Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. janez bobič says:

   20. septembra, 2022 at 17:11

   Božja Milost je Zastonj in Darilo Boga za Vse Ljudi, brez izjem!
   Božja Milost je posebna Božja Naklonjenost in Ljubezen, ki jo Bog zastonj brez naših zaslug daruje in izkazuje človeku tako, da more po Milosti doseči najtesnejšo skupnost z Bogom ali Zveličanje. Pomeni pa seveda tudi učinek te posebne Božje Ljubezni človeku, ki je predvsem v tem, da se Bog sam daje človeku v delež, da je človek na Poti K Jezusu v polni skupnosti z Bogom. Božja Milost je zastonjsko darilo človeku, kjer Bog zastonj grešnemu in nepopolnemu človeku izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost in sicer vsem ljudem, ki Mu bodo zaupali, ki v Jezusa verujejo in ki so v tesnem odnosu z Njim in sicer tako, da lahko človek/ljudje lahko sprejmejo Božj Milost. Po Božji Milosti je človek na poseben način odprt za Boga in je Bogu blizu. Bog ga kliče tako, da je deležen Božje Narave, da je Božji Otrok, Kristusov brat in Kristusov sodedič Večnega Življenja, kljub temu, da je človek grešen in nepopolen. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nam, ko se spovemo in pokesamo grehov odpušča in nas vabi, da se vrnemo nazaj k Njemu, kot izgubljeni sin. Naše opravičenje izhaja iz Božje milosti. Brez Boga itak smo NIČ in brez Boga ne moremo storiti NIČ.
   Božja Milost je naklonjenost, podarjena pomoč, ki nam jo Bog daje, da odgovorimo na njegov klic, naj postanemo Božji otroci (Prim. Jn 1,12-18), posinovljenci (Prim. Rim 8,14-17.), deležni Božje narave (Prim. 2 Pt 1,3-4), Večnega življenja (Prim. Jn 17,3). Milost je delež pri Božjem življenju. Uvede nas v notranje globine Troedinega Božjega življenja. Po krstu ima kristjan delež pri milosti Kristusa, ki je glava svojega telesa. Kot “posinovljenec” (posvojeni sin Boga) more v zedinjenju z edinim Sinom odslej Boga imenovati “Očeta”. In prejme življenje Duha, ki mu vdihne ljubezen (agape) do bližnjega in ki oblikuje Cerkev. Ta poklicanost k Večnemu življenju je nadnaravna. Popolnoma je odvisna od podarjene pobude Boga, kajti le on se more razodeti in dati samega sebe zastonj iz Ljubezni. Ta poklicanost presega zmožnosti razuma in moči človeške volje pa tudi vsakega ustvarjenega bitja (Prim. 1 Kor 2,7-9).
   Kristusova milost je nezaslužen Božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil: to je posvečujoča ali pobožanstvujoča milost ali milost, prejeta s krstom. Ta milost je v nas studenec za dela posvečenja (Prim. Jn 4, 14; 7,38-39). Če je kdo v Kristusu, je Nova stvar. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj … (2 Kor 5,17-18). Posvečujoča milost je trajen Bar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z Božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi Božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja. Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
   Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli Bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
