Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

11.559 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    NAJBOLJŠA MOLITEV JE TISTA, KI JE V NJEJ NAJVEČ LJUBEZNI. TEM BOLJŠA JE, ČIM BOLJ SO
    POGLEDI DUŠE PREŽETI Z LJUBEZNIJO, ČIM NEŽNEJE, ČIM BOLJ LJUBEČE SE DUŠA ZADRŽUJE
    PRED SVOJIM BOGOM. (sv. Karel de Foucauld)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Karel de Foucauld, prosi za nas!

  2. Miro says:

    SAMARIJAN POMAGA ČLOVEKU, KI SO GA NAPADLI RAZBOJNIKI. JEZUS V NJEM POKAŽE USMILJENO LJUBEZEN

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,25-37)

    Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.«

    Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo.

    Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹

    Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C25-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Gledam človeka, ki so ga napadli razbojniki. Duhovnik in levit gresta mimo. Tujec, Samarijan, se ustavi in mu pomaga. Jezus v njem pokaže usmiljeno ljubezen. Ob Jezusu bom pomagal ljudem v stiski, ne glede na to, kdo so. Gospod, hvala, ker me učiš ljubezni do človeka, ki jo potrebuje. Kažeš mi, da v njem srečujem tebe.

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA OKTOBER: ZA CERKEV, KI JE ODPRTA ZA VSE

    V MESECU OKTOBRU 2022 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU, DA BI CERKEV, ZVESTA EVANGELIJU TER POGUMNA PRI SVOJEM OZNANJEVANJU, VEDNO BOLJ ŽIVELA SINODALNOST IN BILA KRAJ SOLIDARNOSTI, BRATSTVA TER SPREJEMANJA.

    Papež Frančišek

    Kaj pomeni »iti se sinodo«? Pomeni hoditi skupaj: si-no-da. V grščini pomeni »hoditi skupaj« ter hoditi v isto smer.

    NAMEN PAPEŽEVE MOLITVE

    ZA CERKEV,
    KI JE ODPRTA ZA VSE

    Bog namreč to pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja. Da bi ponovno pridobila zavest, da je ljudstvo na poti in da to mora početi skupaj. Cerkev s tem sinodalnim slogom, je Cerkev poslušanja, ki ve, da je poslušati več kot le slišati. Poslušati se med sabo v naši različnosti ter odpreti vrata tistemu, ki je zunaj Cerkve.

    Ne gre za to, da bi zbirala mnenja, niti, da bi ustanovila parlament. Sinoda ni raziskava. Gre za to, da se prisluhne protagonistu, ki je Sveti Duh, gre za to, da se moli. Brez molitve ne bo sinode. Izkoristimo to priložnost, da bomo Cerkev bližine, ki je slog Boga. Torej bližina.

    Zahvalimo se tudi vsemu Božjemu ljudstvu, ki s svojim pozornim poslušanjem hodi po sinodalni poti.

    Prosimo, da bi Cerkev, zvesta evangeliju ter pogumna pri svojem oznanjevanju, vedno bolj živela sinodalnost in bila kraj solidarnosti, bratstva ter sprejemanja.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-10/papezev-molitveni-namen-za-oktober-za-cerkev-ki-je-odprta-za-v.html

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    SVOBODA JE ODLIČEN DAR LE TEDAJ, KO JO ZNAMO ZAVESTNO UPORABLJATI ZA VSE,
    KAR JE DOBREGA. KRISTUS NAS NAMREČ UČI, DA JE NAJLEPŠA UPORABA SVOBODE V
    LJUBEZNI, KI SE IZRAŽA V DAROVANJU IN SLUŽENJU. (misel sv. Janeza Pavla II.)

    Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

  5. Miro says:

    BOG JE ZELO IZVIREN. PRI VSAKEM ČLOVEKU UPORABI ČISTO DRUGAČNO “APLIKACIJO”, DA PRIDE DO NJEGOVEGA SRCA (Aleteia)

    ALI SO REDOVNICE NAREJENE ZA SODOBNI ČAS?

    Življenje in poslanstvo redovnic je nekaj posebnega, je zavito v skrivnostno tančico. Sestra Andreja Godnič, gostja prve oddaje nove sezone Reflektorja, pravi, da gre za nekaj “paranormalnega”, kar je težko razumeti.

    Zakaj bi se mlada ženska odločila, da gre v samostan, in to živet med same ženske? “Nič čudnega, da redovništvo buri duhove in da se redovnice znajdemo celo v grozljivkah,” se pošali. “Gre za to, da se je Jezus zaljubil vame in me je hotel imeti samo zase, in jaz sem temu njegovemu klicu odgovorila,” pojasnjuje s. Andreja, ki je prav na dan snemanja naše oddaje praznovala 32. obletnico, odkar je odšla k uršulinkam.

    O zanimivih pogledih s. Andreje več na:
    https://si.aleteia.org/2022/09/28/bog-je-zelo-izviren-pri-vsakem-cloveku-uporabi-cisto-drugacno-aplikacijo-da-pride-do-njegovega-srca/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    ČLOVEK VEDNO NEKAJ ŽELI….BISTVO ŽIVLJENJA PA VELIKOKRAT POZABI …. razmišljanje

    V današnji dobi je moderno strmeti k “POPOLNOSTI ŽIVLJENJA” in je zelo aktualna tema. Vse naj bi bilo se odvijalo po nekakih začrtanih smernicah; napisanih ali nenapisanih.

    Uporabljali naj bi vsak dan čim več besed kot so: rad te imam, rada te imam, kaj bomo jedli, kako porabiti prosti čas, telovadbe in rekreacija gor in dol, kako bodo otroci dosegali same lepe uspehe, kako preprečiti jok in stok, kako praznovati rojstne dneve in ostale praznike, kaj kuhati?….SKRATKA VSE BI MORALO BITI POPOLNO PO ČLOVEŠKIH OKVIRIH IN NORMAH.

    Nekako človek dobi občutek , če teh človeških napisanih in nenapisanih protokolov nekdo ne “izpolnjuje” pomeni , DA “NE SODI V TO DRUŽBO”.

    BOLJ SE NEKATERI POSAMEZNIKI ODMIKAJO “POVPREČNEMU” ZAČRTANEMU IN ZAMIŠLJENEMU ŽIVLJENJU , BOLJ POSTAJAJO “ČRNE OVCE”.

    ČLOVEK POSTAJA NEKAKO ČEDALJE BOLJ “UJET V MREŽO” ZAČRTANEMU IN PO MNENJU LJUDI “NORMALNEMU ŽIVLJENJU. ”

    Veliko več kot se piše o vsakdanjem “začrtanem življenju ” bi bilo potrebno in dobro pisati tudi o: KAKO ŽIVIJO LJUDJE, KI NISO” UJETI ” V ZAČRTANO IDEALNO ŽIVLJENJE? KAKO ŽIVIJO NEKATERI, KI MORDA BESEDE- rad te imam- rada te imam, niso slišali že več let? Kako prenašajo in kako se počutijo tisti, ki jim ni do raznih praznovanj, ker so pač ljudje, ki tega ne počnejo, jih ne zanima, itd..? Kako preživijo vsakdanjik ljudje, ki so preganjani? Kako preživijo ljudje vsakdanjik, KI IMAJO VERO KOT GORČIČNO ZRNO IN LETA IN LETA BIJEJO DUHOVNE BOJE IN BITKE VSEH VRST IN POMAGAJO PRI REŠITVI SVETA BREZ PRIPOMBE IN RAZLAGANJA SVOJEGA STANJA NEKOMU DRUGEMU? KAKO ŽIVIJO TISTI, KI NIMAJO PRIJATELJEV, itd., itd….

    Vendar kakor koli že, BOGA JE POTREBNO POSTAVITI NA PRVO MESTO. KAKO PRENESTI BOŽJO BESEDO V NAŠ VSAKDANJIK, DA BODO VERNI IN NEVERNI ŽIVELI BOLJ POVEZANO SKUPAJ, DA BOMO DALI PREDNOST V ŽIVLJENJU TISTEMU, ZA KAR NAS JE BOG USTVARIL?

    Da ne bo več izgledalo kot da je smisel in cilj našega življenja na zemlji, da dobro jemo, da smo lepo oblečeni, da vsak dan telovadimo , da so praznovanja obložena z vsem predpisanim in še in še….Ukvarjamo se z nebistvenimi zadevami, BISTVO, SAMO JEDRO PA IZPUŠČAMO.

    Že Judje so dajali nepomembne stvari na prvo mesto . JEZUSA SO NEKOČ VPRAŠALI, ZAKAJ SI NJEGOVI UČENCI NE UMIVAJO ROK PRED JEDJO.

    KAJ JE JEZUS POVEDAL? JEZUS JE POVEDAL RESNICO IN BISTVO, JEDRO, KI VELJA ZA VSE NAS IN ZA VSE VEČNE ČASE . POVEDAL JE KAJ JE BISTVO ŽIVLJENJA.

    Judje, še posebej farizeji, se držijo običaja svojih prednikov, ki jim narekuje, da si morajo pred jedjo natančno umiti roke. Upoštevajo tudi druga stara izročila: vse, kar kupijo, velja za oskrunjeno, zato morajo najprej oprati tako hrano kot kozarce, vrče, bakreno posodo in celo ležišča.

    Nekega dne se je okrog Jezusa zbralo nekaj farizejev in uradnih razlagalcev Božjih zakonov, ki so prišli iz Jeruzalema. Ko so videli, da Jezusovi učenci jejo, ne da bi si prej umili roke, so jih začeli kritizirati:

    5 »Zakaj se vaši učenci ne držijo izročil, ki so jim že zdavnaj sledili naši predniki? Kako to, da si pred jedjo ne umivajo rok?«
    6 »Kaj se pa greste?« je odgovoril Jezus. »Kako dobro je prerok Izaija napovedal tole:

    Ti ljudje pravijo, da me poslušajo,
    ampak v resnici nikoli ne mislijo name.
    7 Prav nič ne pomaga, da me častijo,
    saj si sami izmišljajo pravila
    in jih potem učijo
    ter pravijo, da sem jih zapovedal jaz.

    8 Vi kršite Božje zapovedi, da bi se lahko držali človeških običajev!« 9 je nadaljeval Jezus. »Zelo lepo ste se naučili, kako izigrati Božja naročila, da bi uveljavili svoja lastna pravila. 10 Ali vam ni Mojzes izrecno naročil, da je treba ubogati očeta in mater ter skrbeti za njiju? Ali vam ni rekel, da morate usmrtiti vse, ki preklinjajo svoje starše? 11 V nasprotju s tem pa vi učite, da ljudje niso dolžni pomagati staršema, če jima rečejo: ›Ne morem vama pomagati, ker sem vse, kar imam, obljubil Bogu.‹ 12 Res, potem dejansko ne dovolite, da bi ljudje pomagali svojim staršem! 13 Tako ste razveljavili Božje naročilo in ga zamenjali s svojim lastnim običajem. In še veliko takih stvari počnete.«
    14
    Potem je Jezus sklical ljudi.
    »Dobro me poslušajte vsi,« jim je rekel, »premislite, kaj vam pravim. 15 Nič, kar pride vate od zunaj, te ne naredi umazanega ali neprimernega za bližanje Bogu. To, kar te oskrunja, izvira iz tebe samega.«( Mr 7)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+7%2C+1-13&id53=1&pos=0&set=6&l=sl

    • Hvala says:

      BOŽJA BESEDA :

      KAJTI VSI, KI SE DAJO VODITI BOŽJEMU DUHU, SO BOŽJI SINOVI (Rim 8,14)

      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      Zadovoljiti se z opravljanjem svojih “VSAKODNEVNIH DOLŽNOSTI” JE POHABLJANJE KRŠČANSTVA.

      Vsak trenutek prihaja z ustrezno “dolžnostjo” ali natančneje, z Božjim klicem, da naredimo nekaj določenega. De Caussade pravi, da moramo biti kot kazalec na uri, ki se premika in nenehno zavzema točno tisto mesto, kjer mora biti.

      NIKOLI V ŽIVLJENJU NE MOREMO REČI, DA JE TO PRAZEN TRENUTEK, KI GA JE BOG POZABIL.

      Jean -Pierre de Caussade razlikuje TRI VRSTE DOLŽNOSTI:

      1. TISTE, KI IZHAJAJO IZ BOŽJIH ALI CERKVENIH ZAPOVEDI,

      2. TISTE, KI JIH BOŽJA PREVIDNOST DOPUŠČA IN KI JIH MORAMO SPREJETI

      3. VSE TISTE, H KATERIM NAS SPODBUJA SVETI DUH. NAŠ CILJ MORA BITI, DA TA KATEGORIJA SČASOMA ZAPOLNI NAŠE ŽIVLJENJE.

      ZA VSAK TRENUTEK ŽIVLJENJA OBSTAJA BOŽJA VOLJA.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      Ni nam je treba iskati “zgoraj” . BLIŽJE NAM JE, KOT SI MISLIMO.” KAJTI ZAPOVED , KI TI JO DANES DAJEM, ZATE NI PRETEŽKA IN NI ODDALJENA.

      Ni na nebu, da bi mogel reči:” Kdo se bo za nas povzpel v nebesa, da nam jo prinese in jo da slišati, da jo bomo mogli izpolniti “?

      Tudi ni onkraj morja, da bi mogel reči: Kdo se bo za nas odpravil ćez morje, da nam jo prinese in jo da slišati, DA JO BOMO MOGLI IZPOLNITI?

      ” KAJTI PRAV BLIZU TEBE JE BESEDA , V TVOJIH USTIH IN V TVOJEM SRCU, DA JO LAHKO IZPOLNJUJEŠ.”

      KRISTJANI VEMO, KAJ BOG HOČE IN ŽELI. PRIVILEGIJ JE POZNATI BOŽJO VOLJO.

      “BLAGOR NAM, IZRAEL, KER VEMO KAJ JE BOGU VŠEČ (Bar 4,4).

      “JAKOBU SPOROČA SVOJE BESEDE, IZRAELU SVOJE ZAKONE IN SODBE. NI STORIL TAKO NOBENEMU NARODU; NJEGOVIH SODB NISO SPOZNALI. ALELUJA” (Ps 147, 19-20)

      Če obstaja BOŽJA VOLJA ZA VSAK TRENUTEK NAŠEGA ŽIVLJENJA, JE NAŠA NALOGA, DA IŠČEMO NAČIN, DA BI SPOZNALI, KAJ JE GOSPODOVA VOLJA.

      DA BI BILI POSLUŠNI, MORAMO POSLUŠATI.

      BOG NAM GOVORI OD ZUNAJ IN ZNOTRAJ.

      NA ZUNAJ PREKO SVETEGA PISMA , KI VSEBUJE NJEGOVO BESEDO IN PREKO CERKVE, KI PREBERE IN OZNANJA NJEGOVO BESEDO.
      …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      Cerkev je nadaljevanje učlovečenja in sam Jezus je to potrdil rekoč, DA ON SAM STOJI ZA VSEM, KAR ONA OZNANJA.

      “KDOR POSLUŠA VAS, POSLUŠA MENE. IN KDOR ZAVRAČA MENE, ZAVRAČA TISTEGA, KI ME JE POSLAL””( Lk 10,16),

      TA BOŽJA VOLJA, KI PRIHAJA K NAM OD ZUNAJ, MORA IMETI PRAVILOMA PREDNOST.
      ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

      Res je, da mora vsak človek slediti svoji vesti, TODA KRŠČANSKA VEST SE MORA OBLIKOVATI IN UČITI IZ SVETEGA PISMA IN CERKVE.
      …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      ZA KRISTJANA JE CERKEV -“mater et magistra” MATI IN UČITELJICA): OMOGOČA MU, DA SE VZGAJA IN OBLIKUJE.

      BOG PA NAVZVEN GOVORI PREKO OKOLIŠČIN (prvo poglavje v knjigi- – Moje življenje je v tvojih rokah) IN PREKO NAŠIH VSAKODNEVNIH IN JASNIH DOLŽNOSTI (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah) .

      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

      Ja, res je. Toliko razprav je napisanih o tem -KAJ JE BOŽJA VOLJA IN KAKO JO IZPOLNJEVATI, toliko vprašanj napisanih o tem, toliko razmišljanj KAJ JE BOŽJA VOLJA itd..!

      VENDAR JEZUS JE PREPROSTO POVEDAL IN POKAZAL KAJ JE BOŽJA VOLJA ZA ČLOVEKA.

      BOŽJO VOLJO ČLOVEK IZPOLNJUJE KO BERE SVETO PISMO, KJER JE BOG ZAPOVEDAL VSE KAJ JE NJEGOVA VOLJA ZA ČLOVEKA. BOŽJA VOLJA JE DA POSLUŠA CERKEV KAJ UČI, KER ZA TEM STOJI SAM JEZUS. BOŽJA VOLJA JE TUDI IZPOLNJEVANJE IN SPREJEMANJE VSAKODNEVNIH JASNIH DOLŽNOSTI, OKOLIŠČIN.

      KDOR NE POSLUŠA BOŽJE BESEDE V SVETEM PISMU IN JO NE VSTISNE V SVOJE SRCE, NE VE KAJ JE BOŽJA VOLJA IN NE POZNA BOGA.

  7. Hvala says:

    ANGELA FOLINJSKA JE PREPRIČLJIV ZGLED ZA VSE, KI SE NOČEJO IZ GREŠNEGA ŽIVLJENJA DVIGNITI K BOGU, KI JE BOGAT V USMILJENJU

    SAMA JE POVEDALA, KAKO SE JE Z “OSEMNAJSTIMI DUHOVNIMI KORAKI” IZ SUŽNOSTI GREHA PO BOŽJI MILOSTI REŠILA

    BILO JO JE SRAM, DA BI SE SVOJIH GREHOV ODKRITO SPOVEDALA

    OBRNILA SE JE NA POT POKORE

    https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/109-bl-angela-folinjska

  8. Hvala says:

    Daniel Brkič: KDO BO ODGOVORIL NA VPRAŠANJE TRPLJENJA

    ANGELA FOLINJSKA (1249-1309) JE SREDI TRPLJENJA ZAPISALA: “KO BI LJUDJE VEDELI, KAKO VREDNO JE TRPETI ZA BOGA, BI POSTALO TRPLJENJE PREDMET GRABEŽA IN BI GA DRUG DRUGEMU UGRABLJALI TER SI S SILO PRILAŠČALI PRILOŽNOST ZA TRPLJENJE.”

