Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    GREH ZASKRBLJENOSTI VNAŠA V NAŠE ŽIVLJENJE NESREČO IN BOLEČINO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČE NAS PREŽEMA IN VODI DUH ZASKRBLJENOSTI, POMENI DA NIMAMO VERE IN SMO PRAVZAPRAV MALODUŠNI

    ČE TAKO RAVNAMO, NAS BOG PRIŠTEVA K POGANOM, KI NE POZNAJO ŽIVEGA BOGA

    KAJ NAM SVETO PISMO GOVORI O NEVERNIH IN MALODUŠNIH?

    “TODA STRAHOPETCI IN NEVERNIKI, POKVARJENCI IN UBIJALCI, NEČISTNIKI IN ČAROVNIKI, MALIKOVALCI IN VSI LAŽNIVCI BODO DOBILI DVOJ DRLRŽ V JEZERU HOREČEGA ŽVEPLA. TO JE DRUGA SMRT” (Raz 21,8)

    VSEM JE JASNO, DA JE KORENINA ZASKRBLJENOSTI PRAVZAPRAV STRAH PRED TRPLJENJEM. OKLEPAMO SE LAGODNOSTI IN SI JO ŽELIMO.

    VSE DRUGO NAM PRINAŠA VEČJO ALI MANJŠO BOLEČINO, TRUD, TRPLJENJE. IN TEGA NE MOREMO SPREJEMATI ALI PA ZELO TEŽKO.

    Oče, verujem Vate, saj si moj in naš Oče. Verujem, da boš Ti poskrbel tudi v prihodnosti za vse, kar potrebujem(o) za dušo in telo.
    Zato pričakujem vso pomoč le od Tebe. Verujem, da me samo Ti ne boš razočaral. Ti si me že vse doslej vodil skozi življenje in trdno verujem, da me boš vodil tudi v prihodnje.«

    https://drive.google.com/file/d/1e1T864OrqFfL35f8uiPV8IfQEcGvwBRc/view

  2. Miro says:

    NEKAJ ŽENÁ SPREMLJA JEZUSA – GOSPOD PROSIM TE ZA DAR POZORNOSTI, DA BOM POMAGAL LJUDEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,1-3)

    Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+8%2C1-3&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je na vrhuncu svoje dejavnosti. Učenci so ob njem. Spremljajo ga tudi nekatere žene, ki jih je ozdravil in mu od takrat pomagajo. Skupaj z ženami se bom zavedal, da Jezus povsod prinaša osvoboditev od greha in zla, da nastajajo ob njem novi odnosi osvobajanja in služenja. Gospod, reši me vsega, kar me ovira v tvoji službi. Prosim te za dar pozornosti, da bom pomagal ljudem. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    Nadaljevanje članka »Vstajenje, vnebohod in drugi prihod Jezusa Kristusa« (Antonio Ducay)

    GOSPODOVO VSTAJENJE JE TEMELJ NAŠE VERE, SAJ NEIZPODBITNO IZPRIČUJE, DA JE BOG POSREDOVAL V ČLOVEŠKI ZGODOVINI, DA BI ODREŠIL ČLOVEKA

    “Tretji dan” (po njegovi smrti) je Jezus vstal v novo življenje. Njegova duša in telo, ki sta bila popolnoma spremenjena od slave njegove božje osebe, sta se ponovno zedinila. Duša je znova prevzela telo in slava duše je bila v celoti posredovana telesu. Zaradi tega »Kristusovo vstajenje ni bilo vrnitev v zemeljsko življenje. Njegovo vstalo telo je telo, ki je bilo križano in nosi znamenja njegovega trpljenja, a je odslej deležno božjega življenja z lastnostmi poveličanega telesa« (Kompendij, 129).

    Gospodovo vstajenje je temelj naše vere, saj neizpodbitno izpričuje, da je Bog posredoval v človeški zgodovini, da bi odrešil človeka. Jamči tudi za resničnost tega, kar Cerkev oznanja o Bogu, o Kristusovi božanskosti in o odrešenju ljudi. Nasprotno pa, kot pravi sv. Pavel, »če Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera« (1 Kor, 15,17).

    Apostoli se niso mogli zmotiti ali si izmisliti vstajenja. Prvič, če Kristusov grob ne bi bil prazen, ne bi mogli govoriti o Jezusovem vstajenju; razen tega, če se jim Gospod ne bi prikazal večkrat in vpričo številčnih skupin ljudi, moških in žensk, potem mnogi Kristusovi učenci vstajenja ne bi mogli sprejeti, kot se je na začetku zgodilo v primeru apostola Tomaža. Še težje pa bi oni sami dali svoje lastno življenje za nekaj lažnega. Kot pravi sv. Pavel: »Če pa Kristus ni bil obujen, (…) smo lažnive božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil« (1 Kor 15,14-15). In ko so judovske oblasti hotele utišati oznanjanje evangelija, je sv. Peter odgovoril: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem! Bog naših očetov je obudil Jezusa, ki ste ga vi pribili na križ in usmrtili. In mi smo priče teh dogodkov« (Apd 5,29-30.32).