   Svobodna Božja pobuda terja tudi človekov svoboden odgovor. Bog je namreč ustvaril človeka po svoji podobi in mu s svobodo podelil tudi sposobnost, da ga spozna in ljubi. Duša samo svobodno stopi v občestvo ljubezni. Bog se neposredno dotakne človekovega srca in ga naravnost vodi. V človeka je položil hrepenenje po resnici in dobrem, ki ga more izpolniti samo on. Obljube “večnega življenja” ustrezajo temu hrepenenju nad vsako upanje: Če torej beremo, da si po svojih zelo dobrih delih sedmi dan počival … naj nam beseda tvoje knjige napoveduje, da bomo tudi mi po svojih delih, ki so samo zato zelo dobra, ker si nam jih ti daroval, na soboto večnega življenja našli počitek v tebi (sv. Avguštin, conf. 13,36).
   Milost je najprej in predvsem dar Duha, ki nas opraviči in nas posveti. Vendar pa milost vsebuje tudi darove, ki nam jih Duh pokloni, da bi nas pridružil svojemu delovanju, da bi nas napravil sposobne za sodelovanje pri zveličanju drugih in pri rasti Kristusovega telesa, Cerkve. To so zakramentalne milosti, različnim zakramentom lastni darovi. To pa so tudi posebne milosti, imenovane tudi “karizme” po grškem izrazu, ki ga uporablja sveti Pavel in pomeni naklonjenost, zastonjski dar, uslugo (Prim. C 12). Kakršnakoli že je njihova narava, včasih izjemna, kot je to dar čudežev ali jezikov, karizme so naravnane na posvečujočo milost in za cilj imajo skupni blagor Cerkve. Karizme so v službi ljubezni, ki gradi Cerkev (Prim. 1 Kor 12). Spodobi se, da med posebnimi milostmi omenimo stanovske milosti, ki spremljajo izvrševanje dolžnosti krščanskega življenja in služb znotraj Cerkve:
   Imamo različne darove, pač po Milosti, ki nam je bila dana od Boga. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno in na tihem, brez besed. Naj leva roka ne ve kaj daruje drugim desna roka. Kdor je predstojnik, naj ga odlikuje vestnost in pravičnost. Kdor se posveča dobrodelnosti, naj to dela z veseljem (Rim 12,6- 8). Ker je Milost nadnaravnega reda, se izmika našemu izkustvu in jo moremo spoznati samo z vero v Boga. Ne moremo se torej opirati na svoja čustva ali na dela, da bi iz tega sklepali, da smo opravičeni in rešeni (Prim. Trid. k.: DS 1533-1534). Vendar nam po Gospodovi besedi: “Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali” (Mt 7,20), razmišljanje o Božjih dobrotah v našem življenju in v življenju svetnikov jamči, da je v nas na delu Milost in nas spodbuja k vedno večji veri in k drži zaupljivega uboštva.
   Pokojni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič poudarja, da vsak človek prejme dovolj Božje Milosti za Zveličanje, kajti Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, ker je Kristus na Križu umrl za vse ljudi in vstal od mrtvih. V kolikor človek ne sodeluje z Božjo Milostjo, je to njegova svobodna odločitev, ker se zavestno ne odziva Božjemu klicu in ker noče živeti kot Božji Otrok tako, da bi bil deležen Božje Milosti. Milost tedaj ostane po njegovi odločitvi v njem prazna in je brez učinka. Bog se človeku po milosti ne vsiljuje in ne ruši v njem naravne bogopodobnosti, ki je predvsem v njegovi svobodi, da veruje v Boga in sprejme Božjo Ljubezen ter spolnjuje Božjo Voljo. Vendar nas Bog vedno čaka, da se vrnemo k Njemu. In da sprejmemo Njegovo Ljubezen in Milost. In da ponesemo in Oznanjamo Veselje Odrešenja med ljudi ter širimo Upanje in Ljubezen ter prispevamo k boljšemu svetu tako, da sami damo zgled pravičnega krščanskega Življenja po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Bog je Usmiljenje in Ljubezen in nam v Svoji Neskončni Dobroti odpušča, ko ga skesano in ponižno za to prosimo. Bodimo tudi mi čimbolj podobni Jezusu. Naj nam Bog pri tem Pomaga!