    KO BOG DOPUSTI SLABE REČI, NAS SPRAVIJO V BES IN OB PAMET

    ZLO JE CENA BOŽJE LJUBEZNI, KI ŽELI SVOBODEN ODGOVOR IZ LJUBEZNI (T. Akvinski)

    ZAKAJ BOG ZLA OD NAS NE LOČI

    Spoštovani, sodobna filozofija in teologija glede vprašanja zla ovinkarita in se ga izogibata, ker so postale znanstvene vede avtonomne. Prej sta to vprašanje reševali skupaj, znotraj teodiceje, ki je nauk o opravičevanju Božje pravičnosti. Za sodobno filozofijo je postalo vprašanje trpljenja preveč metafizično, moderna teologija pa se v nasprotju s klasično razvija v drugo smer. Tako ostaja trpljenje prepuščeno izkustveni strani posameznikov.

    Ko Bog dopusti slabe rečí, nas spravijo v bes in ob pamet. Takrat nam ni treba odpustiti Bogu, ampak prositi za milost, da bi lahko to, kar nas je doletelo, sprejeli. Bog nima nič proti nam. On vé, da nam to ni všeč. Našo jezo razume tako, kot starši razumejo otrokovo jezo, ko dovolijo, da mu zdravnik vbrizga injekcijo. Dejanje staršev izraža najboljše zanimanje za otroka; prav tako Bog ravna z nami sredi bolečin. Medtem pozabljamo, da je večji in močnejši, kot si lahko sploh predstavljamo. Aleksander Solženicin (1918–2008), ruski pisatelj in Nobelov nagrajenec, ki je bil politični zapornik, se je spraševal, zakaj Bog zla od nas ne loči. Zapisal je, da moramo upoštevati, da črta, ki zlo in dobro razdvaja, seka vsako človeško srce. Kdo pa bi hotel uničiti del svojega srca?

    Človek ne more opravičiti Boga; Bog je tisti, ki opravičuje človeka. Ker Cerkev, ki prste namaka v sladki marmeladi, aktualna vprašanja zanikuje, sama odpira prostor navalu duhovnega terorizma cenenih alternativ. To, da niti ena teodiceja ne pozna končnega odgovora na vprašanje trpljenje, ne pomeni, da smemo Boga glede odgovornosti razvezati, človeka pa obsoditi, niti Boga obsoditi, človeka pa razvezati (I. Raguž). Zlo, ki ima povezavo s svobodo, vključujoč z njeno zlorabo, je nujno za moralni razvoj človeštva. Vendar Bog ni začetni vzrok zla, ampak končni in posredni, in ga dopušča zaradi večjega dobrega. Zlo je cena Božje ljubezni, ki želi svoboden odgovor iz ljubezni (T. Akvinski). Oglaša se kot negativen spremljevalec svobode, katerega obstoj bo opravičen šele v končni bodočnosti, čeprav deluje navidezno neurejeno in nesmiselno. Še vedno smo v prehodnem in pomanjkljivem svetu, v katerem hkrati k Bogu tarnamo in proti njemu protestiramo. Angela Folinjska (1249–1309) je sredi trpljenja zapisala: »Ko bi ljudje vedeli, kako vredno je trpeti za Boga, bi postalo trpljenje predmet grabeža in bi ga drug drugemu ugrabljali ter si s silo prilaščali priložnosti za trpljenje.«

    https://podtail.com/en/podcast/duhovna-misel/daniel-brki-kdo-bo-odgovoril-na-vpra-anje-trpljenj/

  9. janez says:

    ČE BI VSI OBJELI SVET IN POSTALI KAKOR BOŽJI OTROCI
    Z roko v roki sta se dva iskrena prijatelja kot misijonarja podala na pot.
    Tako je bilo lažje, brez problemov ino zmot.
    Skupaj sta hodila, skupaj sta držala in se branila, skupaj sta upala in vztrajala na dolgi poti.
    V temni noči zaspala in skupaj zvezde odkrila.
    Ko sta k Bogu goreče in zvesto za svet in ljudi na poti molila.
    Njuna bližina sta bila Luč Odrešenja, radost, smeh in toplina.
    Res zanju niso bili pomembni kupi denarja, bogastvo in dobrin;
    vztrajala sta strmo Pot navzgor in šla ponižno in z Vero naprej.
    Bili so pa premnogi lepi trenutki prijateljstva ter jutranja zarja.
    Našla sta povsod le hrepenenje, da mali ljudje želijo le preprosto v miru živeti,
    a kdove zakaj zaradi vojn in nasilja mora mnogo ljudi na svetu umreti?
    Kdo ve zakaj veliko ljudi in otrok mora lačnih zaspati?
    Moramo res vsi tako brezupno in žalostno brez rešitve in nade končati?
    Če pa skupaj vsi ljudje enotno roke bi sklenili …
    Če vsi skupaj enotno skupaj bi stopili …
    Če bi bolj strpni bili in se razumeli ter včasih malo potrpeli……
    Če vsi skupaj ne glede na starost, raso, barvo ali izgled, objeli bi ves svet …
    Če bi ga z radostjo in dobroto prekrili …
    Svet ne bi bil poln lakote, vojn in gorja,
    ker vladal bi Božji Mir in ki napolnil bi svet Dobrote in Usmiljenja.
    Ljudje pa bi srečo in radost odkrili.
    Končan bi bil prepir.
    In na zemlji zavladala bi Božja ljubezen, dobrota, sočutje, strpnost in mir.

    Janez AKA Dichter Hansi

    »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi. Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

    »Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev, pa je vrhunec prijateljstva« Aristotel.

    Sirah 6,17: Kdor se boji Gospoda, sklepa pravo prijateljstvo, kakršen je sam, takšen bo tudi njegov bližnji.

    MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO:
    Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
    Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
    Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
    da se ljubezen lahko razcveti,
    in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
    Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
    da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
    Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni Gospod,
    potem se ne oklepamo trdno drugega,
    potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
    ki priteka od Tebe k nam. Amen.

    Avtor pater Anselm Grün, 2010

    Addendum:
    In za sklep še nekaj lepih in spodbudnih misli:
    1) Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
    2) Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim domačim, prijateljem, partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
    3) Ne pozabite se držati za roke s svojimi najdražjimi in prijatelji ter ceniti trenutkov, ko smo skupaj, ker nekega dne te osebe in/ali teh oseb ne bo več z vami.
    4) Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi ter delajte dobro in pomagajte po svojih močeh.
    4) Smejte se pogosto, dolgo in iskreno ter naredite veselje tudi drugim. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo. Vsi bodimo veseli in dobre volje ter hvaležni Bogu za vsak trenutek življenja.
    5) Vztrajate in preživite ter bodite stanovitni v molitvi in prošnjah k Bogu. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
    6) In zaupajte v Boga Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

    Ameriški komik George Carlin

    Sirah 25,12: Strah Gospodov je začetek ljubezni do njega, zaupanje pa je začetek združevanja z njim.

  10. janez says:

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI BOGU?
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.

    Doslej je bilo že večkrat poudarjeno, da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni po Njegovi Milosti in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove razsežnosti skrivnosti, dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bo Bog ne mi Ljudje, ii smo berači pred Bogom. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti, da tako rad in zlahka sodim in kritiziram? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

    ADDENDUM
    Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Jazu sem Usmiljeni in Ljubeči Bog ki Ljubi in Odpušča svojim otrokom. Pridi k meni grešni n trpeči č,lovek, odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju.

    Kako vem, da me ima Bog res rad? Bog je Vedno z Nami, zato Nikoli nismo sami! Povzetek iz medmrežja Aleteia (Iz grščine pomeni Pravičnost)

    Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas, ki so sledeči:

    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11). Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?

    Se zavedamo, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne svoje človeške?! In da se mora sveta maša nadaljevati v našem vsakdanjem življenju?! Da smo vse, kar smo zastonj prejeli tudi zastonj dajati mi drugim in biti podoben Jezusu?!

    Pregovori 28,13: Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

  11. janez says:

    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči in srce odprte, da jih vidimo, se Čudimo in Verujemo

    Naj vas s pomočjo te molitve v prihodnjih dneh razsvetli Sveti Duh in Božje Usmiljenje
    Če bi imeli močno vero, živo vero, če bi bili drzni v oznanjevanju Kristusa drugim ljudem, bi z lastnimi očmi videli čudeže, kakršni so se dogajali v času Apostolov. Tudi danes slepi, ki so izgubili sposobnost, da bi se ozrli proti nebu in premišljevali o čudovitih Božjih delih, znova spregledajo, hromi in pohabljeni, ki so bili zvezani zaradi svojih poželenj in katerih srca so pozabila, kako ljubiti, so znova svobodni. Gluhim, ki niso želeli poznati Boga, se povrne sluh. Nemi, katerih jeziki so bili zvezani, ker niso želeli priznati svojega uničenega življenja, znova spregovorijo.

    Ne pozabimo, da je Sveti Duh še vedno z nami in lahko močno vpliva na naše življenje ter življenja ljudi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Duhovna spreobrnjenja in ozdravljenja nam razkrivajo Božjo moč in ljubezen in nam zagotavljajo, da je tu, pripravljen vstopiti v naše srce in nas preoblikovati, če bi mu le dopustili in verovali. Zato moramo stopiti v osebni stik z Bogom in Moliti k Njemu ter vztrajati v Prošnji. In predvsem Verjeti in Zaupati v Božje Usmiljenje in Ljubezen.

    Medmrežje Aleteia

    1 Korinčanom 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

  12. Hvala says:

    DANES GOVORIMO O VERI

    NE MOREMO GOVORITI DA IMA NEKDO VERO, ČE ZAHTEVA OD BOGA NAJ MU IZPOLNI NEKAJ. ZAHTEVATI OD BOGA? BOGA NE MOREMO PRISILITI V NOBENO DEJANJE. ZAHTEVA- TO NI VERA.

    GOSPODA JE PROTREBNO PROSITI DA NAM POMNOŽI VERO , PROSITI ZA SVOJE POTREBE IN NA KONCU PROŠNJE DODATI -NAJ SE ZGODI NJEGOVA VOLJA. EDINO NJEGOVA ODLOČITEV JE PRAVILNA ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA !

  13. Miro says:

    TUDI MI, KAKOR APOSTOLI RECIMO GOSPODU JEZUSU: »POMNÔŽI NAM VERO!« DA, GOSPOD, MAJHNA JE NAŠA VERA, SLABOTNA JE NAŠA VERA, KRHKA, A TI JO DARUJEMO TAKŠNO, KAKRŠNA JE, DA BI JO TI POMNOŽIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 17,5-10)

    Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna. Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C5-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MISLI PAPEŽA FRANČIŠKA

    Odlomek današnjega evangelija se začenja takole: »Tisti čas so apostoli rekli Gospodu: ‘Pomnôži nam vero!’« (Lk 17,5-6). Mislim, da lahko vsi mi enako vzklikamo. Tudi mi, kakor apostoli recimo Gospodu Jezusu: ‘Pomnôži nam vero!’ Da, Gospod, majhna je naša vera, slabotna je naša vera, krhka, a ti jo darujemo takšno, kakršna je, da bi jo ti pomnožil. Se vam zdi, da bi vsi skupaj tole ponovili: ‘Gospod, pomnôži nam vero! Vsi skupaj: ‘Gospod, pomnôži nam vero! Gospod, pomnôži nam vero! Gospod, pomnôži nam vero!’ Nam jo bo pomnožil?

    In Gospod, kaj nam odgovarja? Odgovarja nam: ‘Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna’ (v. 6). Gorčično seme je zelo majhno, a Jezus pravi, da je dovolj, če imamo tako majhno ter iskreno vero in bomo lahko delali človeško gledano nemogoče, nedoumljive stvari. In še res je! Vsi poznamo preproste, ponižne osebe, ki imajo močno vero ter resnično premikajo gore! Mislimo na gotove mame in očete, ki se soočajo z zelo težkimi situacijami, ali na bolnike, tudi težko bolne, ki prenašajo vedrino na tiste, ki jih obiščejo. Te osebe, ravno zaradi njihove vere, se ne bahajo s tem, kar delajo, nasprotno, kakor zahteva Jezus v evangeliju, pravijo: ‘Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti’ (Lk 17,10). Veliko jih je tudi med nami, ki imajo to močno, ponižno vero. In to dobro dene!

    V mesecu oktobru, ki je še posebej posvečen misijonom, pomislimo na številne misijonarje, može in žene, ki so zaradi tega, da so prinesli evangelij, premagali številne ovire ter resnično za to dali življenje, kakor tudi pravi sveti Pavel Timoteju: »Nikar se torej ne sramuj pričevanja za našega Gospoda. Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z menoj trpi za evangelij, oprt na Božjo moč« (2Tim 1,8). Toda to se tika vseh. Vsak od nas v svojem vsakodnevnem življenju, lahko pričuje z Božjo močjo, z močjo vere za Kristusa. Tudi majčkena vera, ki jo imamo je močna in s to močjo je potrebno pričevati za Jezusa Kristusa. Bodimo kristjani z življenjem, z našim pričevanjem.

    In kako naj zajemamo to moč? Zajemamo jo v molitvi od Boga. Molitev je dihanje vere. Zaupljivega odnosa, odnosa ljubezni pa ni brez pogovora. Molitev je torej pogovor duše z Bogom. Oktober je tudi mesec rožnega venca. Po izročilo je na to prvo nedeljo molitev k Mariji v Pompejih, k Blaženi Devici Mariji rožnega venca. Duhovno se povežimo s tem zaupljivim dejanjem do naše Matere in sprejmimo iz njenih rok rožni venec. Rožni venec je šola molitve. Rožni venec je šola vere!«

    Iz nagovora papeža Frančiška (Angel Gospodov, 6. oktober 2013)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  14. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: NISI MI DAROVALA TEGA, KAR JE RESNIČNO TVOJE. HČI, IZROČI MI
    SVOJO BEDO, KER JE TO IZKLJUČNO TVOJA LAST (Dn 1318).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA GREŠNIKE

      Bog velikega usmiljenja, ki si nam blagovolil poslati svojega edinorojenega Sina kot
      največji dokaz nepojmljive ljubezni in usmiljenja, ti ne zavračaš grešnikov.

      S svojim nepojmljivim usmiljenjem si jim odprl zaklad, iz katerega lahko črpajo v
      izobilju ne le opravičenje, ampak vsakršno svetost, ki jo duša lahko doseže.

      Oče velikega usmiljenja, hrepenim po tem, da bi se vsa srca z zaupanjem obrnila k
      tvojemu neskončnemu usmiljenju.

      Nihče se ne opraviči pred teboj, če ga ne bo spremljalo tvoje nepojmljivo usmiljenje.
      Ko nam odkriješ skrivnost svojega usmiljenja, bo večnost prekratka, da bi se ti za to
      primerno zahvalili. (Dn 1122)

      Sv. Favstina Kowalska

  15. Miro says:

    VZTRAJATI NA GOSPODOVI POTI VSE DO KONCA, VSE DNI. NE PRAVIM, DA JE TREBA ZAČETI
    VSAK DAN ZNOVA: NE, NADALJEVATI POT. VEDNO NADALJEVATI. TO JE POT S TEŽAVAMI, Z
    NAPOROM, A TUDI S TOLIKO VESELJA. JE PA GOSPODOVA POT. (misel papeža Frančiška)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  16. Miro says:

    Nadaljevanje in zaključek: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

    OTROCI, KI UMREJO BREZ KRSTA

    Otroke, ki umrejo, brez da bi prejeli krst, Cerkev zaupa božjemu usmiljenju. Obstajajo razlogi za mnenje, da jih Bog na nek način sprejme, bodisi zaradi velike ljubezni, ki jo je Jezus izkazoval otrokom (prim. Mr 10,14), bodisi ker je poslal svojega Sina v želji, da bi se vsi ljudje rešili (prim. 1 Tim 2,4). Istočasno pa to, da zaupamo v božje usmiljenje, ni razlog za odlašanje s podeljevanjem zakramenta krsta otrokom kmalu po rojstvu (ZCP 867), kar jim daje posebno upodobljenje po Kristusu: »naznačuje in uresničuje smrt grehu in vstop v življenje presvete Trojice z upodobitvijo po Kristusovi velikonočni skrivnosti« (Katekizem, 1239).

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  17. Hvala says:

    VSI BI ŽELEI BITI SVETNIKI, VENDAR NJIHOVO TRPLJENJA PA LE MALOKATERI ČLOVEK RAZUME oz. se POGLOBI V RAZMIŠLJANJE O TEM.

    JEZUS JE UČIL FAVSTINO KOWALSKO, POVEDAL JI JE, DA JE POT TRPLJENJA NAJKRAJŠA POT DO NEBES IN ON SAM JO JE PRVI PREHODIL.

  18. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: DUŠA, KI ME ZELO LJUBI, MORA IN JE DOLŽNA ŽIVETI PO MOJI VOLJI.
    POZNAM TVOJE SRCE; VEM, DA NI Z NIČEMER ZADOVOLJNO, SAMO Z MOJO LJUBEZNIJO.
    (Dn 1023)

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  19. Miro says:

    MOLIMO:

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
    da bi bila ti koga zapustila,
    ki je pod tvoje varstvo pribežal,
    tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
    k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
    temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  20. Hvala says:

    KDOR HOČE IMETI DOSTOP DO BOGASTVA KRISTUSOVE MODROSTI, MORA SKOZI OZKA VRATA, KI SE IMENUJEO KRIŽ. IN MALO JIH JE, KI ŽELIJO VSTOPITI

    Kdor hoče imeti dostop do bogastva Kristusove modrosti, mora skozi ozka vrata, ki se imenujejo križ. In malo jih je, ki želijo vstopiti. Dosti pa je takih, ki si želijo (brez križa) tistih radosti, do katerih pride človek samo po križu. (sv. Janez od Križa)

    Ljubi Jezus v Presveti Trojici! Obvaruj me razuma, a daj mi modrosti. Obvaruj me blata, a daj mi ponižnosti. Obvaruj me višin, a dvigni me k sebi. Naj te ljubim, a predvsem naj se pustim ljubiti. Tebi, ki si ljubezen sama. (Gregor Čušin)

  21. Hvala says:

    POT DO MODROSTI VODI SKOZI PUŠČAVO

    POT DO SLAVE GRE SKOZI PALAČE; POT DO BOGASTVA PELJE SKOZI TRŽNICE; POT DO MODROSTI VODI SKOZI PUŠČAVO (kitajski pregovor )

    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    V puščavi ni ničesar!

  22. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN SE PO NJEJ RAVNAJMO

    PRIŠEL BO NAMREČ ČAS, KO NEKATERI NE BODO PRENESLI ZDRAVEGA NAUKA,
    AMPAK SI BODO PO SVOJIH ŽELJAH POISKALI VELIKO UČITELJEV, KER HOČEJO
    USTREČI SVOJIM UŠESOM. UŠESA BODO OBRAČALI PROČ OD RESNICE IN ZABREDLI
    V BAJKE. (2 Tim 4,3-4)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1602&t=5#Krivi+nauki

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate

    • Miro says:

      V MOLITVI SE PRIPOROČIMO PREBLAŽENI DEVICI MARIJI:

      ZDRAVA, MORSKA ZVEZDA

      Zdrava, Morska zvezda,
      ljuba Božja Mati,
      vseh devic Devica
      in Nebeška vrata.
      Ave – te pozdravlja
      Gabriel, nadangel,
      srečno drugo Evo,
      ki nam mir prinašaš.
      Ti jetnike reši,
      slepim vid povrni,
      zlo od nas odvrni,
      z dobrim nas obdari.
      Mater se izkaži,
      tvoje Božje dete
      naj po tebi usliši
      naše srčne želje.
      O, Devica sveta,
      blaga vsa in čista,
      vseh nas grehov reši,
      čistost v nas obnovi.
      Naj kot ti živimo,
      varno pot nam kaži,
      da se s tvojim Sinom
      v raju veselimo.
      Čast Bogu Očetu,
      Kristusu Gospodu
      in enako Duhu
      Svetemu na veke.
      Amen.

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  23. Hvala says:

    SAMO BOG DAJE PRAVO MODROST

    Kaj je prava življenjska modrost? Kdo ravna pametno? Tisti, ki vse dela v miru in brez prepiranja. Prava sposobnost se kaže v lepem in dobrem ravnanju. 14 Če pa ste polni strupene nevoščljivosti in komolčarstva, se, prosim, ne slepite: vaše šopirjenje, kako da ste pametni, je daleč od resnice. 15 Ni govora o kakšni božanski modrosti, ampak gre za nenavdihnjeno ravnanje, ki je čisto brez Božjega Duha; tako se obnašajo demoni! 16 Kjer namreč vladata nevoščljivost in sebičnost, tam je kaos in samo zlo. 17 Če nas vodi modrost, ki jo daje Bog, pa smo:
    • osvobojeni zla,
    • miroljubni,
    • prizanesljivi,
    • razumevajoči,
    • polni sočutja,
    • goreči za dobro,
    • nepristranski,
    • brez pretvarjanja.
    18 Miroljubnost je torej pot do pravega odnosa z Bogom in z ljudmi – mir od začetka do konca. (Jak 3,13-18)

    https://www.svetopismo.si/

  24. Miro says:

    UČENCI SE NAVDUŠENO VRAČAJO Z MISIJONA. TUDI JEZUS JE VESEL, KER SO SE BORILI PROTI ZLU, ZLASTI PA, KER SO ODPRTI ZA BOŽJE KRALJESTVO. ZAVEDAL SE BOM, DA JE ZLO PREMAGANO IN DA GA MOREM PREMAGATI, KO POVSEM ZAUPAM JEZUSU IN OČETU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,17-24)

    Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

    Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »Blagor očem, ki vidijo, kar vi gledate! Povem vam namreč: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C17-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Učenci se navdušeno vračajo z misijona. Tudi Jezus je vesel, ker so se borili proti zlu, zlasti pa, ker so odprti za Božje kraljestvo. Zavedal se bom, da je zlo premagano in da ga morem premagati, ko povsem zaupam Jezusu in Očetu. Gospod, pomagaj mi, da se ne bom ustrašil pred napadi zla. Ti si ga premagal in me vabiš v skupnost s teboj in z Očetom. Hvala za tvoj dar. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    • Miro says:

      NIHČE NIMA SAM OD SEBE TISTE MODROSTI, KI JE POTREBNA ZA SPOZNAVANJE BOGA,
      DA BI VEDEL, KAKO NAJ SLUŽI GOSPODU, DA BO DOSEGEL VEČNO ŽIVLJENJE V NEBESIH.
      ČE LJUDJE UPORABLJAJO SAMO SVOJ RAZUM, NAJVEČKRAT ZABLODIJO IN RAVNAJO
      NESPAMETNO. (misel božjega služabnika Friderika Barage)

      Božji služabnik Friderik Baraga, prosi za nas!

  25. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: OTROCI, NE LJUBIMO Z BESEDO, TUDI NE Z JEZIKOM,
    AMPAK V DEJANJU IN RESNICI. (1 Jn 3,18)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU!

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  26. Miro says:

    SREČEN ČLOVEK, KI BLIŽNJEGA V NJEGOVI NADLEŽNOSTI PRENAŠA PRAV TAKO,
    KOT BI ŽELEL, DA BI NJEGA PRENAŠAL ON. (misel sv. Frančiška Asiškega)

    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  27. Hvala says:

    NE SOVRAŽI BRATA V SVOJEM SRCU; ODKRITO POSVARI SVOJEGA BLJIŽNJEGA, DA SI ZARADI NJEGA NE NAKOPLJEŠ GREHA!

    NE BODI MAŠČEVALEN IN ZAMERLJIV PROTI SINOVOM SVOJEGA LJUDSTVA, AMPAK LJUBI SVOJEGA BLJIŽNJEGA KAKOR SAM SEBE; JAZ SEM GOSPOD!

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=3+Mz+19%2C+17+-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    • Hvala says:

      Grešnike je potrebno svariti!

      Danes mnogi zamenjujejo pojme, GREŠNIKE SVARITI-NE PA LJUDI OBSOJATI.

      MED TEM JE RAZLIKA KOT NOČ IN DAN. OBOJE JE ZAPOVEDAL BOG.

      GREŠNIKA POSVARITI, KO DELA GREH, KAJTI DRUGAČE SI SAMI NAKOPLJEMO GREH, OBSOJATI IN SODITI PA JE ČISTO KONTRA TEMU.

  28. Hvala says:

    BOŽJO BESEDO MORAMO DOSLEDNO IZPOLNJEVATI:

    JAKOBOVO PISMO 5,16

    PRIZNAVAJTE TOREJ DRUG DRUGEMU GREHE IN MOLITE DRUG ZA DRUGEGA, DA OZDRAVITE. VELIKO PREMORE GOREČA MOLITEV PRAVIČNEGA.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+5%2C16&compact=1&pos=0&set=2&l=sl
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JEZUSA PROSIMO, DA NAM POKAŽE, KAKO NJEGOVO BOŽJO BESEDO PRENESEMO V VSAKDANJE ŽIVLJENJE IN PO NJEJ ŽIVIMO!

  29. Miro says:

    POHOD ZA ŽIVLJENJE 2022 (Radio Ognjišče)

    V LJUBLJANI SE JE KONČAL POHOD ZA ŽIVLJENJE. LETOS SE JE ODVIJAL POD GESLOM ENAKOPRAVNOST SE ZAČNE PRED ROJSTVOM! POHOD ZA ŽIVLJENJE JE SVETOVNA CIVILNA INICIATIVA, KI JE NASTALA IZ ŽELJE, DA BI JAVNOST OZAVEŠČALA O LEPOTI IN DOSTOJANSTVU VSAKEGA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA. POHOD ZA ŽIVLJENJE PO VSEM SVETU VSAKO LETO MOČNO RASTE IN BO PRISOTEN, VSE DOKLER ABORTUS NE POSTANE NEPREDSTAVLJIV.

    Več o pohodu za življenje 2022, s priloženimi fotografijami na:
    https://radio.ognjisce.si/sl/255/novice/35150/pohod-za-zivljenje-2022.htm

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

    • Miro says:

      31. TEDEN ZA ŽIVLJENJE: NE ZAVRZI ŽIVLJENJA

      OD 2. DO 9. OKTOBRA 2022 BO POTEKAL 31. TEDEN ZA ŽIVLJENJE POD GESLOM NE ZAVRZI ŽIVLJENJA.

      Začetek Tedna za življenje 2022 bo s sveto mašo na Brezjah v nedeljo, 2. oktobra 2022, ob 16. uri. Na spletni strani Tedna za življenje bodo objavljena razmišljanja in prispevki. Sklep Tedna za življenje bo v nedeljo, 9. oktobra.

      O programu več na:
      https://katoliska-cerkev.si/31-teden-za-zivljenje-ne-zavrzi-zivljenja

      Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  30. Miro says:

    SVETI OČE: ŠPORT JE LAHKO POMEMBEN ZAVEZNIK PRI VZPOSTAVLJANJU MIRU

    Šport, ki spodbuja edinost in povezovanje, lahko postane izjemen zaveznik pri vzpostavljanju miru, je dejal papež Frančišek udeleženem mednarodnega simpozija o vlogi športa, s katerimi se je sestal v petek, 30. septembra. Po njegovih besedah lahko šport prispeva k edinosti družbe, združevanju in povezovanju ljudi ter nosi sporočilo sloge in miru.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-10/sport-pomemben-zaveznik-pri-vzpostavljanju-miru-papez.html

  31. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: MOJ OTROK, ODPOČIJ SE NA MOJEM SRCU, VIDIM, DA SI UTRUJENA
    OD DELA V MOJEM VINOGRADU (Dn 945).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  32. Miro says:

    ČE SMO POLNI GREHOV, NAS BOG NE MORE NAPOLNITI, KAJTI TUDI BOG NE MORE
    NAPOLNITI NEČESA, KAR JE POLNO. ZARADI TEGA POTREBUJEMO ODPUŠČANJE, DA
    BI POSTALI PRAZNI IN BI NAS BOG MOGEL NAPOLNITI S SAMIM SEBOJ.
    (misel sv. Matere Terezije)

    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  33. Hvala says:

    TAKTIKA, KI JO JE HUDIČ UPORABLJAL IN JO ŠE UPORABLJA JE, DA SE NOČE RAZODETI IN HOČE, DA BI SE ZLO, KI GA JE OD ZAČETKA ZASEJAL, RAZVIJALO PO ČLOVEKU SAMEM, S POMOČJO RAZNIH SISTEMOV IN RAZLIČNIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV MED RAZREDI IN NARODI, DA POSTANE ČEDALJE BOLJ GREH STRUKTUR IN SE MORE ČEDALJHE MANJ PREPOZNATI KOT OSEBNI GREH.

    SATANU GRE ZA TO, DA BI SE ČLOVEK ČIMBOLJ ČUTIL OD GREHA OSVOBOJEN IN ISTOČASNO BIL ČEDALJE BOLJ VANJ POGREZNJEN.

    https://revija.ognjisce.si/pisma/3222-ne-bojmo-se-s-pravim-imenom-klicati-prvega-povzrocitelja-zla-hudica
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    v priloženem članki v Ognjišču lahko preberete celoto o tem.

    PRAVO SATANSKO NAGOVARJANJE IN PRITISK NA ČLOVEKA DELA, DA BI SI MISLILI DA OSEBNIH GREHOV NI VEČ, PO DRUGI STRANI PA ŽELI, DA BI ČLOVEK BIL POGREZNJEN V GREH.

    ZATO SE SATAN BOJI, DA BOMO GREHE RAZKRIVALI, KER POTEM ON NIMA VEČ TAKEGA DELA, KAJTI ČLOVEK BO REŠEN, ON PA ŽELI POGUBO ČLOVEKU!

    NE NASEDAJMO SATANU!

  34. Miro says:

    MOLITEV ROŽNEGA VENCA

    ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

    Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.
    Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

    Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

    »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

    (Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  35. Miro says:

    Nadaljevanje: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

    PEKEL KOT DOKONČNA ZAVRNITEV BOGA

    Sveto pismo na več mestih uči, da bodo ljudje, ki se ne pokesajo svojih težkih grehov, izgubili večno nagrado občestva z Bogom in bodo trpeli večno nesrečo. »Umreti v smrtnem grehu, ne da bi se ga bili skesali in ne da bi sprejeli usmiljeno božjo ljubezen, pomeni po svoji lastni svobodni izbiri ostati za večno ločeni od njega. In to je tisto stanje dokončne samoizključitve iz občestva z Bogom in z blaženimi, ki ga označujemo z besedo “pekel”« (Katekizem, 1033). Ne gre za to, da bi Bog kogar koli vnaprej določil za večno obsodbo; človek je tisti, ki s tem, ko svoj končni cilj išče zunaj Boga in njegove volje, zgradi zase izoliran svet, v katerega luč božje ljubezni ne more prodreti. Pekel je skrivnost, skrivnost zavržene ljubezni, je znamenje uničevalne moči, ki jo ima človeška svoboda, kadar se oddalji od Boga.[11]

    Glede pekla po izročilu razlikujemo med najpomembnejšo in najbolj bolečo kaznijo, ki sestoji v večni ločenosti od Boga, po katerem človeško srce vedno hrepeni; in med mukami, ki se nanašajo na čute, kar evangeliji pogosto opisujejo s podobo večnega ognja.

    Nauk o peklu je v Novi zavezi predstavljen kot klic k odgovornosti pri uporabi prejetih darov in talentov ter klic k spreobrnjenju. Njegov obstoj daje človeku slutiti težo smrtnega greha in potrebo po tem, da se mu izogiba z vsemi sredstvi, predvsem pa seveda z zaupno in ponižno molitvijo. Možnost večne obsodbe kristjane spominja, kako potrebno je živeti v celoti apostolsko življenje.

    Brez dvoma je obstoj pekla skrivnost: skrivnost božje pravičnosti glede tistih, ki se zapirajo njegovemu usmiljenemu odpuščanju. Nekateri avtorji so pisali o možnosti izničenja nespokorjenega grešnika, ko ta umre. Ta teorija se izkaže za težko združljivo z dejstvom, da je Bog iz ljubezni vsakemu človeku dal obstoj, ki je duhoven in nesmrten.[12]

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  36. Hvala says:

    BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU: OZNANJAJ MOJEMU LJUDSTVU NJEGOVE PRESTOPKE IN NJIHOVE GREHE

    Kliči na vse grlo, ne zadržuj se,
    povzdiguj svoj glas kakor rog!
    Oznanjaj mojemu ljudstvu njegove prestopke,
    hiši Jakobovi njene grehe! (Iz 58,1)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+58%2C1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  37. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA

    Ko evangelist Matej zapiše, da bo Jezus “moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti …, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati,” (Mt 16,21) je treba vedeti, da pri tem ne gre za Jezusovo izbiro, da ne gre za neko morbidno idejo čudaka, ki ne mara živeti. “Morati” v evangelijih namiguje na teološko nujnost in tako je tudi v tem primeru. Matej s tem torej govori o izpolnjevanju Božje volje, tako se Jezus uglasi z ritmom, ki ga dirigirata življenje in njegov Stvarnik.

    https://si.aleteia.org/2020/09/05/clovek-tocno-ve-kaj-potrebuje-bozja-volja-pa-je-velikokrat-drugacna/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JEZUS JE SPREJEL TRPLJENJE NA KRIŽU, KER JE BILA TO VOLJA OČETA.

    • Hvala says:

      Pomanjkljivosti in grehe je potrebno odpuščati in spregledati človeku, GREH PA JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK ČLOVEKU, ZATO GA JE POTREBNO RAZKRITI.

      KO V SPOVEDNICI RAZKRIJEMO GOSPODU SVOJE GREHE, se skušnjavec odmakne, BOG LAHKO PODELI MILOST ALI MILOSTI.

      HUDOBNI DUH ŽELI, DA JE GREH ZAKRIT, KER POTEM LAHKO ON NEMOTENO DELUJE NAPREJ.

      GREŠNIKA SE NE OZNANJA, GREH PA JE POTREBNO IZKORENITI! GREH JE KUGA ČLOVEŠTVA!

  38. Hvala says:

    BOGA SI NE SMEMO PREDSTAVLJATI KOT SREDSTVO ZA DOSEGO CILJA, AMPAK KOT CILJ SAM PO SEBI

    ON JE TISTO, KAR V ŽIVLJENJU RESNIČNO POTREBUJEMO

    KAJ NAS SVETO PISMO UČI

    KDOR ŽELI PREJETI BOŽJE BLAGOSLOVE, SI MORA NAJPREJ ZAŽELETI BOGA PRAV ZARADI NEPREDSTAVLJIVE VREDNOSTI, KI JO IMA V NAŠEM ŽIVLJENJU

    Sveto pismo nas v mnogih pogledih uči, da so Izraelci prav v izgnanstvu, ob izgubi tistega, kar so imeli radi, ob pomoči prerokov znova odkrili potrebo po vrnitvi k Bogu.

    Če torej izgubimo tisto, za kar prek molitve nestrpno prosimo Boga, je najpomembneje, da razmislimo, zakaj smo nekaj izgubili, kot pa da razmišljamo o vrednosti izgube. Kaj je bilo za nas zares pomembno: ponudnik ali ponudba?

    Božji blagoslov ali Bog, ki nam je podelil ta blagoslov? Ene od teh stvari se namreč ne more dobiti, brez da bi si obenem želeli druge. Kdor želi prejeti Božje blagoslove, si mora najprej zaželeti Boga prav zaradi nepredstavljive vrednosti, ki jo ima v našem življenju.

    https://si.aleteia.org/2021/06/06/zakaj-mi-bog-ne-da-tistega-za-kar-ga-prosim/

  39. janez says:

    Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti (Aleteia)

    V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi. Včasih nas mika, da bi posredovali in nekoga popravili, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. In ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni. Tako bi tudi mi želelil, da naše pomanjkljivosti in napake obravnavajo drugi.

    Tišina je ključ do kreposti
    V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti. To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

    Najprej počistimo pred svojim pragom
    Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi naše življenje. Imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imam veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi.

    https://si.aleteia.org/2019/11/20/ta-svetnik-priporoca-naj-spregledamo-pomanjkljivosti-drugih/

  40. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O ZASTONJSKI RAZSEŽNOSTI BOŽJE LJUBEZNI

    ČLOVEŠKA IZKUŠNJA BITI SIN ALI HČI NAM DAJE, DA ODKRIVAMO NAJBOLJ
    ZASTONJSKO RAZSEŽNOST LJUBEZNI, KI NAS NIKDAR NE NEHA PRESENEČATI.
    JE LEPOTA TEGA, DA SMO BILI NAJPREJ SAMI LJUBLJENI: OTROCI SO LJUBLJENI,
    ŠE PREDEN PRIDEJO NA SVET. KOLIKOKRAT NA TRGU SREČAM MATERE, KI MI
    POKAŽEJO TREBUH IN ME PROSIJO ZA BLAGOSLOV … TI OTROCI SO LJUBLJENI ŽE
    PRED PRIHODOM NA SVET. TO JE ZASTONJSKOST, TO JE LJUBEZEN; LJUBLJENI SO
    ŽE PRED ROJSTVOM, TAKŠNA JE BOŽJA LJUBEZEN.

    Misel papeža Frančiška (11. februar 2015)

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  41. Miro says:

    MOLIMO ZA DRUŽINE:

    Bog Oče,
    od tebe prihaja vsako očetovstvo
    v nebesih in na zemlji,
    ti si Ljubezen in Življenje;
    daj, da bo vsaka človeška družina na zemlji
    s pomočjo tvojega Sina Jezusa Kristusa,
    rojenega iz Žene in Svetega Duha,
    studenca božje milosti,
    postala pravo svetišče življenja in ljubezni
    za rodove, ki se vedno obnavljajo.
    Tvoja milost naj vodi zakonce,
    da bodo mislili in delali
    za blagor svojih družin in vseh družin na svetu.
    Daj, da bodo mladi v družini našli trdno oporo
    za svojo plemenitost in rast v resnici in ljubezni.
    Daj, da bo ljubezen,
    utrjena z zakramentom svetega zakona,
    premagala slabosti in krize,
    skozi katere morajo včasih naše družine.
    Daj, končno, te prosimo,
    po posredovanju svete nazareške družine,
    da bo Cerkev med vsemi narodi sveta
    uspešno opravljala svoje poslanstvo
    v družini in po njej.
    Vse to prosimo iz srca tebe,
    ki si Življenje, Resnica in Ljubezen
    v edinosti s Svetim Duhom. Amen

    Molitev sv. Janeza Pavla II.

  42. Miro says:

    GOD SV. TEREZIJE DETETA JEZUSA, CERKVENE UČITELJICE

    V KATOLIŠKI CERKVI GODOVNI DAN KARMELIČANKE SV. TEREZIJE DETETA JEZUSA IN PRESVETEGA OBLIČJA IZ LISIEUXA, TUDI CERKVENE UČITELJICE IN ZAVETNICE MISIJONOV, OBHAJAMO 1. OKTOBRA.

    ŽIVLJENJEPIS

    Terezija Deteta Jezusa iz Lisieuxa se je rodila 2. januarja 1873 v francoskem mestu Alençon kot Terezija Marija Frančiška Martin. Ko je bila Terezija stara štiri leta, ji je umrla mati. Ovdoveli oče se je leta 1877 s petimi hčerami preselil v Lisieux, kjer je skupaj s sestro Celino obiskovala šolo pri benediktinkah. V starosti 16 let je vstopila h karmeličankam, kamor sta pred njo že odšli njeni dve starejši sestri Pavlina in Marija, za njo pa še Celina, ki je dotlej skrbela za ostarelega očeta. Ko je bila za predstojnico izvoljena njena starejša sestra, mati Agneza Jezusova, je Terezijo določila za pomočnico učiteljice novink. Iz tega obdobja je ohranjenih nekaj njenih pesmi in dragoceni napotki za vzgojo, ki so jih zapisale njene novinke. Leta 1895 ji je predstojnica naročila, naj zapiše svoje spomine iz otroških let. Naslednje leto je prednici izročila rokopis svojih zapiskov, ki so ohranjeni kot prvi del Avtobiografskih spisov (Povest duše). Pozneje je bilo tem zapiskom dodano še pismo iz leta 1896 sestri Mariji Presvetega Srca, njeni najstarejši rodni sestri, nadaljevanje spominov na otroštvo in opis življenja v skupnosti karmeličank. Spisi so bili štirideset let po Terezijini smrti prevedeni v 38 jezikov in so tudi v slovenščini izšli v več izdajah. Od 6. aprila 1896 dalje je prednica zbirala in zapisovala različne Terezijine besede in stavke, ki so leta 1926 izšli pod naslovom Novissima verba (Zadnji pogovori). Svetnico predstavijo v njeni pristnosti. Terezija Deteta Jezusa je umrla 30. septembra 1897. Za blaženo je bila razglašena leta 1923, za svetnico pa dve leti pozneje 17. maja 1925. Papež Pij XI. (1922–1939) jo je skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem (1506–1552) razglasil sozavetnico misijonov. Na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 1997 jo je blaženi papež Janez Pavel II. (1978–2005) razglasil tudi za cerkveno učiteljico. Njen god obhajamo 1. oktobra.

    DUHOVNOST IN POMEN OSEBNOSTI

    Terezija je učiteljica notranje celovitosti in pristne izkušnje Boga, ki se razodeva v občestvu in služenju. Njena duhovnost uči, kako stopati v živ stik z Božjo besedo, saj v svoji avtobiografiji nenehno izhaja iz te osnove. Izrazita je Terezijina cerkvenostna naravnanost, saj je svoje življenje živela s Cerkvijo in za Cerkev. V njej je hotela zaobjeti vse možne poklice, oznanjati evangelij v najbolj oddaljenih kotičkih zemlje, nazadnje pa je ob premišljevanju 12. in 13. poglavja Prvega pisma Korinčanom odkrila svoj poklic in poslanstvo v njej: »Moj poklic je ljubezen!« To je tudi njeno sporočilo za krščansko duhovnost tretjega tisočletja.

    CERKVENA UČITELJICA

    Naslov cerkvenega učitelja ali učiteljice Katoliška Cerkev podeljuje osebam, katerih življenje in delo odraža posebne darove, ki osvetljujejo katoliški nauk bodisi po zvestobi, razširjenosti ali teološki prodornosti. Mnogi cerkveni učitelji se odlikujejo po mističnih ali teoloških spisih, drugi po svojih literarnih delih v obliki knjig ali pisem. Naslov cerkvenega učitelja podeljujeta bodisi papež, bodisi vesoljni cerkveni zbor. Naslov cerkvenega učitelja ima v Cerkvi trenutno triintrideset osebnosti.

    Blaženi papež Janez Pavel II. je ob sklepu svetovnega dneva mladih v Parizu leta 1997 napovedal, da bo Terezijo iz Lisieuxa razglasil za cerkveno učiteljico. Opisal jo je kot osebo, ki je znala izkazati ljubezen do bližnjega v navadnih stvareh vsakdanjega življenja. Njen poklic v Cerkvi je bila ljubezen. Stopala je po mali poti otroka, ki z drznim zaupanjem najde svoje zavetje v Bogu. Papež jo je imenoval »karmeličanka in apostol, učiteljica duhovne modrosti za številne posvečene in laiške osebe in zavetnica misijonov«. Omenil je, da njen nauk zasluži eno izmed najvidnejših mest v Cerkvi. Papež je srečanje mladih za razglasitev Terezije iz Lisieuxa za cerkveno učiteljico izbral zato, ker je njeno sporočilo še posebej aktualno za mlade. V šoli evangelija Terezija mlade vodi h krščanski zrelosti, ko »jih kliče k brezmejni velikodušnosti in jih vabi v srce Cerkve, da bi bili apostoli in žive priče Kristusove ljubezni«.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-terezije-deteta-jezusa-cerkvene-uciteljice

    Sv. Terezija Deteta Jezusa, prosi za nas!

  43. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: IZ LJUBEZNI DO TEBE SEM STOPIL IZ NEBES, ZATE SEM ŽIVEL,
    ZATE SEM UMRL IN ZATE SEM USTVARIL NEBESA (Dn 853).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA BOŽJO MODROST

      Jezus, daj mi razum, in to velik razum, samo zato, da bi te bolj spoznala,
      kajti čim bolj te bom spoznala, tem bolj goreče te bom vzljubila. Jezus,
      prosim te za mogočen razum, za razumevanje božjih in vzvišenih reči.
      Jezus, daj mi velik razum, ki bo spoznaval tvoje božje bistvo in tvoje
      troedino notranje življenje. Usposobi moj um po svoji posebni milosti.

      Čeprav vem za sposobnosti po milostih, ki mi jih daje Cerkev, obstaja
      vendar zaklad velikih milosti, ki jih ti, o Gospod, podeljuješ na naše
      prošnje. Toda če ti moja prošnja ne ugaja, te prosim, ne daj mi želje za
      takšno molitev.

      Sv. Favstina Kowalska, Dn 1474

  44. Miro says:

    MOLIMO ZA POGUM:

    Ostani z nami, Gospod, spremljaj nas, čeprav te nismo
    vedno znali prepoznati. Ostani z nami, ker postajajo
    sence okrog nas vedno temnejše, ti pa si Luč; v naših srcih
    se širi obup, ti pa jih razžarjaš z velikonočno gotovostjo.
    Utrujeni smo od poti, a ti nas krepiš z lomljenjem kruha,
    da bi svojim bratom oznanili, da si res vstal in nam dal
    poslanstvo, da smo priče tvojega vstajenja. Ostani v naših
    družinah, razsvetli jih v dvomih, bodi z njimi v težavah,
    tolaži jih v trpljenju in vsakodnevnih naporih, ko se okoli
    njih zbirajo sence, ki ogrožajo njihovo enotnost. Ti, ki si
    Življenje, ostani v naših domovih, da bodo ostali gnezda,
    v katerih se v polnosti rojeva človeško življenje, v katerih
    vlada sprejetost, ljubezen, spoštovanje življenja od spočetja
    do naravne smrti. Ostani, Gospod, s tistimi, ki so v naši družbi
    najbolj ranljivi; ostani z revnimi in ponižanimi, s priseljenci,
    ki niso vedno našli prostora in podpore, da bi izrazili bogastvo
    svoje kulture in identitete. Ostani, Gospod, z našimi otroki in
    mladimi, ki so upanje in bogastvo naše celine. Obvaruj jih pred
    mnogimi slabimi nameni, ki prežijo na njihovo nedolžnost in
    njihovo upanje. Dobri pastir, ostani z našimi ostarelimi in
    bolnimi! Okrepi vse v veri, da bodo tvoji učenci in misijonarji!

    (prirejeno po molitvi papeža Benedikta XVI. na apostolskem
    potovanju v Braziliji leta 2007, Aleteia)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  45. Hvala says:

    RESNIČNA MOLITEV

    MOLITEV NI STVAR GOVORJENJA ALI ČUTENJA, TEMVEČ LJUBEZNI

    MNOGOKRAT BO MOLITI Z LJUBEZNIJO PREDSTAVLJALO NAPOR, KI GA POGOSTO NE BO SPREMLJALA TOLAŽBA NITI SADOVI

    LJUBIMO S PRIZADEVANJEM, DA BI GOSPODU KAJ POVEDALI, ČETUDI NE REČEMO NIČESAR

    To ljudstvo […] me časti le s svojimi ustnicami, njegovo srce pa je daleč od mene.[14] Tako Gospod tarna v Svetem pismu, ker ve, da mora vsaka duša svoje srce položiti v Njega, da bi dosegla srečo. Zaradi tega ima pripravljenost volje, da najde, ljubi in v dejanja prenese božje hotenje, pri molitvi določeno prednost pred drugimi sposobnostmi duše: “Korist duše ni v tem, da veliko razmišlja, ampak da veliko ljubi.”[15]

    Mnogokrat bo moliti z ljubeznijo predstavljalo napor, ki ga pogosto ne bo spremljala tolažba niti sadovi. Molitev ni stvar govorjenja ali čutenja, temveč ljubezni. Ljubimo pa s prizadevanjem, da bi Gospodu kaj povedali, četudi ne rečemo ničesar.[16] Kot otroci lahko zaupamo, da Bog naklanja vsakomur tiste darove, ki jih najbolj potrebuje, in ko jih najbolj potrebuje. Molitev – zapomni si to – ne sestoji iz lepih govorov, iz gostobesednih ali tolažilnih fraz … Molitev je včasih pogled na sliko Gospoda ali njegove Matere; drugič je prošnja z besedami; drugič izročanje dobrih del, sadov zvestobe … Kakor vojak na straži, tako moramo stati mi pred vrati Boga, našega Gospoda: to je molitev. Ali tako kot se psiček vrže k nogam svojega gospodarja. – Naj te ne moti, če mu rečeš: Gospod, tukaj sem kot zvesti pes; ali še bolje, kot osliček, ki ne bo brcnil tistega, ki ga ima rad.[17]

    https://opusdei.org/sl-si/article/umetnost-premisljevalne-molitve/

  46. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN SE RAVNAJMO PO NJEJ

    BOŽJA BESEDA: NIKAR SE NE PRILAGAJAJTE TEMU SVETU, AMPAK SE TAKO
    PREOBRAŽAJTE Z OBNOVO SVOJEGA UMA, DA BOSTE LAHKO RAZPOZNAVALI,
    KAJ HOČE BOG, KAJ JE DOBRO, NJEMU VŠEČNO IN POPOLNO. (Rim 12,2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  47. Hvala says:

    POTREBNO JE ZELO PAZITI NA IZPOLNITEV OBLJUB. ČE JE KDO BOGU NEKAJ OBLJUBIL, PA POTEM TE OBLJUBE NI IZPOLNIL JE RES VELIK GREH.

    Poglejmo kaj pravi Sveto Pismo o obljubi Bogu:

    KADAR BOGU KAJ OBLJUBIŠ, NE ODLAŠAJ Z IZPOLNITVIJO: NORCI MU NAMREČ NISO VŠČEČ, KAR SI OBLJUBIL, IZPOLNI! BOLJE JE, DA NE OBLJUBIŠ, KAKOR DA OBLJUBIŠ, A NE IZPOLNIŠ. NE DOPUŠČAJ SVOJIM USTOM, DA BI TI UGONABLJALA TELO, IN NE GOVORI PRED POSLANCEM, DA JE BILA POMOTA. ČEMU NAJ BI SE BOG JEZIL ZARADI TVOJEGA GOVORJENJA IN UNIČIL DELO TVOJIH ROK? (Prd 5,3-5).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Prd+5%2C3-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če je kdo Bogu kaj obljubil, pa ni izpolnil obljube, mogoče je že vse pozabil, je POTREBNO PRI SVETI SPOVEDI TO POVEDATI JEZUSU, DA BOG ODVEŽE IN ODPUSTI TA VELIKI GREH.

    KDOR NE SPOŠTUJE BOŽJE BESEDE V SVETEM PISMU, NE SPOŠTUJE IN NE PRIZNAVA BOGA.

  48. Hvala says:

    KAKOR BOŽJA PREVIDNOST VSE POKRIVA IN OBJEMA, SE JI NIČ NE IZMAKNE TER CELO GREH NAJDE V NJEJ SVOJE PRAVO MESTO, TAKO MORA BITI NAŠA PREDANOST POPOLNA, DA VKLJUČUJE TUDI NAŠ NEMIR, NAŠE PROBLEME IN SKUŠNJAVE IN DA VSE TO POSTAVI NA SVOJE MESTO.

    Tudi naši problemi ne bi smeli biti vir naših težav. Ne moremo vedno živeti v popolnem miru.

    Ko ti Bog včasih odvzame svoj mir, tedaj dovoli miru, da odide skupaj z vsem ostalim.

    BOG ŠE NAPREJ OSTAJA BOG IN TO JE DOVOLJ.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Včasih je Bog videti krut. Lahko dobimo vtis, da je On tisti velik mučitelj in skušnjavec.

    VENDAR ČE MUČI ČLOVEKA, JE TO ZATO, KER NJEGOVO USMILJENJE NIKOLI NE PRENEHA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    On vse poskuša, da bi nas pridobil da popustimo in se mu predamo. NE IMEJMO BOGA ZA NEZNOSNEGA, BODIMO MU HVALEŽNI, KER SE VEDNO ZANIMA ZA NAS. BOG NAS POZNA. VE, DA SMO ZAGLEDANI SAMI VAS IN NAGNJENI K TEMU, DA SVOJ JAZ NAREDIMO ZA SREDIŠČE IN TAKO TUDI PRI LJUBEZNI.

    VE, DA BI, ČE BI NAM DOVOLIL PREZGODAJ SPOZNATI IN PREDOLGO UŽIVATI V NJEGOVI PRISOTNOSTI, POSTALI PREVEČ ZADOVOLJNI S SVOJO LJUBEZNIJO DO BOGA IN BI BOLJ MISLILI NANJO KOT NA SAMEGA BOGA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Da, ustvarjeni smo tako, da nas lahko Božja prijetnost pripelje do tega, da pozabimo Boga.

    ljubezen do nas samih prisili Boga, da se za trenutek umakne, da bi naša ljubezen in ponos ostala brez trdne opore.

    KO SAMOLJUBJE NE DOBIVA VEČ ” HRANE”, MU KONČNO NE OSTANE DRUGEGA, KOT DA UMRE OD LAKOTE.

    ŠELE, KO JE NAŠA SEBIČNOST MRTVA IN SE JE SREDIŠČE PREMAKNILO OD ČLOVEKA K BOGU, SE LAHKO BOG RAZODENE BREZ TVEGANJA ZA NAS. (iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja, res je, zopet smo pri že večkrat napisanemu: ČLOVEK MORA UMRETI SAMEMU SEBI-SVOJI SEBIČNOSTI IN EGOIZMU.