    Poleg tega, da je zgodovinsko dejstvo, potrjeno in izpričano z znamenji in pričevanji, je Kristusovo vstajenje presežni dogodek, saj »kot skrivnost vere presega in prerašča zgodovino« (Kompendij, 128), kolikor predstavlja vstop Kristusove človeškosti v božjo slavo. Zaradi tega vstali Kristus, čeprav še vedno ima resnično fizično-telesno identiteto, ni podvržen zemeljskim fizikalnim zakonom in se jim podreja le, kolikor to želi: »Vstali Jezus je popolnoma svoboden, da se prikaže svojim učencem kakor in kjer hoče in pod različnimi podobami« (Kompendij, 129).

    Kristusovo vstajenje je skrivnost odrešenja. Je dokaz božje dobrote in ljubezni, ki poplača ponižanje Sina in ki svojo vsemogočnost uporablja zato, da človeka napolni z življenjem. Vstali Jezus v svoji človeškosti poseduje polnost božjega življenja, ki ga posreduje ljudem. »Vstali, zmagovalec nad grehom in smrtjo, [je] počelo našega opravičenja in našega vstajenja: že sedaj nam daje milost posinovljenja, ki je stvarna deležnost pri njegovem življenju edinorojenega Sina; nato bo ob koncu časov obudil naše telo« (Kompendij, 131). Kristus je prvorojeni med mrtvimi in vsi bomo vstali po Njem in v Njem.

    Iz vstajenja našega Gospoda lahko za nas pridobimo:

    a) Živo vero: »Vžgi svojo vero. — Kristus ni nekaj, kar je minilo. Ni spomin, ki se izgubi v zgodovini. Živi! “Iesus Christus heri et hodie: ipse et in saecula!” pravi sveti Pavel — Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke!«[1]

    b) Upanje: »Nikoli ne obupaj. Lazar je bil mrtev in je že razpadal: “Iam foetet, quatriduanus est enim” — zaudarja, kajti že četrti dan leži, reče Marta Jezusu. Če zaslišiš božji navdih in se mu odzoveš — “Lazare, veni foras!” — Lazar, pridi ven! —, se boš povrnil v življenje.«[2]

    c) Željo, da bi nas milost in ljubezen preoblikovali ter nas vodili do tega, da bomo živeli nadnaravno življenje, ki je Kristusovo življenje: da bi si prizadevali biti zares sveti (prim. Kol 3,1 sl.) Željo po tem, da bi se očistili naših grehov pri zakramentu pokore, ki nam daje, da vstanemo v nadnaravno življenje — če smo ga pred tem izgubili s smrtnim grehom — in da začnemo znova: nunc coepi (Ps 76,11)

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vstajenje-vnebohod-in-drugi-prihod-jezusa/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  4. Hvala says:

    SPREOBRNJENJE, KI SE JE ZAČELO Z ZAMENJAVO DVEH CIGARET ZA SVETO PISMO

    SATAN MI JE DAL NAČINE, S KATERIMI SE LAHKO UBIJEM, IN KO TEGA NISEM MOGEL STORITI, MI JE OČITAL, DA SEM BREZUPEN. TAKO NEPOSREDNO SREČANJE Z ZLIM DUHOM JE GROZNO DOŽIVETJE! MNOGI LJUDJE NE VEDO, KOLIKO DROG ODPIRA DEMONSKO RESNIČNOST

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    “Sprva sem kradel, ker sem bil lačen. Pozneje sem kradel, da sem lahko kupil drogo, saj pod vplivom nisem čutil lakote. Na koncu sem kradel, ker sem užival v strahu, ki sem ga videl v očeh ljudi.” Tako Grzegorz Czerwicki opisuje svoje življenje pred obsodbo. V zaporu pa je spoznal Prijatelja, ki je njegovo življenje za vedno spremenil

    Grzegorz Czerwicki prihaja iz Krakova. Po dvanajstih letih zapora dokazuje, da je s pomočjo Boga vse mogoče. Zdaj namreč vodi delavnici z naslovom Kako se upreti zlu in Nisi obsojen, izvaja terapije, dela pa tudi v založništvu.