   Božja Milost: Izvleček iz Katekizma Katoliške Cerkve (Marija Pomagaj Brezje) in definicija pomena po dr. Vekoslav Grmič: Mali teološki slovar, Mohorjerva Družba Celje 1973.

   Odgovori
2. Miro says:

   20. septembra, 2022 at 16:43

   BOŽJA BESEDA ZA TOREK, 20. SEPTEMBRA 2022

   Več o tem na: https://hozana.si/

   BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA
   MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!

   Odgovori
3. Miro says:

   20. septembra, 2022 at 15:48

   V razmislek o SVETI EVHARISTIJI

   GOSPOD JE ZATO, DA SE NIKDAR NE BI ODDALJIL OD SVOJIH IN BI JIH NAPRAVIL
   DELEŽNE SVOJE VELIKE NOČI, POSTAVIL EVHARISTIJO KOT SPOMIN SVOJE SMRTI IN
   SVOJEGA VSTAJENJA TER SVOJIM APOSTOLOM NAROČIL, NAJ JO OBHAJAJO DO
   NJEGOVE VRNITVE. (Katekizem Katoliške Cerkve)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. septembra, 2022 at 15:50

     VEČ O SVETI EVHARISTIJI na:

     https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

     Odgovori
4. Miro says:

   20. septembra, 2022 at 13:12

   GOSPOD NAM GOVORI: »KAJTI POVEM VAM: ČE VAŠA PRAVIČNOST NE BO VEČJA KAKOR
   PRAVIČNOST PISMOUKOV IN FARIZEJEV, NIKAKOR NE PRIDETE V NEBEŠKO KRALJESTVO.«
   (Mt 5,20)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1299&t=5#Postava+in+milost

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. septembra, 2022 at 13:20

     ZAHVALJUJMO SE ZA BOŽJO BESEDO, KI NAS ODREŠUJE V MOČI SVETEGA DUHA!
     DOBRI JEZUS, HVALA TI ZA VSE, KAR NAM MILOSTNO PODARJAŠ NA PRIPROŠNJO
     PRESVETE DEVICE MARIJE.

     BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA,
     ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
5. janez bobič says:

   20. septembra, 2022 at 12:16

   Kako vem, da me ima Bog res rad?

   Bog je Vedno z Nami, zato Nikoli nismo sami! Povzetek iz medmrežja Aleteia (Iz grščine pomeni Pravičnost)

   Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas, ki so sledeči: .

   1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
   2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
   3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
   4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
   5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
   6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
   7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

   Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?

   Pregovori 28,13: Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

   Odgovori
6. janez bobič says:

   20. septembra, 2022 at 12:08

   Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev? Kratek razmislek. Zaupajmo vse Bogu in vse bo prav!
   Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo besedo. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6
   Kadar ga prosimo po njegovi volji, nas bo uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo). Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In tukaj se razmere zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja, ker je neskončno in vse vidi in vse ve, ker je Omniprezenten (vsenavzoč) in Omnipotenten (Vsemogočen). Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.
   Zaupajmo Bogu in ga v molitvah prosimo, da nas bo Vodil in Podučil, kaj je prav v Božjih Očeh in ne kaj je prav, kar si želimo ljudje po človeško. Prosimo in molimo za navdih Svetega Duha, da bomo vedeli kaj je prava Pot k Jezusu. V Bogu in po Božji Milosti se Umiri Moje Srce in Duša in v Miru, kot pravi sveti Avguštin, z molitvijo in pravičnim, pridnim in bogaboječim Življenjem bom vreden Njegovega Odgovora in Vodstva. Ko hočem narediti kaj lepega in dobrega drugim, bom z Njegovim blagoslovom delal vse dobro in prav. Naj mi bo vse, kar počnem srčna molitev k Bogu, naj mi pravično krščansko življenje pomaga, da bom z veseljem delal dobro, pomagal in služil drugim, slavil in se zahvaljeval Bogu ter bil boljši človek in boljši kristjan, ter dajal tihi zgled ljudem in jim prinašal Božji Mir in Dobroto. Boljša je drobna lučka upanja kot tema brezvoljnosti in egoizma, da bomo ljudem prinašali kot pravični kristjani Njegovo LUČ in Veselo Oznanilo Jezusa Kristusa, ki je Nauk, Dobrota, Usmiljenje, Upanje in Božja Ljubezen do nas grešnikov. Naj Luč premaga temo. Naj Vera v Njega, naša Ljubezen in Usmiljenje premaga nevero in egoizem ter hudobijo in pripomore k boljšemu svetu tukaj in zdaj ter prispeva k Prihodu Božjega Kraljestva Ljubezni in Dobrote ter Usmiljenja med nas!
   Slavimo in Častimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Gospod nisem vreden, da Prideš k Meni, ampak Reci le Besedo in Ozdravljena bo Moja Duša. Zaupajmo vse Bogu in Vera Vanj nas bo Odrešila!

   Janez 14, 27.30 Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.

   Odgovori
7. janez bobič says:

   20. septembra, 2022 at 11:58

   DA BI BIL SVET BOLJ SVET: POTI K BOGU (Fejstbog medmrežje pater Jaro)

   Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar?
   Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. A Bog je en sam! Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen. In zato iščemo pot. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

   Vsak človek išče pot do Boga
   Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč. Po Božji Milosti in naših molitvah pa nam Bog nakloni Usmiljenje in nam pokaže Pot, ki Vodi h Kristusu! Kdor išče in prosi Boga za Vodstvo in Poduk, ta najde Pot k Zvelićčarju!

   Gospod je ljubezen.
   Oče noče naših muk in trpi z vsakim Otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot. Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo in Luč življenja.

   RADI BI SPREMENILI SVET PA ZAČNIMO PRI SEBI
   Gospod, radi bi spremenili svet,
   toda čutimo, da moramo začeti pri sebi,
   da vsak lahko spremeni samo samega sebe.
   Gospod, prenovi svet. Toda začni pri meni.
   Gospod, prebudi svojo Cerkev. Začni pri meni.
   Gospod, poživi nas, ki verujemo vate,
   da bomo živo znamenje tvoje dobrote za vse ljudi. Začni pri meni.
   Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni.
   Gospod, vžgi ljubezen. Vžgi jo v meni in v srcih vseh ljudi.
   Prosim Gospod pomagaj nam, da pride k nam Božje kraljestvo Miru, Usmiljenja in Ljubezni.
   Prosim Jezus pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.
   Amen.  

   Apostolska dela 11,23: Ko je prišel tja in videl Božjo milost, se je razveselil in spodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

   Brez Boga je vse težko ali marsikaj nemogoče, z Božjo Pomočjo in Blagoslovom, pa je vse mogoče, vse gre vse lažje in v klas.

   Odgovori
8. Miro says:

   20. septembra, 2022 at 11:29

   »DA« BOGU, KI JE LJUBEZEN, ŽIVLJENJE IN SVOBODA!

   BOŽJA BESEDA: »VI STE NAMREČ POKLICANI K SVOBODI, BRATJE. LE DA VAM
   SVOBODA NE BO PRETVEZA ZA ŽIVLJENJE PO MESU, TEMVEČ SLUŽÍTE DRUG
   DRUGEMU PO LJUBEZNI.« (Gal 5,13)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Gal+5%2C13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Recimo »da« svobodi in »ne« usužnjenosti tolikim malikom našega časa.
   Z eno besedo: recimo »da« Bogu, ki je ljubezen, življenje in svoboda in ki nikoli ne razočara;
   »da« Bogu, ki je Živeči in Usmiljeni. (papež Frančišek)

   Božje usmljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
9. janez bobič says:

   20. septembra, 2022 at 11:13

   NE SODITE, DA NE BOSTE SOJENI
   Poglej se v ogledalo
   »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

   Papež Frančišek o sodbi
   Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

   Ne soditi, ampak moliti za druge
   Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo. Koliko nemira in sovraštva ter negativnih čustev bi odpadlo, če bi bili bolj, usmiljeni, sočutni in strpni, več pomagali in potrpeli, kakor pa sodili!

   Našim sodbam manjka usmiljenje
   Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, nepravična sodba, ker premalo vemo in poznamo, pa sodimo; manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je Usmiljenje, zaradi velike Božje Ljubezni do ljudi. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

   Papež Frančišek

   Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.

   Molitev Svetega Frančiška

   Molitev h Gospodu, da ne bi sodil
   Gospod Tvoja Večnost in Enost, Tvoja omniprezentna vsenavzočnost med nami,
   ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
   Odločno in modro prosim vodi moje korake.
   Naj uvidim nauke, ko stopam med ljudmi in se veselim vsakega diha življenja, ki je darilo.
   In častim namen vseh stvari.
   Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam, kjerkoli sem in kar počnem.
   Da vedno govorim izza oči iskreno in pošteno. Amen

   ČLOVEK NE SODI, DA TI NE BO SOJENO PRAVI GOSPOD
   O Bog, daj mi, da ne sodim o drugih –
   kako naj vem od kod,
   iz kakšnih globin izvira greh?
   Moj greh in greh drugih ljudi,
   posameznika in naroda?
   O Bog, daj mi, da ne sodim.
   O Bog, daj mi, da ne obsojam –
   Da vrlino, napako in zmoto
   vidim kot mogočno ravnovesje.
   Stvari so preveč zapletene,
   a se na koncu po Božji Milosti poravnajo
   in skupaj pred tvoje noge padejo Usmiljenui Bog.
   Mi tako nespametno obsojamo, brez Usmiljenja in Modrosti.
   Stvari pa so preveč zapletene in globoke, ki jih ne umemo in ne poznamo.
   O Bog, daj mi, da postanem tišji –
   da v pesmi in besedičenju
   govorim le DA in Ne in drugo najnujnejše.
   Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
   da nisem tisti ki kaže na iver v očesu svojega brata,
   bruna svojega greha in napak, ki štrli iz lastnega očesa pa ne vidim.
   Jezus je rekel: “kdor je brez greha naj vrže kamen v grešnico”.
   Vsi so odšli, ker smo vsi grešniki; Jezus pa je rekel hotnici: “pojdi in o0dslej ne greši več”.
   Pa mi zmoremo odpuščati krivice, napake in grehe drugim kot Jezus?
   Pomagaj mi Usmiljeni in Dobrotni Bog, da bom spoolnjeval Evangeliojsike nauke in Božjio Voljo!
   Pomagaj mi, da ne bom sodil, ampak molil in pomagal ter služil Bogui in Ljudem!
   Ponagaj mi, da bom prinašal Ljudem Luč in Milost Odrešenja in bil na strani rešitve ne problemov!
   Mojim besedam in dejanjhem Gospod Jezus prosim daj moč in težo ter modrost.
   Naj postanejo vedno bolj božajoče moje besede in dejanja tolažbe in pomoči,
   učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
   In na koncu naj postanem
   skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten do ljudi.
   Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval ter sodil in obsojal.
   Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
   A čedalje bolj DA.
   AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
   Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
   AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
   Za več preprosto ni prostora.

   Naj opazujem, ne sodim.
   Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
   Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
   Naj ne škodujem in naj pustim v svoji duši vso glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
   Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
   In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
   Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
   Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni! Ubogajmo Boga!
   Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja in Božji blagoslov
   je tudi spolnjevanje Božje Volje in Pot k Njemu. Amen.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih, ampak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Tudi mi bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Ko prejmeš Sveto Evharistijo, ko moliš Boga in si poln Svetega Duha si blagoslovljen in greš kot apostol in/ali misijonar poln Luči in Vere med ljudi ter jim goreče in prizadevno prinašaš Veselo Oznanilo Jezusovih naukov v Evangeliju in Novico Odrešenja, je to evangelizacija in prinašanje Radosti in Veselja Odrešenja med ljudi. Zakaj vse smo prejeli in dobili v dar od Boga, zato se moramo ponižno in skromno vprašati, kaj pa jaz lahko storim za Boga? On nam je vse dal, kar smo in kar premoremo. To da sem misijonar Ljubezni in Usmiljenja tako kot Sveta Mati Terezija, sveta Faustina Kowalska in drugi svetniki in svetnice; to da si kot Sveti Maksimiljan Kolbe pripravljen dati v nemškem taborišču dati življenje namesto poljskega očeta z otroci; to da si Jezusov misijonar in dobrotnik na Madagaskarju 8000 ljudem, ki trpijo lakoto in pomajkanje ter so sprejeli Jezusa; to da živiš in delaš dobro, ker si poln Svetega Duha kot Pavel in Peter ter drugi apostoli in greš in prinašaš Luč Vere in Dobrote med ljudi; brez besed in poln verske vneme in Ljubezni, ko izžarevaš Kristusa in prinašaš Božji Mir in Tolažbo Ljudem, ki iščejo pomoč in Boga. Ljubimo Boga in Ljudi ter Spolnjujmo Božjo Sveto Voljo. Vse je potrebno tako zakramentalizacija kot evangelizacija. Tako Evharistija kot Evangelijski nauki Jezusa. Tako Molitev, Vera, delo, služenje Bogu in Ljudem in pravično Življenje. Vera naj bo iskrena, naj bo ljubeča, dejavna in naj z delom in molitvijo ter vsem kar počnemo Slavi in Časti Boga in se mu nenehno zahvaljuje za vse Milosti. Amen.

   Rimljanom 14,13: Zato nehajmo soditi drug drugega. Rajši pazíte na to, da ne boste bratu v spotiko ali v pohujšanje.
   Nulla gratiam populo auxilium benefacite iustitiae exemplum statuit silentium. 

   Odgovori
10. janez bobič says:

    20. septembra, 2022 at 11:05

    SPREOBRNENJE
    Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

    Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

    Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

    Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Da se spreobrnemo in poboljšamo in odpremo Božji Milosti. Da z Bogom sodelujemo! Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Bog ni kontrolor ali policaj , ki kaznuje. Ljubi nas. Odpušča nam sedemdesetkrat sedemkrat. Nežen je, zelo nas ima Očetovsko rad kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede, dokler je ne najde. Ljubezen je. Spreobrnjenje je Milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej. In Vedi, da nikoli Nismo Sami, ker je Bog Vedno z Nami!

    Sveta Marija, Nebeška in Naša Mati, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi Besedi, njegovi Milostni Ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

    Papež Frančišek

    Odgovori