    TO PA IZGLEDA TAKO:

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

  49. Hvala says:

    SVETO PISMO O SPRAVNI DARITVI ZA UMRLE, DA BI BILI OPROŠČENI GREHA

    DARITEV ZA MRTVE

    Plemeniti Juda pa je posvaril moštvo, naj se varujejo greha, saj vendar vidi, kaj se je zaradi prestopka zgodilo tistim, ki so malo prej padli. 43 Napravil je nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh. V tem je ravnal zelo lepo in plemenito, saj je mislil na vstajenje. 44 Zakaj ko ne bi pričakoval, da bodo padli vstali, bi bilo odveč in nespametno moliti za mrtve. 45 Pred očmi je imel tudi sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno: sveta in pobožna misel! Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha (2 Mkb 12, 43-45)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Mkb+12%2C38-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  50. Miro says:

    Božja beseda nas odrešuje

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  51. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: ŽELIM, DA BI SE VSA SPREMENILA V LJUBEZEN IN GORELA S
    PLAMENOM KOT ČISTA ŽRTEV LJUBEZNI. (Dn 726)

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  52. Miro says:

    Nadaljevanje: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

    OČIŠČENJE, POTREBNO ZA SREČANJE Z BOGOM

    »Tistim, ki umrjejo v božji milosti in božjem prijateljstvu, a so nepopolno očiščeni, je sicer njihovo večno zveličanje zagotovljeno, vendar pa po smrti trpijo očiščevanje, da bi dosegli svetost, ki je potrebna za vstop v nebeško veselje« (Katekizem, 1030). Menimo lahko, da se mnogi ljudje, čeprav na zemlji niso živeli svetega življenja, vseeno niso dokončno zaprli v greh. Možnost, da se človek po smrti očisti nečistoč in nepopolnosti bolj ali manj neposrečenega življenja, se tako pojavi kot ponovna božja dobrota, kot priložnost za pripravo na vstop v intimno občestvo s svetostjo Boga. »Vice so izraz božjega usmiljenja za očiščenje pomanjkljivosti tistih, ki se želijo poistovetiti z Njim.«[13]

    Stara zaveza govori o pozemskem očiščevanju (prim. 2 Mkb 12,40-45). Sveti Pavel v Prvem pismu Korinčanom (1 Kor 3,10-15) krščansko očiščenje v tem in prihodnjem življenju predstavi s podobo ognja; ognja, ki nikakor ne izhaja iz Jezusa Kristusa, Odrešenika, Sodnika in Temelja krščanskega življenja.[14] Kljub temu, da nauk o vicah formalno ni bil definiran do srednjega veka, je starodavna in enodušna praksa izročanja molitev za pokojne, zlasti pri evharistični daritvi, jasen pokazatelj vere Cerkve v pozemsko očiščevanje. Dejansko ne bi imelo smisla moliti za pokojne, če bi bili bodisi odrešeni v nebesih bodisi obsojeni v peklu. Protestanti večinoma zanikajo obstoj vic, saj se jim to zdi pretirano zaupanje v človeška dela in v zmožnost Cerkve, da posreduje za tiste, ki so zapustili ta svet.

    Bolj kot kraj moramo vice imeti za stanje začasne in boleče oddaljenosti od Boga, v katerem so človeku odpuščeni mali grehi, se prečisti nagnjenje k zlu, ki ga greh pusti v duši, in je premagana “časna kazen” zaradi greha. Greh ne samo žali Boga in škoduje grešniku samemu, temveč po občestvu svetnikov dela škodo Cerkvi, svetu, človeštvu. Molitev Cerkve za pokojne na nek način znova vzpostavi red in pravičnost: zlasti s sveto mašo, miloščino, odpustki in spokornimi deli (prim. Katekizem, 1032).

    Teologi učijo, da v vicah človek zelo trpi, skladno s situacijo vsakega posameznika. Vendar gre za trpljenje s smislom, za »blaženo bolečino«.[15] Zato so kristjani povabljeni k temu, da iščejo očiščenje od grehov v sedanjem življenju preko kesanja, mrtvičenja, zadoščevanja in svetega življenja.

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  53. Miro says:

    MOLIMO: POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!
    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  54. Hvala says:

    ISKRENO SRCE LAHKO USTVARI SAMO JEZUS, KI JE BOG. KDOR ŽELI IMETI TAKO SRCE, DA BO MISLI, GOVORIL IN DELAL- VSE TO TROJE V POPOLNEM SKLADJU, NAJ SRCE IZROČI JEZUSU.

    Dokler mislimo eno, govorimo drugo in tretje delamo, ne gre tako. Vprašanje je , kako so molitve, prošnje, zahvale iskrene pred Bogom. NISO.

  55. Miro says:

    Ponovno v razmislek:

    NENEHNO OBISKUJMO NAJPOTREBNEJŠO ŽIVLJENJSKO ŠOLO, V KATERI POUČUJE ON,
    KI JE KROTAK IN V SRCU PONIŽEN!

    GOSPOD JEZUS NAM GOVORI: »VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER
    SEM KROTAK IN V SRCU PONIŽEN, IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: »Ponižnost je v redu kreposti, kar je verižica pri rožnem vencu. Vzemi verižico in
    jagode se bodo razsule. Pusti ponižnost in nobene kreposti ne bo več.« (sv. Janez Vianney)

    Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu!

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA: KOT BOŽJI IZVOLJENCI, SVETI IN LJUBLJENI, SI TOREJ
      OBLECITE ČIM GLOBLJE USMILJENJE, DOBROTLJIVOST, PONIŽNOST,
      KROTKOST, POTRPEŽLJIVOST. (Kol 3,12)

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Kol+3%2C12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu!

      • Miro says:

        MOLITE, MOLITE, MOLITE … NAM NAROČA PRESVETA DEVICA MARIJA.
        SLIŠIMO NJEN GLAS? PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA POMOČ, DA
        BI LAHKO HODILI PO POTI, KI SE IMENUJE: “PO MARIJI K JEZUSU!”

        PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  56. Hvala says:

    KDOR ISKRENO MISLI Z VSEM SVOJIM SRCEM, Z VSEM SVOJIM MIŠLJENJEM , DA ŽELI IZROČITI JEZUSU SVOJE ŽIVLJENJE V CELOTI NAJ BO ON GOSPODAR ŽIVLJENJA, NAJ TO IZJAVO TUDI PISMENO ZAPIŠE V ZVEZEK.

    Kajti, kdo resnično misli, prosi in moli za IZROČITEV ŽIVLJENJA JEZUSU, BO TO TUDI PISMENO POTRDIL.

    V kolikor pa se pojavlja še dvom pri tem, je potrebno še prositi Jezusa ZA NJEGOVO POMOČ TUDI PRI TEM.

  57. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: ZDAJ VEM, DA ME NE LJUBIŠ ZARADI MILOSTI IN DAROV, AMPAK
    TI JE MOJA VOLJA DRAGOCENEJŠA KAKOR ŽIVLJENJE; ZATO SE ZDRUŽUJEM S TEBOJ
    TAKO TESNO KAKOR Z NOBENIM USTVARJENIM BITJEM (Dn 707).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  58. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN SE RAVNAJMO PO NJEJ

    NA USTNICE POLJUBLJA, KDOR ODGOVARJA Z ISKRENIMI BESEDAMI. (Prg 24,26)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=850&t=5#O+govorjenju+in+mol%E8anju

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  59. Miro says:

    JEZUS OČITA KRAJEM V GALILEJI, DA SO SLIŠALI NJEGOVO OZNANILO, PA SE NISO SPREOBRNILI. ZATO JIM PRINAŠA ŠE ENO MOŽNOST

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,13-16)

    »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil. Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jezus očita krajem v Galileji, da so slišali njegovo oznanilo, pa se niso spreobrnili. Zato jim prinaša še eno možnost. Z Jezusom razmišljam o dramah v srcih ljudi, ki so se zaprli pred njegovim darom odrešenja. Trudil se bom, da bo moje srce odprto za nenehno spreobračanje. Gospod, hvala za vse čudeže, s katerimi mi razkrivaš svojo ljubezen in me rešuješ. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  60. Hvala says:

    NE GLEDE NA TO, KDO SMO, KAJ SMO POČELI DO TEGA TRENUTKA NAS BOG KLIČE, DA SE SPREOBRNEMO.

    VSE, KAR POTREBUJEMO JE PREPROSTO SRCE, DA PREPOZNAMO NJEGOVO PRISOTNOST IN SE SPUSTIMO V NJEGOVE ROKE.

  61. Hvala says:

    SVETNIKI- razmišljanje

    LJUDJE, KI JIH JE BOG POKLICAL ZA SVETNIKE, SO BILI IZ RAZLIČNIH STANOV, VSAK S SVOJO UNIKATNO ZGODBO.

    NEKATERI SO BILI VERNI OD MALIH NOG, NEKATERI SO BILI TEŽKI GREŠNIKI, KI JIM JE GOSPOD PODELIL MILOSTI IN SO GA POSLUŠALI, SE KESALI IN BOGU DOVOLILI, DA JE IZ NJIH NAPRAVIL SVETNIKE.

    RIMSKI VOJAK, KI JE S SULICO PREDRL JEZUSOVO STRAN, KO JE BIL JEZUS NA KRIŽU, JE DOBIL POTREBNE MILOSTI. OBŽALOVAL JE SVOJ STRAŠNI GREH IN GREHE, SE SPREOBRNIL IN JEZUS GA JE VZGAJAL IN NAREDIL IZ NJEGA SVETNIKA.

    Vsak človek je unikat, za vsakega človeka posebej celo zgodovino Bog ve, kako bo ravnal v življenju.

    PREROKI SO PRIBLIŽNO 700 LET PRED ROSTVOJSTVOM JEZUSA OZNANJALI , DA SE BO RODIL MESIJA.

    Prerok Izaija in Jeremija sta napovedala rojstvo Odrešenika, napovedala sta tudi Njegovo strašno trpljenje.

    Ljudje, ki so sodelovali pri križanju Jezusa, se takrat seveda še niso rodili. JEZUS JE VEDEL, KDO GA BO IZDAL ; JUDA JE BIL POVABLJEN KOT UČENEC JEZUSA. Namesto Juda bi lahko bil kdorkoli drugi. Njegovo grešnost bo sodil Bog. Načrt Gospodov se je moral izpolniti, kar je bilo pisano že toliko časa pred rojstvom Jezusa.

    Nekateri ljudje še ne morejo verovati, da je Gospod vsak dan z nami, že od začetka ko je ustvaril svet, je videl vse ljudi, grešnike, spreobrnjence, tiste, ki bodo v vicah, peklu itd…

    TO JE JEZUS POVEDAL V DEVETDNEVNICI BOŽJEGA USMILJENJA.
    npr.

    Četrti dan- Jezus je naročil Favstini Kowalski:

    Jezus: ”Danes mi pripelji tiste, ki me še ne poznajo in ne verujejo vame. V svojem pregrenkem trpljenju sem mislil nanje, a njihova prihodnja gorečnost mi je tolažila srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja .

    JEZUSOVO TRPLJENJE JE NAPOVEDAL PREROK IZAIJA:

    Kdo bo veroval, kar smo slišali,
    nad kom se je razodel Gospodov laket?
    2 Pognal je kakor mladika pred njim,
    kakor korenika iz suhe zemlje.
    Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
    ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
    3 Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
    mož bolečin in znanec bolezni,
    kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
    je bil zaničevan in nismo ga cenili.

    4 V resnici je nosil naše bolezni,
    naložil si je naše bolečine,
    mi pa smo ga imeli za zadetega,
    udarjenega od Boga in ponižanega.
    5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
    strt zaradi naših krivd.
    Kazen za naš mir je padla nanj,
    po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
    6 Mi vsi smo tavali kakor ovce,
    obrnili smo se vsak na svojo pot,
    Gospod pa je naložil nanj
    krivdo nas vseh.

    7 Bil je mučen, a se je uklonil
    in ni odprl svojih ust,
    kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
    in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
    in ne odpre svojih ust.
    8 Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
    kdo premišlja o njegovem rodu?
    Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
    zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
    9 Dali so mu grob pri krivičnih,
    gomilo pri bogatem,
    čeprav ni storil nobenega nasilja
    in ni bilo zvijače v njegovih ustih.

    10 Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
    če dá svoje življenje v daritev za greh,
    bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
    Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki.
    11 Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil,
    s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
    opravičil številne,
    njihove krivde bo naložil nase.
    12 Zato mu bom številne dal v delež,
    mogočne bo delil kot plen,
    ker je dal svoje življenje v smrt
    in bil prištet med prestopnike,
    nosil pa je grehe številnih
    in prosil za prestopnike (Iz 53)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+53&compact=1&pos=0&set=2&l=sl

  62. janez says:

    Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

    Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

    Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

    Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

    Izziv ljubezni
    Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

    Zastavite si naslednja vprašanja:
    ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
    ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
    ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
    ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

    Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

    Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

  63. janez says:

    Molitev za vero v Boga Odrešenika

    Gospod, verujem, resnično želim in hočem verovati vate,
    Gospod, daj, da bo po Tvoji Milosti moja vera popolna in iskrena,
    brez pomislekov in pridržkov;
    prosim daj, da bo prešinjala vse moje mišljenje in čustvovanje,
    moj način presojanja Božjih in človeških stvari.
    Gospod, daj, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek
    in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj,
    ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev Zate Gospod.
    Gospod, daj, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva po skladnosti zunanjih dokazov
    in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni luči,
    po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni prilagoditvi, po upanju in Odrešitvi.
    Gospod, daj, da bo moja vera trdna,
    da se ne bo ustrašila kritiziranja neverujočih ateistov, nasprotujočih si vprašanj raznih ljudi,
    katerih je polno, ki iščejo v Življenju Tvojega Smisla in odrešujoče Luči željno življenje;
    daj, da se ne bo vera v Jezusa ustrašila kritičnih in neverujočih ljudi,
    ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, obtožujejo,
    temveč da se bo utrdila po notranji moči Tvoje Resnice
    in Ljubezni preko nas Ljudi, ki smo Tvoji Otroci.

    Molitvenik življenje v Bogu

    Addendum
    Če si v krščanstvu na kaj vezan, si vezan na zapoved ljubezni! V krščanstvu lahko imaš napake in slabosti. Poklican si, da si dober človek – lahko pa padeš … padeš sedemdesetkrat sedemkrat in vsakokrat ti Jezus odpusti, če se spokoriš in prosiš za odpuščanje ter odvezo od greha. Pri krščanskem Bogu je tudi grešnik dobrodošel, saj Jezus pravi da je prišel zaradi bolnih in grešnikov. Le kdor nima dobre volje in se čisto zavestno odloči za drugačno pot ali celo za hudobijo, se sam izključi iz Božje Ljubezni! Vendar izgubljenega sina Oče čaka na Obali Večnosti in se razveseli vsakega, ki pride k Njemu nazaj v Objem in ga prosi odpuščanja. Sem že pozabil in odpustil moj Otrok, kar pridi. In Jaz Vem kaj potrebuješ, še preden me karkoli prosiš in ko prideš k meni nazaj, si moj Ljubljeni Otrok. Karkoli ste storili mojim najmanjšim ste storili meni pravi Jezus. Vse je še pred Teboj moj Otrok, pojdi in živi odslej po Božjih postavah in Ljubi druge ljudi. In zadnji ki so vstopili bodo prvi in prvi bodo zadnji je rekel Jezus. Pri Bogu je vse mogoče. Kdor veruje in zaupa v Boga se mu vse zgodi po Božji Milosti; marsikaj tudi čudežno. Amen.

  64. Miro says:

    SVETI OČE: VSAK DAN SI PRIZADEVATI ZA MIR, BITI MISIJONARJI »OD VRAT DO VRAT«

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE UDELEŽENCEM MISIJONSKEGA FESTIVALA, KI POTEKA V MILANU OD 29. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA, POSLAL SPOROČILO, KI GA JE PODPISAL VATIKANSKI DRŽAVNI TAJNIK KARDINAL PIETRO PAROLIN. (po zapisu s. Leonide Zamuda)

    MISIJONARSTVO: NE DODATEK, AMPAK SREDIŠČE ŽIVLJENJA CERKVE

    Sveti oče poudari, da je v času epohalnih sprememb »pomembno pokazati misijonarski vidik vere in Cerkve, da bi tudi današnjemu človeku oznanili, da je Bog vedno z nami in nas ljubi«. Udeležencem zaželi, da bi »dnevi veselja, molitve, poslušanja in soočenja v vseh spodbudili zavedanje, da misijonarstvo ni nekakšen dodatek vere, ampak središče življenja Cerkve«.

    PRIČEVATI O MIRU: KOT POSAMEZNIKI IN KOT LJUDSTVO

    »Ob soočanju s sodobnimi izzivi in tragedijo vojn« je po besedah papeža Frančiška »bolj kot kdaj koli prej potrebno poudariti enega izmed pomembnih vidikov misijonarstva, to je pričevanje o miru, živetem v prvi osebi, tako kot posamezniki in kot ljudstvo. Kristjani smo prepričani, da je resnični mir dar Vstalega; dar, ki smo ga poklicani tudi mi podariti drugim«. Na ta način medsebojno povezujemo »resnico, pravičnost in usmiljenje«, ki so »bistvene za izgradnjo miru«. Gre za prizadevanje, ki ga je potrebno »živeti vsak dan, v različnih okoljih, da bi bili misijonarji “od vrat do vrat”«.

    PRINESTI EVANGELIJ LJUDEM, KI SO UTRUJENI IN RAZOČARANI

    Ob koncu sporočila sveti oče vse, posebej mlade, spodbudi, naj svoj »pogled usmerijo v prostrana bivanjska obzorja, da bi prinesli osvobajajoče oznanilo evangelija tja, kjer je človek utrujen, razočaran in izgubljen«. Za to poslanstvo po njegovih besedah »potrebujemo učence, ki so prepričani glede svoje vere in so sposobni posredovati plamen upanja moškim in ženskam našega časa«.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-09/sveti-oce-vsak-dan-si-prizadevati-za-mir-biti-misijonarji-od.html

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  65. Miro says:

    IZ SRCA IZHAJAJO DOBRI IN SLABI NAMENI!

    POMNIMO, DA SOVRAŠTVO, ZAVIST IN NAPUH UMAŽEJO ŽIVLJENJE! VAROVATI
    TOREJ POMENI, DA BEDIMO NAD SVOJIMI ČUSTVI, NAD SVOJIM SRCEM, KAJTI
    PRAV OD TAM IZHAJAJO DOBRI IN SLABI NAMENI: TAKI, KI GRADIJO, IN TAKI, KI
    RUŠIJO. NE SMEMO SE BATI DOBROTE IN NITI NEŽNOSTI!

    Misel papeža Frančiška

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  66. Miro says:

    GOD SVETEGA HIERONIMA, CERKVENEGA UČITELJA IN PREVAJALCA SVETEGA PISMA

    30. SEPTEMBRA GODUJE SV. HIERONIM, KI GA CERKEV ČASTI KOT PREVAJALCA IN RAZLAGALCA SVETEGA PISMA TER ENEGA OD ŠTIRIH VELIKIH ZAHODNIH CERKVENIH UČITELJEV. V ZGODOVINO CERKVE SE JE ZAPISAL PREDVSEM S PREVODOM CELOTNEGA SVETEGA PISMA V LATINŠČINO.

    »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa,« je zapisal sv. Hieronim, ki ga Cerkev časti kot prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. V zgodovino Cerkve se je zapisal predvsem s prevodom celotnega Svetega pisma v latinščino, ki ga je v nekaj desetletjih pripravil sam, in je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno vzbujalo občudovanje. Zaslovel pa je tudi z bistrimi razlagami Svetega pisma in z drugimi spisi, zlasti asketskimi.

    Hieronim (grško “človek s svetim imenom”) se je rodil okoli leta 345 v mestu Stridon na meji z Dalmacijo, južno od črte Akvileja-Emona, morda na sedanjih slovenskih tleh (obstaja več domnev). Starši so bili premožni in so bistrega sina poslali v šole, najprej v Milan, nato v Rim. Imel je čudovit spomin in izreden dar za učenje jezikov. Nekaj časa se je družil z veseljaško mladino. Proti koncu rimskih študij se je vpisal med katehumene in na velikonočno vigilijo leta 366 ga je papež Liberij krstil. To je zanj pomenilo začetek novega življenja. Veliko je potoval in si širil obzorje. Leta 370 je šel v Oglej, kjer se je pridružil občestvu, v katerem so prebirali Sveto pismo in razpravljali o bogoslovnih vprašanjih. Bili so povezani s podobno bogoljubno družbo v Emoni (Ljubljani). Pot ga je zanesla na Vzhod, v sirsko Antiohijo, kjer se je učil grščine in hebrejščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Tri leta je preživel kot spokornik v puščavi, pa je uvidel, da to ni zanj. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se spet odpravil na pot. Ustavil se je v Carigradu pri škofu Gregorju Nacianškem, ki mu je bil predvsem učitelj v razlaganju Svetega pisma. Leta 382 je prišel v Rim in papež Damaz ga je izbral za tajnika. Spoznal je njegovo učenost in spodbudil ga je, naj predela neustrezni latinski prevod Svetega pisma. Najprej je pregledal evangelije nato še druge knjige Nove zaveze. V Rimu je postal duhovni voditelj pobožnih žen, katerim je razlagal Sveto pismo. Papež Siricij, ki je na Petrovem sedežu nasledil Damaza, ni kazal posebnega zanimanja za Hieronimovo delo, zato je sklenil zapustiti Rim in se za zmeraj preseliti na Vzhod. To je storil leta 385.

    Ko je prišel v Palestino, je Hieronim kot romar in raziskovalec obiskal najprej kraje, omenjene v Svetem pismu, nato je odšel v Egipt. Leta 386 se je s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve. (Silvester Čuk)

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/papez-benedikt-xvi-sveti-hieronim-rojen-v-ljubljani

    Sv. Hieronim, prosi za nas!

  67. Miro says:

    KAKŠEN ODNOS NAJ IMAM S SVETNIKI?
    (Aleteia, Patricija Kavčič )

    SO SVETNIKI LAHKO NAŠI PRIJATELJI?

    ZAKAJ BI O SVETNIKIH GOVORILI LE V PRVIH NOVEMBRSKIH DNEH? PRIJATELJE, ZAUPNIKE, SODELAVCE IN PRIPROŠNJIKE POTREBUJEMO VSAK DAN. NE VERJAMEŠ, DA SO SVETNIKI LAHKO VSE TO? ZA NEKAJ TRENUTKOV ODRINI PREDSODKE IN BERI DALJE.

    “TO NI ZAME”

    Svetniki so bili res dobri ljudje, nekoliko preveč pobožni, malce (ali precej) čudaški …, predvsem pa so živeli stoletja nazaj – o mnogih ne vemo skoraj ničesar ali pa luknje zapolnjujejo pravljične legende. Mislim, zmaji in vse to?! Zato naj svetniki ostanejo del preteklosti.

    Se najdeš v tem razmišljanju? Prav imaš! Nekateri svetniki so bili vse našteto, drugi samo dobri ljudje. Vendar ne pozabi: če si katoličan, veš, da se je njihovo življenje s smrtjo šele zares začelo. V Božjih očeh so enako živi kot ti. Daj si priložnost, spoznaj jih in se nato odloči, ali imajo kakšno zvezo s teboj ali ne.

    SPOZNAJ JIH

    Težko sodelujemo in zaupamo komu, ki ga ne poznamo. Zato je za odnos s svetniki ta korak nujen. Spoznaj jih! Ne vseh, seveda – hvala Bogu jih je preveč, da bi ti to uspelo že za časa zemeljskega življenja (potem, ko boš imel na voljo celo večnost, bo drugače:))!

    V množici svetih se je težko znajti, a nekje je treba začeti. Pomisli, kako najdeš prijatelje med (še) ne svetimi. Navadno jih spoznaš v šoli, župniji, zaradi skupnih interesov … Uporabi prav to. Beri življenjepise in druge knjige, beri zapise svetnikov.

    Za ogrevanje pobližje spoznaj svojega krstnega zavetnika in zavetnike bližnjih cerkva, potem pa se loti skupnih interesov – gotovo med svetniki najdeš koga svoje starosti, koga z istim ali zelo podobnim hobijem, poklicem, poklicanostjo …

    Vendar se ne omejuj preveč, marsikdo na videz oddaljen preseneti z dostopnostjo in toplino. Samo pomisli … Kako ti ne bi bil pri srcu sv. Miklavž? Škof, ki prihaja iz daljne Turčije, da niti ne omenim, da je živel pred kakimi 1700 leti! Ne pozabi, da svetost ni cilj, ampak način življenja.

    SPLETI PRIJATELJSTVO

    Ogromno je svetnikov, ki te bodo prej ali slej navdušili. Toda dobro veš, da je nemogoče biti dober prijatelj s celim razredom naenkrat, to je preprosto prevelik zalogaj. S svetniki je podobno. Izbiraj enega po enega in postopoma pleti prijateljstvo z njimi. Se sprašuješ, kje in kako vzpostaviti stik? Preprost pogovor bo čudovit začetek.

    Prednost prijateljstva s svetniki je, da te skozi prizmo večnosti mnogo bolje razumejo. Nato novega prijatelja povabi k svojim aktivnostim – naj gre s teboj, naj te spremlja in podpira. Posebej lepo je srečanje pri sveti maši in skupna molitev. Ne moreš moliti k svetnikom (ker vsi molimo in slavimo samo Boga), lahko pa moliš z njimi in oni s teboj.

    Prosi jih, naj te naučijo prav moliti! Oni to zdaj obvladajo. Čudovita stvar pa je tudi, da so svetniki z veseljem naši priprošnjiki. Nekje sem prebrala, da svetniki bolj goreče molijo za tvoje odrešenje kot kdorkoli na zemlji. Ali ni to več kot krasno?

    POSNEMAJ JIH

    Svetniki so že na zemlji počeli neverjetne stvari. Bliskovito hitro se pojavi skušnjava, ki ti pravi, da ti pa tega nikakor ne (z)moreš in da je vse to rezervirano le za posebne izbrance. Slednje drži, vendar si tudi ti med izbranimi! Sprejmi Božje povabilo in si vzemi svetnike za zgled. Ne pozabi, da svetost ni cilj, ampak način življenja.

    Dovoli jim, da na poti svetosti navijajo zate in ti pomagajo. Za razliko od tebe imajo časa na pretek (saj veš, celo večnost)! Temelj svetosti je molitev – odnos z Bogom, ki je izvir vse tvoje moči. In zakramenti, seveda. Prosi nebeške prijatelje, naj ti pomagajo vsak dan bolj zaupati Božji previdnosti – tudi oni so bili (ne)dolgo krvavi pod kožo in vedo, kakšen izziv je lahko to.

    PRAZNUJ Z NJIMI

    Prijateljstvo prinaša ogromno lepih trenutkov. Če gre za prijateljstvo z nebeščani, še toliko več! Oni namreč cerkvene praznike jemljejo resno in slovesno. Vse. Vsaka nedelja je čas za praznovanje, kaj šele, če prištejemo še vse ostale praznične dni.

    Nalezi se malo njihovega večnega veselja! Ne pozabi na godove svetniških prijateljev. Takrat pojdi k maši, če je mogoče, obišči kakšno njihovo cerkev, seveda pa nikar ne pozabi niti na sladke dobrote. Ker … prijateljstvo s svetniki je res sladko. 🙂

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/11/18/kaksen-odnos-naj-imam-s-svetniki/

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  68. Miro says:

    MOLIMO S PREBLAŽENO DEVICO MARIJO – PO MARIJI K JEZUSU!

    MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA (MAGNIFICAT)

    Moja duša poveličuje Gospoda,
    moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
    Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
    glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
    Velike reči mi je storil Vsemogočni,
    njegovo ime je sveto.
    Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
    ki mu zvesto služijo.
    Dvignil je svojo močno roko,
    razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
    Mogočne je vrgel s prestola
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
    kakor je obljubil našim očetom.
    Spomnil se je svoje dobrote
    do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. (prim. Lk 1,46-55)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  69. Miro says:

    Nadaljevanje: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

    VEČNO ŽIVLJENJE V INTIMNEM OBČESTVU Z BOGOM

    S stvarjenjem in odrešenjem človeka ga je Bog določil za večno občestvo z Njim, kar sv. Janez imenuje “večno življenje”, ali čemur navadno rečemo “nebesa”. Jezus takole opiše Očetovo obljubo: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (Mt 25,21). Večno življenje »ni vedno nadaljujoča se zapovrstnost koledarskih dni, marveč nekaj takega kakor izpolnjeni trenutek, v katerem nas zajema celota in mi zajemamo celoto. To bi bil trenutek potopitve v ocean neskončne ljubezni, v katerem ni več časa, ni nobenega prej in potem. Lahko samo poskušamo misliti, da je ta trenutek življenje v polnem smislu, vedno novo potapljanje v prostranost bitja, medtem ko nas veselje preprosto prevzame.«[5]

    Večno življenje daje smisel človeškemu življenju, etičnemu prizadevanju, velikodušni predanosti, požrtvovalnemu služenju, trudu za posredovanje Kristusovega nauka in ljubezni vsem dušam. Krščansko upanje na nebesa ni individualistično, temveč vključuje vse ljudi.[6] Opirajoč se na to obljubo je kristjan lahko trdno prepričan, da “se splača” živeti krščansko življenje v polnosti. »Nebesa so poslednji cilj in uresničenje najglobljih človekovih hrepenenj, stanje najvišje in dokončne sreče.« (Katekizem, 1024); takole je to izrazil sv. Avguštin v Izpovedih: »K sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.«[7] Večno življenje je zares glavni predmet krščanskega upanja.

    »Tisti, ki umrjejo v božji milosti in božjem prijateljstvu in ki so popolnoma očiščeni, za vekomaj živijo s Kristusom. Za vekomaj so podobni Bogu, ker ga gledajo “takšnega, kakršen je” (Jn 3,2), “iz obličja v obličje” (1 Kor 13,12)« (Katekizem, 1023). Teologija je to stanje poimenovala “blaženo gledanje”. »Zaradi njegove presežnosti (transcendentnosti) je Boga mogoče gledati takšnega, kakršen je, le tedaj, ko sam odpre svojo skrivnost človekovemu neposrednemu zrenju (kontemplaciji) in mu podeli sposobnost za to« (Katekizem, 1028). Nebesa so najvišji izraz božje milosti.

    Po drugi strani pa nebesa ne pomenijo čiste, abstraktne in negibne kontemplacije Trojice. V Bogu bo človek mogel zreti vse, kar je na nek način povezano z njegovim življenjem, se tega veselil, in še posebej bo lahko s čisto in večno ljubeznijo ljubil tiste, ki jih je ljubil na zemlji. »Nikoli ne pozabite: po smrti vas bo sprejela Ljubezen. In v božji ljubezni boste našli tudi vse čiste ljubezni, ki ste jih imeli na zemlji.«[8] Nebeško veselje doseže vrhunec svoje polnosti z vstajenjem mrtvih. Po besedah sv. Avguština sestoji večno življenje v večnem počitku ter v prijetni in vzvišeni aktivnosti.[9]

    To, da nebesa trajajo večno, ne pomeni, da človek preneha biti svoboden. V nebesih človek ne greši, ne more grešiti, kajti ko gleda Boga iz obličja v obličje, ko ga gleda tudi kot živi vir vse ustvarjene dobrote, v resnici noče grešiti. Svobodno in sinovsko bo odrešeni človek ostal v občestvu z Bogom za vedno. Njegova svoboda s tem doseže svoje polno uresničenje.

    Večno življenje je dokončni sad božjega podarjanja človeku. Zaradi tega vsebuje nekaj neskončnega. Kljub temu pa božja milost ne izniči človeške narave, niti v njenem bivanju niti v njenih zmožnostih, niti človekove osebnosti niti tega, kar je zaslužnega storil v življenju. Zato obstaja razlikovanje in različnost med tistimi, ki uživajo gledanje Boga, ne glede predmeta, ki je Bog sam, katerega zrejo brez posrednikov, temveč glede lastnosti subjekta: »Kdor ima več ljubezni, je bolj deležen luči slave, bolj popolno bo gledal Boga in bo srečen.«[10]

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  70. Miro says:

    Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo (Lk 11,28)

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

  71. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »MIR VAM ZAPUŠČAM, SVOJ MIR VAM DAJEM. NE DAJEM VAM GA,
    KAKOR GA DAJE SVET. VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA IN NE PLAŠI.« (Jn 14,27

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  72. Miro says:

    Molimo v svetopisemskem duhu:

    GOSPOD, V OBILJU SVOJE DOBROTE ME USLIŠI

    Jaz pa svojo molitev naslavljam nate, o Gospod,
    v času dobrohotnosti, o Bog.
    V obilju svoje dobrote me usliši,
    v zvestobi svoje rešitve!
    Reši me iz blata, da se ne pogreznem,
    naj se rešim svojih sovražnikov
    in iz globočin vodovja!
    Naj me ne odplavi tok vode,
    naj me ne pogoltne globina,
    naj vodnjak ne zapre svojega žrela nad mano!
    Usliši me, Gospod, zakaj tvoja dobrota je obilna,
    po svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!
    Ne skrivaj svojega obličja pred svojim služabnikom,
    zakaj tesno mi je, hitro me usliši!
    Približaj se moji duši, odkupi jo,
    zaradi mojih sovražnikov me reši!
    (Ps 69,14-19)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+69%2C14-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  73. Hvala says:

    SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA:

    46 Pogosto sem na svojem telesu doživljala Jezusovo trpljenje, čeprav je to bilo neopazno.
    Tega se veselim, ker Jezus tako želi. Trajalo je le kratek čas. To trpljenje je vžigalo mojo dušo
    z ognjem ljubezni do Boga in do nesmrtnih duš. Ljubezen vse prenese, ljubezen premaga
    smrt, ljubezen se ničesar ne boji…(Dn 46)

    759 Ko sem prvič prejela to trpljenje,252 je bilo takole: Po letnih zaobljubah253 sem nekega
    dne med molitvijo zagledala veliko svetlobo. Iz te svetlobe so prihajali žarki, ki so me objeli,
    in takrat sem začutila strašno bolečino v rokah, v nogah ter na strani in trnje trnove krone. Te
    bolečine sem čutila pri sveti maši ob petkih, a zelo kratek hip. To se je ponavljalo nekaj
    petkov in pozneje nisem čutila nobenih bolečin prav do zdaj, to je, do konca septembra tega
    leta. (175) V času te bolezni sem ob petkih pri sveti maši čutila, kako so me prevzele enake
    bolečine; in [to] se ponavlja vsak petek, včasih pa tudi ob srečanju z dušo, ki ni v stanju
    milosti. Čeprav je to redko – [in] ta bolečina traja zelo kratko – je vendar strašno in brez
    Božje milosti je ne bi mogla prenesti. Na zunaj pa nimam nobenih znamenj bolečin. Kaj bo
    dalje – ne vem. Vse to za duše…(Dn 759).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  74. Hvala says:

    KAKO ANGELE ŠE BOLJ VKLJUČITI V SVOJE VSAKDANJE ŽIVLJENJE

    https://si.aleteia.org/2020/09/25/kako-angele-se-bolj-vkljuciti-v-svoje-vsakdanje-zivljenje/
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZAHVALJUJMO SE BOGU NAMESTO VSEH TISTIH, KI SE MU NIKOLI NE ZAHVALJUJE IN PRAV TAKO SVETIM ANGELOM ZA POMOČ NAMESTO TISTIH, KI SE JIM NIKOLI NE ZAHVALJUJEJO, ZAHVALJUJMO SE SVETNIKOM ZA POMOČ IN MOLITVE !

  75. Hvala says:

    NEKATERI LJUDJE VSAK DAN GODRNJAJO IN SE PRITOŽUJEJO:

    SVETNIKI PA SO BILI ZADOVOLJNI Z VSEM, KAR JIM JE BOG POSLAL VSAK DAN.

    Poglejmo, kaj je izjavil Arški župnik, KI JE SVETNIK:

    “NEKEGA DNE,” je rekel msgr. Toccanier, ki je bil kaplan pri arškem župniku, ” SEM MU MIMOGREDE REKEL: ” DANES JE SLABO VREME, monsinjor.”

    Odgovoril je: “ZA PRAVIČNEGA JE VEDNO LEPO VREME, SLABO VREME JE LE ZA UBOGE GREŠNIKE.” (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah).