    Očitno se je vaše spreobrnjenje začelo s Svetim pismom, ki ste ga zamenjali za dve cigareti.
    V zaporu so me namestili v celico s 17 ljudmi. Sozapornik s sosednje postelje je opazil, da veliko berem, in mi priporočil Sveto pismo. Nekega dne sem pri nekem zaporniku opazil strašno poškodovan izvod. Dogovorila sva se, da mi proda Sveto pismo za dve cigareti. Mislim, da sem najdlje ostal pri prvem evangeliju, po Mateju. Sprva nisem verjel vsemu, a postopoma so se mi začele odpirati oči. Dolgo sem lahko visel na istem odlomku ali celo enem stavku, na primer ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. “Kako? To ni mogoče,” sem si mislil.

    …..

    https://si.aleteia.org/2020/01/04/spreobrnjenje-ki-se-je-zacelo-z-zamenjavo-dveh-cigaret-za-sveto-pismo/

  5. Miro says:

    GOD SV. KORNELIJA IN CIPRIJANA

    Sveti Ciprijan goduje 16. septembra skupaj s papežem in mučencem Kornelijem, saj sta njuni življenjski zgodbi tesno povezani. Ne samo da glavi obeh kot relikvijo častijo v Kornelimünstru pri Achnu ter da sta oba umrla 14. septembra, ves čas ju je vezala tudi odkrita naklonjenost in dobro sporazumevanje. Njegovo polno ime je Cecilij Ciprijan. Cecilij je moška oblika imena Cecilija, ki izhaja iz pridevnika caecus »slep«. Ciprijan pa je rimsko rodovno ime, ki pomeni »izhajajoč s Cipra«.

    Rodil se je okoli leta 200/210, najverjetneje v Kartagini v Tuniziji v Severni Afriki, umrl pa 14. septembra 258 prav tako v Kartagini. Ciprijanov priimek (vzdevek) je bil Tascij. Rodil se je v ugledni in premožni poganski družini. Tu je prejel temeljito izobrazbo, v zreli moški dobi pa je postal kristjan. Pokončanem šolanju je postal priznan učitelj retorike (govorništva) in odvetnik v Kartagini. Po spreobrnjenju je naredil zaobljubo devištva, bil posvečen v duhovnika in izbran za škofa v domačem mestu.

    Pod vplivom prijatelja, svetniškega duhovnika Cecilija, se je spreobrnil in se dal krstiti, najverjetneje o veliki noči 18. aprila 246. Kartagina je bila v Ciprijanovem času prestolnica latinske Afrike, škof v mestu pa je veljal za voditelja severnoafriške Cerkve. Po nekaterih izročilih naj bi bil prvi kartaginski škof Kreskens, učenec apostola Pavla, po drugih pa Epajnet. Ciprijana je krščanska občina za škofa izvolila leta 248. Pod njim je delovalo okoli 150 afriških škofov. Škofe v Kartagini viri omenjajo do začetka drugega tisočletja.

    Ohranjenih je več kot deset Ciprijanovih spisov in več kot šestdeset pisem, ki so v slovenskem prevodu izšli tik pred drugo vojno. Znan je njegov prvi spis Donatu. V času cesarja Decija se je Ciprijan pred preganjanjem umaknil iz Kartagine, da bi lahko na skrivaj vodil svojo Cerkev; sledilo je izgnanstvo v mestece Kurubis, nato pa dokončna obsodba za časa cesarja Valerijana na smrt z mečem. Ciprijan si je sam zavezal oči in krvniku podaril 25 zlatnikov.

    Častijo ga kot zavetnika proti kugi, ker je v letih kuge (252–254) organiziral strežbo in nego kužnih bolnikov. Obenem velja za zavetnika Severne Afrike. Bil je ljubezniv, radodaren (velik del premoženja je ob spreobrnitvi razdal), razsoden, obziren in prizanesljiv. Tudi v preganjanjih je znal ostati dostojanstven, miren in odločen, poln ljubezni do Kristusa in Cerkve. Upodabljajo ga v škofovskem ornatu z mečem (ker je bil obglavljen). Njegova atributa sta še knjiga in palma. Pogosto je skupaj s papežem Kornelijem.

    Povzeto po: https://www.exodus.si/novice.php?id=2379

    Sv. Kornelij in Ciprijan, prosita za nas!

  6. Miro says:

    GREŠNICI JE ODPUŠČENO – ZARADI NJENE VERE IN LJUBEZNI JI JEZUS ODPUSTI GREHE, FARIZEJ GA V SRCU ZA TO OBTOŽUJE. V VSEH OKOLIŠČINAH SE BOM V VERI ZATEKAL K JEZUSU IN SE ZAVEDAL, DA ME MORE REŠITI IN OZDRAVITI!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,36-50)

    Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.

    Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset.

    Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.«

    In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!«

    Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C36-50&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je pri farizeju Simonu. Tam se pojavi grešnica, ki pred Jezusom izlije svoje kesanje in mu umije noge. Zaradi njene vere in ljubezni ji Jezus odpusti grehe, farizej ga v srcu za to obtožuje. V vseh okoliščinah se bom v veri zatekal k Jezusu in se zavedal, da me more rešiti in ozdraviti. Gospod, hvala, ker me vedno sprejemaš. Naj me ne bo sram priti k tebi in ti izkazati ljubezen. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    Pišite, komponirajte, rišite, ustvarjajte …, ker bo to naredilo vaše življenje čudovito. Ne objokujmo katastrof in težav, ki nas doletijo v življenju. Raje se veselimo čudovitih stvari. (Marko Čuk, Ognjišče)

  8. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN POSTANIMO NJENI
    URESNIČEVALCI!

    »KAJ POMAGA, MOJI BRATJE, ČE KDO PRAVI, DA IMA VERO, NIMA PA DEL?
    MAR GA LAHKO VERA REŠI?« (Jak 2,14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1428&t=5#Sadovi+in+rodovitnost

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  9. Miro says:

    GOD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE

    MARIJA SEDEM ŽALOSTI, VELIKE TVOJE SO SKRBI. ZA PRVO BOL SE DVIGNE MEČ, JO RANI SIMEON PREVEČ,« PRAVI SLOVENSKA LJUDSKA PESEM. NAŠI VERNI PREDNIKI SO SE, ZLASTI V TEŽKIH TRENUTKIH OSEBNEGA IN SKUPNEGA ŽIVLJENJA, RADI ZATEKALI K MARIJI SEDEM ŽALOSTI.

    Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel po navdihu v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla tja osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse po predpisu postave. Simeon je vzel Dete v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem ga je vrnil njegovi materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«

    Meč v tej preroški napovedi pomeni trpljenje, bolečino, žalost. V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti. Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba. Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred morilskim Herodom. Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem. Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega. Šesto je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje. Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.

    Sledovi pobožnosti do Žalostne Matere božje se na Zahodu pojavijo v 9. stoletju, močneje pa zaživi v naslednjih stoletjih. Zlasti je to pobožnost širil red servitov ali Marijinih služabnikov. Vsebino in pomen tega češčenja izčrpno izpoveduje znana pesem Mati žalostna je stala, ki jo večinoma pripisujejo frančiškanskemu redovniku Jacoponu da Todi (+ 1306). Pesem izraža iskreno prošnjo, da bi Marijina žalost ob strašnem trpljenju njenega Sina ganilo srca grešnikov. »Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce.«

    Posamezni kraji, bratovščine sedmerih Marijinih žalosti in nekateri redovi so praznik v čast Žalostni Materi božji obhajali že v 15. stoletju. Papež Benedikt XIII. ga je leta 1727 postavil na cvetni petek (petek pred cvetno nedeljo). Papež Pij X. pa je določil, naj bo god Žalostne Matere božje 15. septembra, osem dni po prazniku njenega rojstva. Do leta 1960 sta bila dva praznika Žalostne Matere božje, od tedaj pa obhajamo samo enega in sicer na današnji dan.

    Največ sledov češčenja Žalostne Matere božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike Marije ob trpečem Sinu, zlasti pa številni kipi Sočutne (Pieta): Marija drži v naročju mrtvega Jezusa in ga objokuje. Obstaja več cerkva, posvečenih Žalostni Materi božji: največja je stiška bazilika, najbolj znamenita božja pot pa je Žalostna gora pri Mokronogu. Nekoliko kasneje je bila zgrajena božjepotna cerkev na Žalostni gori nad Preserjem pri Ljubljani. Bela Krajina časti Žalostno Mater božjo v eni izmed treh cerkva pri Treh farah pri Metliki. V številnih znamenjih in kapelah, posejanih po slovenski deželi, stoji kip ali podoba Žalostne Matere božje in tudi v skoraj vsaki cerkvi jo najdemo. Marija sedem žalosti, ki je stoletja tolažila slovenski narod, naj nam ostane pribežališče in tolažba tudi v bodoče!

    Na današnji dan godujejo tiste, ki nosijo ime Dolores. Ime izvira iz španske oblike današnjega Marijinega spomina: Maria de los Dolores (Marija žalosti). Skrajšana oblika imena Dolores je Lola, manjšalnica pa Lolita.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1206-zalostna-mati-bozja

    Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

  10. Miro says:

    DUHOVNI PISATELJ TOMAŽ KEMPČAN O SKRBEH

    »KAJ TI POMAGA, ČE TE VEDNO SKRBI, KAJ PRIDE; LE ŽALOST NA ŽALOST
    IMAŠ! “DOVOLJ JE DNEVU NJEGOVO ZLO” (Mt 6, 34). PRAZNO IN BREZ KORISTI
    JE, RAZBURJATI SE ALI PA VESELITI ZARADI PRIHODNJIH REČI, KI SE MORDA
    NIKOLI ZGODILE NE BODO.«

    (Hoja za Kristusom)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja