v preganjanjih je znal ostati dostojanstven, miren in odločen, poln ljubezni do Kristusa in Cerkve. Upodabljajo ga v škofovskem ornatu z mečem (ker je bil obglavljen). Njegova atributa sta še knjiga in palma. Pogosto je skupaj s papežem Kornelijem.
Povzeto po: https://www.exodus.si/novice.php?id=2379
Sv. Kornelij in Ciprijan, prosita za nas!
GREŠNICI JE ODPUŠČENO – ZARADI NJENE VERE IN LJUBEZNI JI JEZUS ODPUSTI GREHE, FARIZEJ GA V SRCU ZA TO OBTOŽUJE. V VSEH OKOLIŠČINAH SE BOM V VERI ZATEKAL K JEZUSU IN SE ZAVEDAL, DA ME MORE REŠITI IN OZDRAVITI!
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,36-50)
Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.
Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset.
Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.«
In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!«
Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C36-50&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Jezus je pri farizeju Simonu. Tam se pojavi grešnica, ki pred Jezusom izlije svoje kesanje in mu umije noge. Zaradi njene vere in ljubezni ji Jezus odpusti grehe, farizej ga v srcu za to obtožuje. V vseh okoliščinah se bom v veri zatekal k Jezusu in se zavedal, da me more rešiti in ozdraviti. Gospod, hvala, ker me vedno sprejemaš. Naj me ne bo sram priti k tebi in ti izkazati ljubezen. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
Pišite, komponirajte, rišite, ustvarjajte …, ker bo to naredilo vaše življenje čudovito. Ne objokujmo katastrof in težav, ki nas doletijo v življenju. Raje se veselimo čudovitih stvari. (Marko Čuk, Ognjišče)
POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN POSTANIMO NJENI
URESNIČEVALCI!
»KAJ POMAGA, MOJI BRATJE, ČE KDO PRAVI, DA IMA VERO, NIMA PA DEL?
MAR GA LAHKO VERA REŠI?« (Jak 2,14)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1428&t=5#Sadovi+in+rodovitnost
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
GOD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE
MARIJA SEDEM ŽALOSTI, VELIKE TVOJE SO SKRBI. ZA PRVO BOL SE DVIGNE MEČ, JO RANI SIMEON PREVEČ,« PRAVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM. NAŠI VERNI PREDNIKI SO SE, ZLASTI V TEŽKIH TRENUTKIH OSEBNEGA IN SKUPNEGA ŽIVLJENJA, RADI ZATEKALI K MARIJI SEDEM ŽALOSTI.
Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel po navdihu v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla tja osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse po predpisu postave. Simeon je vzel Dete v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem ga je vrnil njegovi materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«
Meč v tej preroški napovedi pomeni trpljenje, bolečino, žalost. V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti. Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba. Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred morilskim Herodom. Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem. Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega. Šesto je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje. Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.
Sledovi pobožnosti do Žalostne Matere božje se na Zahodu pojavijo v 9. stoletju, močneje pa zaživi v naslednjih stoletjih. Zlasti je to pobožnost širil red servitov ali Marijinih služabnikov. Vsebino in pomen tega češčenja izčrpno izpoveduje znana pesem Mati žalostna je stala, ki jo večinoma pripisujejo frančiškanskemu redovniku Jacoponu da Todi (+ 1306). Pesem izraža iskreno prošnjo, da bi Marijina žalost ob strašnem trpljenju njenega Sina ganilo srca grešnikov. »Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce.«
Posamezni kraji, bratovščine sedmerih Marijinih žalosti in nekateri redovi so praznik v čast Žalostni Materi božji obhajali že v 15. stoletju. Papež Benedikt XIII. ga je leta 1727 postavil na cvetni petek (petek pred cvetno nedeljo). Papež Pij X. pa je določil, naj bo god Žalostne Matere božje 15. septembra, osem dni po prazniku njenega rojstva. Do leta 1960 sta bila dva praznika Žalostne Matere božje, od tedaj pa obhajamo samo enega in sicer na današnji dan.
Največ sledov češčenja Žalostne Matere božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike Marije ob trpečem Sinu, zlasti pa številni kipi Sočutne (Pieta): Marija drži v naročju mrtvega Jezusa in ga objokuje. Obstaja več cerkva, posvečenih Žalostni Materi božji: največja je stiška bazilika, najbolj znamenita božja pot pa je Žalostna gora pri Mokronogu. Nekoliko kasneje je bila zgrajena božjepotna cerkev na Žalostni gori nad Preserjem pri Ljubljani. Bela Krajina časti Žalostno Mater božjo v eni izmed treh cerkva pri Treh farah pri Metliki. V številnih znamenjih in kapelah, posejanih po slovenski deželi, stoji kip ali podoba Žalostne Matere božje in tudi v skoraj vsaki cerkvi jo najdemo. Marija sedem žalosti, ki je stoletja tolažila slovenski narod, naj nam ostane pribežališče in tolažba tudi v bodoče!
Na današnji dan godujejo tiste, ki nosijo ime Dolores. Ime izvira iz španske oblike današnjega Marijinega spomina: Maria de los Dolores (Marija žalosti). Skrajšana oblika imena Dolores je Lola, manjšalnica pa Lolita.
Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1206-zalostna-mati-bozja
Žalostna Mati Božja, prosi za nas!
O PRAZNIKU ŽALOSTNE MATERE BOŽJE glej tudi na:
https://marija.si/duhovnost/marijini-prazniki/zalostna-mati-bozja/
Žalostna Mati Božja, prosi za nas!
DUHOVNI PISATELJ TOMAŽ KEMPČAN O SKRBEH
»KAJ TI POMAGA, ČE TE VEDNO SKRBI, KAJ PRIDE; LE ŽALOST NA ŽALOST
IMAŠ! “DOVOLJ JE DNEVU NJEGOVO ZLO” (Mt 6, 34). PRAZNO IN BREZ KORISTI
JE, RAZBURJATI SE ALI PA VESELITI ZARADI PRIHODNJIH REČI, KI SE MORDA
NIKOLI ZGODILE NE BODO.«
(Hoja za Kristusom)
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!