    • Hvala says:

      SAMO BOG LAHKO NAREDI ČLOVEKA SVETNIKA!

      SVETNIKI SE NISO RODILI SVETNIKI, NAVADNI LJUDJE SO BOGU DOPUSTILI, DA JE IZ NJIH NAREDIL SVETNIKE.

  76. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: VEM ZA VSAK VZGIB TVOJEGA SRCA; VEDI, MOJA HČI, DA BI ME
    EN SAM TVOJ POGLED NA KOGA DRUGEGA RANIL BOLJ KAKOR MNOGI GREHI, KI JIH
    JE STORIL KDO DRUG. (Dn 588)

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  77. Miro says:

    LJUBEZEN ALI NASILJE Z JEZIKA

    NAJHITREJŠI IN NAJPREPRIČLJIVEJŠI NAČIN, DA POKAŽEMO POZORNOST, JE »JEZIK« – UPORABLJAJTE GA V DOBRO DRUGIH. ČE DOBRO MISLITE O DRUGIH, BOSTE TUDI DOBRO GOVORILI O DRUGIH IN DRUGIM. ČESAR POLNO JE SRCE, TO USTA RADA GOVORE. ČE JE VAŠE SRCE POLNO LJUBEZNI, BOSTE GOVORILI O LJUBEZNI. NASILJE JEZIKA JE ZELO RESNIČNO – OSTREJŠE OD VSAKEGA NOŽA, GLOBOKO RANI IN USTVARJA GRENKOBO, KI JO LAHKO OZDRAVI SAMO BOŽJA MILOST.

    Misel sv. Matere Terezije (mirenski-grad.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  78. Miro says:

    VSAK JEZUSOV UČENEC JE POVABLJEN, DA POSTANE PRIČA NE SAMO VIDNIH STVARI, TEMVEČ TUDI NEVIDNIH – NEBEŠKIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,47-51)

    Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi
    Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C47-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Današnji praznik nadangelov Mihaela, Gabriela in Rafaela nam govori o nebeški gostiji. K tej je povabljen vsak kristjan. Tudi Natanael, ki ga Jezus v današnjem evangeliju vabi, da hodi za njim. Vsak Jezusov učenec je povabljen, da postane priča ne samo vidnih stvari, temveč tudi nevidnih – nebeških. Učenci polni Duha imajo možnost, da vidijo v tem svetu tudi nebeška bitja. To so bitja, ki nas spremljajo in varujejo.

    Duhovna oaza (franciskani.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  79. Miro says:

    Nadaljevanje: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje, Paul O’Callaghan

    KRŠČANSKI POMEN SMRTI

    Vprašanje človekove smrti je mogoče razumeti le v luči Kristusovega vstajenja. Smrt, izguba človeškega življenja, dejansko nastopa kot največje zlo v naravnem redu ravno zato, ker je nekaj dokončnega, kar bo popolnoma premagano šele, ko bo Bog v Kristusu obudil vse ljudi.

    Po eni strani je smrt naravna v smislu, da se duša lahko loči od telesa. S tega zornega kota smrt označuje konec zemeljske poti. Po smrti človek ne more več delati zaslužnih ali nezaslužnih dejanj. »Človekova življenjska odločitev je s smrtjo dokončna.«[4] Kasneje ne bo več možnosti za kesanje. Takoj po smrti gre v nebesa, v pekel ali v vice. Da bi se to zgodilo, obstaja nekaj, kar je Cerkev poimenovala posebna sodba (prim. Katekizem, 1021-1022). Dejstvo, da smrt predstavlja konec preizkusnega obdobja, človeku pomaga, da prav usmerja svoje življenje, da izkoristi svoj čas in ostale talente, da ravna pošteno, da se iztroši v služenju drugim.

    Po drugi strani Sveto pismo uči, da je smrt vstopila v svet zaradi izvirnega greha (prim. 1 Mz 3,17-19; Mdr 1,13-14; 2,23-24; Rim 5,12; 6,23; Jak 1,15; Katekizem, 1007). V tem pomenu je treba v njej videti kazen za greh: človek, ki je hotel živeti mimo Boga, mora kot sad svoje oddaljitve sprejeti razklanost odnosa do družbe in do samega sebe. Toda Kristus je sprejel smrt »v dejanju popolne in svobodne podreditve volji svojega Očeta« (Katekizem, 1009). S svojo pokorščino je premagal smrt in človeštvu pridobil odrešenje. Za nekoga, ki po krstu živi v Kristusu, je smrt še vedno boleča in mu zbuja odpor, vendar to ni več živ spomin na greh, marveč dragocena priložnost, ki mu omogoča, da soodrešuje s Kristusom preko mrtvičenja in izročanja samega sebe drugim. »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli« (2 Tim 2,11). Torej »zaradi Kristusa ima krščanska smrt pozitiven smisel« (Katekizem, 1010).

    Odlomek iz prispevka

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Hvala says:

    KRALJ DAVID JE SPOZNAL, DA JE BOG VSE, DA BREZ NJEGA NE MORE NIČESAR. TUDI KO SO DAVIDA PREKLINJALI JE REKEL:

    “Naj tako preklinja, kajti, če mu je Gospod rekel: “Prekolni Davida!” Kdo bo rekel Bogu: “Zakaj to delaš?”

    David in Šimí

    5 Ko je kralj David prišel do Bahuríma, glej, je prišel od tam mož iz rodbine Savlove hiše, Gerájev sin, po imenu Šimí; medtem ko je hodil, je ves čas preklinjal. 6 Lučal je kamenje na Davida in na vse služabnike kralja Davida, kljub temu da so bili na njegovi desni in levi vse ljudstvo in vsi veljaki. 7 Tako je Šimí preklinjajoč govoril: »Izgini! Izgini, krvoločnež in ničvrednež! 8 Gospod je obrnil proti tebi vso kri Savlove hiše, namesto katerega si postal kralj. Gospod je dal kraljestvo v roko tvojemu sinu Absalomu, tebe, glej, pa je zadela nesreča, ker si krvoločnež.«
    9 Cerújin sin Abišáj je rekel kralju: »Zakaj ta mrtvi pes preklinja mojega gospoda kralja? Naj grem tja in mu odsekam glavo.« 10 Kralj pa je rekel: »Kaj imam z vama, Cerújina sinova? Naj tako preklinja, kajti če mu je Gospod rekel: ›Prekolni Davida!‹ kdo mu bo rekel: ›Zakaj to delaš?‹« (2 Sam16,5-10)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Sam+16%2C5-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  81. Hvala says:

    ČLOVEK IMA MODROST, ČE PROSI BOGA , DA MU JO DA

    Salomon si je izprosil pri Bogu modrost. Bog mu tako modrost, da ga je cel svet občudoval.

    VSE KAR ČLOVEK POTREBUJE NA TEM SVETU DA OPRAVI SVOJO NALOGO DOBI LAHKO PRI BOGU!

    BOG ČLOVEKA UČI, MU DAJE SVETEGA DUHA, MODROST, MU KAŽE POTA, KI SO NAJBOLJ PRIMERNA ZA HOJO, MU DAJE NASVETE itd…

  82. janez says:

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se ponovno med nami vsemi vzpostavi Božje kraljestvo Usmiljenja, Dobrote, Ljubezni, Sočutja in medsebojne Pomoči na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog prihaja med nas. Bog je prišel na svet zato, da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi.

    Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Morda pa pravično Živijo in so Dobri in Usmiljeni ter Pomagajo, ko je treba! Zato bodimo sočutni in strpni ter ne sodimo prenaglo! Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Vsi ljudje smo Njegovi Božji Otroci! Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku LJUBEZEN. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli in misijonarji med ljudi v svojo okolje Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Naj vedno spolnjujem Tvojo Voljo in ne svojo človeško voljo. Naj v Tišini in Miru ter Molitvi oziroma ko delam, prisluhnem Božji Govorici da bom vedel kaj hoče Bog od mene!

    Poglavitna dolžnost kristjana ni v tem, da je popoln, niti ni v tem, da reši vse probleme ali uspe v vsem, temveč da je v miru, spokojen, da je dober, usmiljen, da rad zastonj daje drugim kar je zastonj prejel od Boga in da ima rad druge ljudi in da rad samaritansko pomaga. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in smo podobni Jezusu. »Pravzaprav je naša edina moralna dolžnost, da si spet izborimo prostranstvo notranjega miru in nenehno poglabljamo svoj mir, da bo lahko iz nas prehajal tudi na druge. Ko bo v ljudeh več sočutja, strpnosti, ljubeznivosti, dobrote in notranjega miru, bo začelo plahneti tudi razburjenje v zunanjem svetu.« Bolj kot je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru«. Če je naše srce polno miru in zaupanja, se bomo naslonili na Gospoda in lahko bomo našli prave odgovore na svoje težave. Poiskali bom o odgovore na naša iskanja in probleme, ki nas stiskajo. Na vprašanja, s katerimi bomo soočeni, bomo našli konstruktivne odgovore, naše odločitve bo vodila ljubezen in modrost, ki prihaja iz Boga. Ko prosimo in molimo, in je to v skladu z Božjo Voljo Ljubezni in Dobrote, nam bo Bog poslal Duha Tolažnika, da nam pomaga in nas navdihne in privzdigne, da bomo skupaj z Njim delovno in aktivno rešili probleme, preizkušnje in težave. Če pa pasivno in nemočno dopustimo, da v našem srcu ni Vere v Boga, da v srcu prevladata nemir in strah, egocentrizem in egoizem, kjer ni prostora za Boga, močno tvegamo, da se bomo na dogodke, ki jih živimo, odzvali slabo: z begom, agresijo, zaprtostjo, nasiljem, z otopelostjo in brezvoljnostjo. Ničesar ne bomo želeli spremeniti in pokreniti zase ker bomo nemočno obtičali in ne bomo verjeli, da se nič ne da storiti, čeprav je Jezus pri nas in v nas. Če bomo prizadeti in impulzivni pa bomo brez Božjega Vodstva sprejeli prenagljene odločitve, ki ne bodo prinesle nikakršne rešitve, nasprotno, celo okrepile bodo slabo, namesto da bi ga ošibile. »V mirovanju in zaupanju v Boga ter v molitvi in pravičnem Življenju je vaša moč.« V Veri v Jezusa in v dejavni Molitvi in Prošnji za Pomoč in Usmiljenje je naša Rešitev in Odrešitev, ki nam bo pomagala, da se bo spet vse uredilo. Bog nam je dal pamet, talente, zmožnosti in moč, da v molitvi, z Božjim Vodstvom in Božjim Blagoslovom ukrepamo in naredimo tisto, kar je treba. Prosimo Boga za Poduk in Vodstvo! Brez Boga pa ne moremo sami storiti iz svojih človeških Moči NIČ. Še las nam ne zraste na glavi brez Boga. BOG nam je dal svobodno Voljo, vendar je prav, da spoznamo in uresničujemo Božjo Voljo. Da smo podobni Jezusu. V Bogu premoremo vse, ki nam daje MOČ. Ljubite Boga in Ljudi in se mu zahvaljujte, ker dejavna in nesebična Ljubezen je Najvišja Božja Zapoved!

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

    Emanuel, Jacques Phillipe

  83. Hvala says:

    VELIKOKRAT OMENJAMO SVETNIKE, LEPO JE TO

    KAJ JE ZNAČILNO ZA SVETNIKE? SVETNIKI SO SE SPUSTILI V BOŽJE ROKE, PREPUSTILI SO SE BOGU, DA JIH PREOBLIKUJE, NISO SE UPIRALI IN DELALI PO SVOJI VOLJI , REKLI SO-ZGODI SE TVOJA VOLJA O BOG. TAKO JE REKLA TUDI SVETA MARIJA!

    BILI SO ORODJE V ROKAH BOGA. PREKO NJIH JE BOG IZVAJAL NAČRT NA ZEMLJI.

    TUDI DANES BOG IZVAJA NAČRT PREKO LJUDI. ZA POSEBNE NALOGE IZBERE LJUDI, KI SO SPOSOBNI TRPETI, KI SE NE UPIRAJO IN Z VESELJEM SLUŽIJO KOT ORODJE V NJEGOVIH ROKAH.

    SVETNIK JE LAHKO VSAK ČLOVEK, KI SE PREPUSTI BOGU. BOG BO SAM IZVEDEL NAČRT IN GA PELJAL PO POTI SVETOSTI. NIČESAR NE BO SAM ISKAL. VEDNO SE BO ZANESEL NA BOGA IN POGUMNO BO ŠEL Z BOŽJO POMOČJO SKOZI VSE STISKE.

    NE BO SE BAL SRAMOTENJA LJUDI, NE BO SE BAL PREGANJA LJUDI, KAJTI LJUDJE, KI SO NAPOLNJENII S SVETIM DUHOM , NIMAJO STRAHU V SEBI.

  84. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    NE RECITE, DA STE GREŠNIKI IN DA SI ZATO NE UPATE PRISTOPITI K SVETEMU OBHAJILU!
    BILO BI TAKO, KOT ČE BI REKLI, DA STE PREVEČ BOLNI IN DA ZATO NOČETE NE ZDRAVNIKOV
    NE ZDRAVIL.

    (sv. Janez Marija Vianney)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  85. Miro says:

    GRESTE K MAŠI, NE PA K OBHAJILU? ZAKAJ? (Aleteia)

    Piše: Michal Lubowicki

    OBHAJILO LAHKO PREJMEMO TUDI TAKRAT, KO JE NAŠA VEST OBREMENJENA Z MALIMI NELEPIMI RAVNANJI, T. I. LAHKIMI GREHI. ŠE VEČ! EVHARISTIJA TE GREHE IZBRIŠE

    V Evangeliju Jezus jasno pove: “Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.” (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od Njega, z uživanjem Njegovega telesa. Zakaj se torej tako pogosto odpovemo prejemanju obhajila?

    DVE OSEBI PRI OBHAJILU

    Krstno bogoslužje dveh otrok. V cerkvi družina, prijatelji, okrog 30 ljudi. Krst je po maši, vendar ponudim možnost, da prejmejo sveto obhajilo. Gospodovo telo vzamem iz tabernaklja, stopim pred oltar in čakam. Pristopita dve osebi. Babica in eden izmed botrov, nihče drug. Kaj pa ostali?

    Starši otrok so v takem položaju, da ne morejo prejeti obhajila, razumem. Toda preostali? Tudi nekaj prek dvajset drugih ne more pristopiti k obhajilu? Nočejo? Ne čutijo potrebe? To ni osamljen primer.

    NE RAZUMEMO EVHARISTIJE

    Nekateri pravijo: “Ne čutim potrebe.” Toda če nekdo tako misli, to pomeni, da sploh ne razume evharistije. Ni mogoče, da resnično veš in veruješ, da je to On, hkrati pa te ne zanima. Veliko bolj pogosto tisti “ne čutim potrebe” prikriva našo nepripravljenost stopiti na pot spreobrnjenja ali preprosto pristopiti k spovedi, ki se je bojimo. Takrat si je lažje reči: “Ne čutim potrebe. Ko jo bom začutil, bom glede tega nekaj ukrenil.” Na žalost tako pogosto izgleda začetek dolgoletnega izogibanja zakramentom.
    Nisem vreden

    Včasih pa je razlog popolnoma drugačen. V mnogih izmed nas obstaja prepričanje, da moramo biti za prejem Najsvetejšega popolnoma brez krivde. In ker smo redko v tako idealnem stanju (običajno največ 15 minut po spovedi), se bojimo, da bomo zagrešili bogoskrunstvo. K obhajilu pogosto ne pristopimo, ker nismo prepričani, ali smemo.

    Tu ne gre za situacije, ko resnično dvomimo, ali naši grehi sodijo v kategorijo “lahkih” ali “težkih”. V takem primeru nas prava pot do oltarja res vodi prek spovednice. Toda pogosto se lahko srečamo z razmišljanjem: Nisem vreden. Moje srce ni idealno čisto, torej ne morem prejeti Jezusa v evharistiji. Ta pristop k svetemu obhajilu ima na žalost dolgo in trdo življenje, kot vsak pogled, ki temelji na resničnih predpostavkah, iz katerih izpelje pobožno zveneče, toda napačne zaključke.

    AMPAK RECI LE BESEDO …

    Resnica je, da v evharistiji prejmemo absolutno svetega Boga. Resnica je tudi to, da v primerjavi z Njim nihče izmed nas ni dovolj svet in čist. Nihče izmed nas ga ni vreden. To pri vsaki maši ponavljamo tik pred obhajilom: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni.” Toda pravimo tudi: “Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.” Katera je ta beseda? “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.” (Mr 2,17)

    NE NAGRADA, TEMVEČ ZDRAVILO

    Obhajilo ni nagrada za vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo tudi takrat, ko je naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema.

    In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje izpovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji, če ta resnično poživi našo ljubezen do Boga in ljudi.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/10/10/greste-k-masi-ne-pa-k-obhajilu-zakaj/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  86. Hvala says:

    JEZUSOVO ŽIVLJENJE NAM JE NAJBOLJ VZVIŠEN PRIMER ZA TO, DA JE TO, KAR VIDIMO KOT OVIRO, LAHKO SREDSTVO .

    Farizeji so zavračali Jezusa. Želeli so ga onemogočiti, da nastopa kot Mesija, a so ga ravno s tem svojim nasprotovanjem in pozneje tudi s sodelovanjem pri njegovi usmrtitvi , pripeljali do cilja.

    TISTI, KI SO GA PRIBILI NA KRIŽ, NISO SLUTILI, DA OPRAVLJAJO BOŽJE DELO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    V BOŽJIH ROKAH NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO TISTI, KI NAM NAJVEČ KORISTIJO.

    BOG UPORABLJA TRPLJENJE, DA BI POGLOBIL NAŠ MIR IN GA NAREDIL NEODVISNEGA OD ZUNANJIH OKOLIŠČIN. NAŠI SOVRAŽNIKI POSTANEJO NAŠI PRIJATELJI.

    VSI LJUDJE NA NEK NAČIN SLUŽIJO BOGU.

    IRONIJA USODE ALI NATANČNEJE BOŽJI HUMOR JE RAVNO V TEM, DA BOGU VČASIH NAJBOLJ POMAGAJO TISTI, KI POSKUŠAJO DELATI PROTI NJEMU.
    ———————————————————————————————————————————————————

    V ŽIVLJENJEPISIH MNOGIH SVETNIKOV BEREMO O NAPORNEM ALI POPOLNOMA ZLOBNEM ČLOVEKU, KI JE POSKRBEL ZA PREGANJANJE, KI JE POTREBNO, DA BI NEKDO POSTAL SVETNIK.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    TODA NEBESA SO PREŽETA Z UNIVERZALNO, VSESPLOŠNO HVALEŽNOSTJO. TAM JE ČLOVEK HVALEŽEN VSEM, KI SO BILI NA ZEMLJI POLNI LJUBEZNI DO NAS, PA TUDI TISTIM, KI SO BILI NAŠI MUČITELJI IN NAPADALVI.

    VSI SO PROSTOVOLJNO ALI PROTI SVOJI VOLJI PRISPEVALI K URESNIČITVI BOŽJEGA NAČRTA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Problemi, katerih nas Jezus najprej želi osvoboditi so problemi, zaradi katerih se VRTIMO OKOLI SEBE (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah-Wifrid Stinissen
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Ja, res je, ČLOVEK IZGUBLJA, KO SE ŽELI REŠITI HUDOBNIH LJUDI OKOLI SEBE, VENDAR BOG IMA SVOJ NAČRT.

    Svetnica Favstina Koowalska je pisala v Dnevniku o ljudeh, ki so JI VSAK DAN NASPROTOVALI, JO ZANIČEVALI, ZMERJALI, itd..

    DA JE DOSEGLA SVETOST, JE MORALA SVOJO ŽIVLJENJSKO POT PREHODITI, PO NAČRTU BOGA.

    POVEJTE, KAKO PA NAJ BI DRUGAČE POSTALA SVETNICA, ČE NE BI TRPELA?

    Vsi ljudje, ki so jo zaničevali, zmerjali, se norčevali itd..SO PO BOŽJEM NAČRTU FAVSTINI POMAGALI, DA JE POSTALA SVETNICA.

    BOG deli milosti po prestanem trpljenju. TUDI GLOBOK MIR, KI GA SVET NE MORE DATI, DAJE GOSPOD PO TRPLJENJU, KI GA ČLOVEK NOSI VSAK DAN.

    JEZUS JE NAŠ VZOR V ŽIVLJENJU. Ko je bil na križu bi lahko POKLICAL ANGELE DA GA REŠIJO, LAHKO BI TUDI ODKLONIL TRPLJENJE, VENDAR JE MOLIL K OČETU, IN OČE MU JE POSLAL ANGELA, KI GA JE KREPČAL.

    Tako moramo tudi mi NAJPREJ MOLITI K OČETU ZA REŠITEV STISKE, S TEM DA DODAMO NAJ SE ZGODI BOŽJA VOLJA.

    Nebeški oče bo poslal Angela, ki nas bo krepčal ali pa človeka, ki ga bo On določil za pomoč ali svetovanje- ob Gospodovem času.

    • Hvala says:

      Včasih ljudje govorijo , kako napada hudobec ljudi. Ja, res napada, VENDAR KAJ TI BO HUDOBEC?

      Satan je USTVARJENO BITJE kot človek. Brez dovoljenja Boga ne more ničesar, tako tudi človek ne more ničesar škoditi drugemu brez dovoljenja Boga. ALFA IN OMEGA JE BOG IN NIHČE DRUG!

      JEZUS SE JE ZA NAS DAROVAL V CELOTI, ZATO SE MU TUDI MI IZROČIMO V CELOTI.

  87. janez says:

    MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!
    Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost. Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

    Pater jezuit dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

    JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
    Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
    da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
    Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
    Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
    V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
    vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
    vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
    Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
    in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
    Sveti Duh odpri moje srce in čute,
    da bom lahko sprejel Njega,
    ki je Beseda, ki jo bom bral.
    Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
    Jezus, naš Gospod, prosim te,
    da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
    kot svojega Odrešenika in Gospoda.
    Prosim te, vzemi me s seboj
    na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja2
    in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
    da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
    ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
    Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
    Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
    To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
    vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
    ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
    da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
    Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru! Amen.

    Pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.

    Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

    Prosimo Gospod Bog usliši naše goreče prošnje in molitve, ko ljudje pri nas in v svetu obolevajo zaradi koronavirusa,
    da bi bili zdravi, da se ne bi okužili z koronavirusom, da bi bolni ozdraveli in da bi se po Tvoji Milosti vse prav Uredilo! Prosimo Te Gospod tudi za Mir na svetu, da bi potihnilo orožje in prenehalo sovraštvo med narodi!

  88. Miro says:

    MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    »KO JE JEZUS HOTEL IZPOLNITI OBLJUBO, KI JO JE DAL APOSTOLOM, DA BO OSTAL
    Z LJUDMI DO SVOJEGA POSLEDNJEGA PRIHODA, JE SKLENIL, DA BO OSTAL Z NJIMI V
    NAJBOLJ NENAVADNI IN NAJBOLJ TEMNI SKRIVNOSTI: V EVHARISTIČNIH PODOBAH.«

    (Blaise Pascal)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  89. Miro says:

    VERUJEM V VSTAJENJE MESA IN VEČNO ŽIVLJENJE

    Piše: Paul O’Callaghan

    TA RESNICA GOVORI O POLNOSTI NESMRTNOSTI, H KATERI JE POKLICAN ČLOVEK. ZATO GA SPOMINJA NA NJEGOVO DOSTOJANSTVO, ZLASTI PO TELESNI STRANI.

    Na koncu apostolske veroizpovedi Cerkev razglaša: »Verujem v vstajenje mesa in večno življenje.« Ta obrazec v kratki obliki vsebuje temeljne elemente eshatološkega upanja Cerkve.

    VSTAJENJE MESA

    Cerkev je mnogokrat razglasila svojo vero v vstajenje vseh mrtvih ob koncu časov. Na nek način gre za “razširitev” vstajenja Jezusa Kristusa, »prvorojenca med mnogimi brati« (Rim 8,29), na vse ljudi, žive in mrtve, pravične in grešnike, kar se bo zgodilo, ko bo On prišel ob koncu časov. S smrtjo se duša loči od telesa; pri vstajenju pa se telo in duša znova združita med seboj za vedno (prim. Katekizem, 997). Dogma o vstajenju mrtvih govori o polnosti nesmrtnosti, h kateri je poklican človek, istočasno pa ga živo spominja na njegovo dostojanstvo, zlasti po telesni strani. Govori o dobrosti sveta, telesa, o vrednosti zgodovine, ki jo človek živi dan za dnem, o večni poklicanosti materije. Zaradi tega so proti gnostikom iz 2. stoletja govorili o vstajenju mesa, se pravi življenja človeka v njegovem najbolj materialnem, časnem, spremenljivem in na videz minljivem pogledu.

    Sveti Tomaž Akvinski pravi, da je nauk o vstajenju naraven glede ciljnega vzroka (ker je duša ustvarjena, da bi bila združena s telesom, in obratno), da pa je nadnaraven glede ustvarjajočega vzroka (ki je Bog).[1]

    Vstalo telo bo stvarno in materialno; toda ne zemeljsko niti umrljivo. Sveti Pavel nasprotuje ideji o vstajenju, ki bi bilo kot preoblikovanje, ki se uresničuje znotraj človeške zgodovine, in govori o vstalem telesu kot o “poveličanem” (prim. Flp 3,21) in “duhovnem” (prim. 1 Kor 15,44) telesu. Tako kot Kristusovo bo človekovo vstajenje za vse nastopilo po smrti.

    Cerkev v imenu krščanske vere ljudem ne obljublja življenja z zagotovljenim uspehom na tem svetu. Ne govorimo o utopiji, kajti naše zemeljsko življenje bo vedno zaznamovano s križem. Istočasno pa se je s prejemom krsta in evharistije proces vstajenja na nek način že pričel (prim. Katekizem, 1000). Po nauku sv. Tomaža bo pri vstajenju duša tako globoko izoblikovala telo, da bo le-to odsevalo njene moralne in duhovne kvalitete.[2] V tem smislu bo končno vstajenje, ki se bo zgodilo ob Kristusovem prihodu v slavi, omogočilo dokončno sodbo živih in mrtvih.

    Glede nauka o vstajenju lahko dodamo štiri opažanja:

    – nauk o končnem vstajenju izključuje teorije o reinkarnaciji, ki učijo, da človeška duša po smrti preide v drugo telo, celo večkrat, če je potrebno, dokler ni dokončno prečiščena. V zvezi s tem drugi vatikanski koncil govori o »enkratnem teku našega življenja«,[3] kajti »ljudem je določeno enkrat umreti« (Heb 9,27);

    – vera Cerkve v vstajenje teles se jasno izraža tudi v čaščenju relikvij svetnikov;

    – čeprav kremacija človeškega trupla ni nedopustna, razen če bi se za to odločili iz veri nasprotnih razlogov (ZCP, 1176), Cerkev živo priporoča, da se ohranja pobožna navada pokopavanja trupel. »S telesi umrlih je treba ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo v veri in upanju na vstajenje. Pokopavanje mrtvih je eno telesnih del usmiljenja; to delo izkazuje čast božjim otrokom, templjem Svetega Duha« (Katekizem, 2300);

    – vstajenje mrtvih sovpada s tem, kar Sveto pismo imenuje prihod »novega neba in nove zemlje« (Katekizem, 1042; 2 Pt 3,13; Raz 21,1). V slavo ne bo vstopil le človek, temveč bo preoblikovano celotno vesoljstvo, v katerem človek živi in deluje. »Cerkev, v katero smo v Kristusu Jezusu poklicani vsi in v kateri po božji milosti dosegamo svetost,« beremo v Lumen Gentium (št. 48), »bo dosegla dovršitev šele v nebeški slavi, ko bo prišel čas prenovitve vsega (Apd 3,21). Tedaj bo s človeškim rodom v Kristusu popolnoma prenovljen tudi ves svet, ki je tesno zvezan s človekom in se po njem približuje svojemu namenu.« Zagotovo bo obstajalo nadaljevanje med tem svetom in novim svetom, toda prišlo bo tudi do pomembne pretrganosti. Pričakovanje dokončne vzpostavitve Kristusovega kraljestva ne sme oslabiti, temveč mora, skupaj s teologalno krepostjo upanja, poživljati prizadevanje za doseganje zemeljskega napredka (prim. Katekizem, 1049).

    Se nadaljuje

    Celoten prispevek na: https://opusdei.org/sl-si/article/vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  90. Miro says:

    TREM LJUDEM RAZLAGA JEZUS, DA HOJA ZA NJIM NE POMENI LE, DA POSLUŠAJO NJEGOVO OZNANILO IN MODROST, AMPAK DA SO PRI NJEM IN Z NJIM ŽIVIJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,57-62)

    Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C57-62&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  91. Miro says:

    KATEHEZA O RAZLOČEVANJU. MOLITEV KOT PRIJATELJSKI POGOVOR Z JEZUSOM

    MED SPLOŠNO AVDIENCO, 28. SEPTEMBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK GOVORIL O MOLITVI KOT POMEMBNEM DELU RAZLOČEVANJA. SPODBUDIL JE, NAJ SE NA BOGA OBRAČAMO KOT NA DOBREGA IN ZVESTEGA PRIJATELJA. RESNIČNA MOLITEV NAMREČ NI PRAZNO PONAVLJANJE BESED, TEMVEČ JE DOMAČNOST IN ZAUPNOST Z GOSPODOM, KI LAHKO RAZBLINI DVOME IN STRAHOVE. (po zapisu Andreje Červek)

    Kateheza med splošno avdienco, ki je potekala na Trgu svetega Petra, je bila namenjena molitvi kot prvem od sestavnih delov razločevanja, ki je osrednja tema sedanjega cikla katehez. Razločevati to, kar se dogaja v nas, ni lahko, toda domačnost z Bogom lahko nežno razblini dvome in strahove, tako da je naše življenje vedno bolj dovzetno za njegovo luč. Papež je povabil, naj prosimo za milost, da bi živeli prijateljski odnos z Gospodom in se pogovarjali kot prijatelj s prijateljem.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ef 5,15.17-20

    [Bratje,] skrbno pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. […] Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. […] naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi […]. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.

    Kateheza: Elementi razločevanja. Domačnost z Gospodom

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-09/kateheza-o-razlocevanju-molitev-kot-prijateljski-pogovor-z-jezu.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  92. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: Z NOBENIM ČLOVEKOM SE TAKO TESNO IN NA TAK NAČIN
    NE ZDRUŽUJEM KAKOR S TEBOJ, A TO ZARADI TVOJE GLOBOKE PONIŽNOSTI IN
    GOREČE LJUBEZNI, KI JO IMAŠ DO MENE (Dn 587).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    POTREBNI SMO VESELJA DO ŽIVLJENJA

    »DAJEŠ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA;
    POLNOST VESELJA JE PRED TVOJIM OBLIČJEM,
    VEČNE RADOSTI NA TVOJI DESNICI.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+16%2C11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj
    izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka. (sv. Janez Pavel II.)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  94. janez says:

    HVALEŽNOST BOGU ZA VSE
    Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik,
    Sin Odrešenik, Sveti Duh Posvečevalec,
    zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril, da si me odrešil,
    da si me poklical k veri,
    da si me varoval to noč in da me boš varoval ta dan.
    Danes ti izročam svojo molitev in ponižne prošnje,
    delo, utrujenost, trpljenje in veselje, bolezen in hvaležnost.
    Daj, da bom vse, kar počnem,
    počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo voljo.
    Daj mi trdnost v moji poklicanosti,
    potrpežljivost v trpljenju
    in drznost v izpovedovanju vere,
    modrost na življenjskih poteh
    in ljubezen v odnosih z bližnjimi.
    Po svojem neskončnem usmiljenju
    odpusti moje grehe
    in me varuj vsega hudega.
    Amen.

    ZAHVALNA MOLITEV BOGU
    O Bog Oče, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter, za toplo svetlo Sonce in blagodejni dež,
    za drevesa in za zeleno travo v gozdovih ter za vso floro in favno na Zemlji.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic in rast rož,
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico za naš kruh in
    da okušamo jesenske plodove, da nismo lačni in imamo polne shrambe hrane;
    da se hvaležno veselimo vsakega dne, ki si ga naredil Gospod in da pozimi občutimo beli sneg;
    da zaznavamo rasti Narave in vonjave spomladanskih cvetov ter šumenje vetra v gozdovih.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta Božja lepota Stvarstva impresivno razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi, da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje in vse Stvarstvo zagori in se zasveti s Tvojo veliko Slavo.
    Odreši nas greha in hudobije na zemlji, da se bomo spreobrnili in bili podobni Jezusu.
    Gospod prosim obvarji nas greha, skušnjave, bolezni in okužbe z koronavirusom, ki je še prisoten pri nas.
    Prosim Vodi nas in Uči nas, da bomo vedeli kaj je prav v Božjih Očeh in kaj je Božja Volja za vse nas.
    Amen.

    Bogu Čast in Slava Vekomaj. Zgoraj sta molitvi, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje, ker razmišljamo in dojemamo brez Božje Milosti po človeško. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse talente in darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini (efcharistía oziroma ευχαριστία) pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo berači in večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Amen.

  95. Hvala says:

    KJER SE NA NASILJE ODGOVORI Z ODPUŠČANJEM……

    Vera, čeprav je majhna kakor gorčično zrno, je sposobna premikati gore (glej Mt 17,20). Kolikokrat je moč vere že dopustila izreči besedo odpuščanje, in sicer v človeško nemogočih pogojih! Edinole moč Boga, usmiljenje, lahko zaceli določene rane. Kjer se na nasilje odgovori z odpuščanjem, tam je srce tistega, ki je storil napako, lahko osvojeno z ljubeznijo, ki premaga vsako obliko zla. Tako Bog med žrtvami in krivci vzbuja prave pričevalce in delavce usmiljenja.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/4395

  96. Hvala says:

    JEZUS IN IZSILJEVANJE

    Če hočeš, me moreš očistiti … Stavek je slišati lahko zelo pozitivno. V njem lahko odkrivamo globoko vero gobavca. Vendar razplet ne kaže ravno na vero. Zakaj? Kaj pa je vera? Najprej globoko spoštovanje Boga in vsega, kar nam sporoča in naroča. Kaj pa je naredil gobavec? Vse drugače od tega, kar mu Jezus naroča. Namesto da bi šel k duhovniku in od njega dobil potrdilo, da je zdrav, da je ponovno vključen v družbo, se samovoljno okliče za čistega in brez dovoljenja hodi med zdravimi. Poleg te samovolje je še druga samovolja: namesto molka, kričeče razglašanje, da je ozdravljen. Po vsem tem lahko ugotovimo, da ni šlo za globoko vero, ampak za čisto izsiljevanje, lahko bi rekli celo za zlorabo zaupanja.

    Ali smo to takoj opazili? Ali nam je očitno, da je takšno početje zloraba, nedopustno izsiljevanje? Zdi se, da bi raje opravičili gobavca in mu pripisali navdušenje ter s tem prikrili neodgovornost. Mar s tem ne želimo prikriti predvsem našo neodgovornosti? Mogoče prav zato, ker se podobno dogaja tudi nam.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/437

  97. Miro says:

    Božja beseda nas odrešuje

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  98. Miro says:

    POVEŽIMO SE V MOLITVAH ZA DRUŽINO:

    Sveti Troedini Bog, ti si Ljubezen.
    Slavimo te in hvalimo,
    ker si ustvaril družino,
    da se tvoja ljubezen po njej
    uresničuje in razširja.
    V času, ko se želi
    razvrednoditi družino,
    materinstvo in očetovstvo,
    se milostno ozri na nas,
    da bomo uresničevali tvoj načrt
    Ljubezni.
    Prosimo te, da bi se kristjani
    z molitvijo, zgledom in javno besedo
    pogumno zavzeli za vrednoto družine
    ter jo posredovali našim mladim.
    Naše družine,
    naš narod in naše voditelje
    izročamo v varstvo Matere Marije,
    svetega Jožefa in drugih zavetnikov
    družine.
    Stvarnik družine,
    sprejmi naše prošnje in jih usliši
    po Kristusu, našem Gospodu.
    Amen

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.