Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. janez says:
    2. novembra, 2022 at 16:51

    SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danijel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

    Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”
    (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

    Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

    Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.
    Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

    Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

    Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«
    Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

    Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)
    V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

    Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je tri krat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha? Molimo k Bogu, da bomo prejeli navdih od Svetega Duha in pravilno razumeli verska vprašanja.

    Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

    Molimo k Bogu za krščansko edinost Jezusove Cerkve! Veliko se lahko naučimo eden od drugega. Z gospodom pastorjem si občasno dopisujeva in izmenjava mnenja in stališča o krščanski Veri in razna bogoslovna vprašanja. So med bratskimi krščanskimi Cerkvi razlike, lažje je nanje pokazati, kot pa na stvari, ki so nam skupne. Vsi pa izhajamo iz Jezusa Kristusa in Biblije. Gospod Jezus pomagaj nam k edinosti krščanske Cerkve in da bi vsi doprinesli k Božjemu kraljestvu tukaj in zdaj in živeli po Božji Volji! Amen.

    Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nisi ničesar novega naučil, pravi nemški aheolog in raziskovalec Heinrich Schliemann. Posebno, ker je sočlovek tvoj/naš brat v Kristusu!. Boga ni nihče nikoli videl, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo sočloveka?! Kaj nam pomagajo vse molitve, vera in spolnjevanje verskih dolžnosti, če nismo obenem dobri ljudje in kristjani, sočutni, strpni, ljubeči in usmiljeni; če smo tisti farizeji, ki nimamo radi ljudi, ker jim ne pomagamo, jim ne prinašamo Božjega Miru in Ljubezni in zato nismo podobni Kristusu Odrešeniku in Učeniku?! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, nikar ne odlašajmo, danes je za to odlična priložnost. Tudi Bog je vedno z nami in nikoli nismo sami. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Odpuščanja, da bomo prinašali Kristusovo Luč in Upanje med ljudi tudi z osebnim zgledom in pravičnim krščanskim Življenjem.

    Odgovori
  2. janez says:
    2. novembra, 2022 at 14:47

    Anja Kastelic: Kaj je Božja volja?
    Kolikokrat se sprašujemo o tem, kaj je Božja volja, jo imamo na ustnicah in rabimo ob vsakem dogodku, ki se zgodi po ali ne po Njegovi volji? Kaj vse prilepimo na Boga in na koliko greha zalepimo etiketo: “taka je Božja volja”? Kam vse lepimo ta naziv – Božja volja!

    Greh, krivica, smrt nikoli niso bili in nikoli ne bodo Božja volja in samo naši načrti in naši projekti kot poskus samouresničitve tudi ne. Boga smo v marsičem začeli dojemati kot “urad za prejem dovolilnice”, da izpolnim svoj načrt, svoje ideje. In ko se te sesujejo, ker so pač človeške in ker kot take zmorejo pripeljati samo do velikega petka, začnemo iskati krivca. Kdo bi bolje ustrezal tej vlogi kot po naši meri skreiran “Bog” in njegova čudna volja?
    Naj bo dovolj te otročje vere, ki ni drugo kot navadna religija, ki v sebi ne nosi niti kančka življenja! On nam je že razodel skrivnost svoje volje, piše Pavel Efežanom.

    V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij vašega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. V nas je izlil milost z vso modrostjo in razumnostjo. To je torej Božja volja – da ostanemo v Kristusu. Da ostanemo to, kar smo, po njegovi krvi odrešeni in ukoreninjeni v Kristusovo telo. Tam je naše mesto in tam se da živeti samo kot sinovi in hčere. Takšen je bil blagohotni sklep Očetove volje …, s katero nas je obdaril v ljubljenem Sinu.

    Mi se niti ne zavedamo tega, kar smo v krstu prejeli. To novo življenje, ne več kot individualisti, ampak kot osebe, ki živijo občestvo v njem, z njim in po njem, zraščeni, kot mladika na trti, ki prejema isti sok, isto ljubezen, ki je med Očetom in Sinom. To je Sveti Duh. In samo tisti, ki živi v Kristusu, ki živi občestvo Telesa, je lahko poslan. Jezus je dvanajstere najprej poklical k sebi, nato jih je poslal. Po dva in dva. Najprej jih je poklical v občestvo z Njim, jih spremenil iz individualistov v osebe, ki so sposobne daritve. S tem, ko jih je zbral v sebi, jih je naredil tudi brate med seboj, zato jih pošilja po dva in dva.

    Samo naši medosebni odnosi bodo tisti, ki bodo pokazali koliko in kako zares živimo odnos z Očetom. Vedno bo tako! Ker se odrešeni, svobodni in ljubeči odnosi ne morejo roditi nikjer drugje kakor v maternici Odnosa, v maternici Trojice. Zato bomo učenci samo toliko pričevali zanj, kolikor bomo živeli take odnose. Tam notri, med “dva in dva”, se namreč preverja Resnica. Pošilja jih brez vsega, njihov edini temelj mora biti On in ne oni sami ali kak drug nadomestek. Kdor ne živi Odnosa ne more biti poslan, lahko se le “avtopošlje”. Tak pa ne bo nikoli pričeval za Kristusa, ker bo moral nenehno dokazovati sebe in reševati sebe pred drugimi. Taki preroki delajo veliko škodo ne samo Cerkvi ampak celemu človeštvu.

    Izpolnjevati Njegovo voljo je torej ostajati v Njem, poslušni Njemu in izpraznjeni sebe. Kajti On dela drugače, kot bi storili mi. Mi delamo tradicijo, delamo na osebnem naporu in delu, delamo preroke, ki so sinovi prerokov, Gospod pa gre in vzame izza črede, izza smokve. Tam, kjer človek ni pripravljen, kjer je človek ubog in potrebuje Njega. Bog začne delati tam, kjer je “jaz s svojimi lepimi projekti” končno umrl. Tam, samo tam je v človeku prostor za Boga. Samo tam lahko pride do čudovite združitve človeškega in Božjega, samo tam se rodi nekaj, kar je pristno, ker je večno.

    Anja Kastelic

    https://portal.pridi.com/2021/07/08/15-nedelja-med-letom-kaj-je-bozja-volja/

    Addendum: p. dr. Viljem Lovše jezuit
    Predlagani svetopisemski odlomki
    5 Mz 30,11-20: Izberi življenje
    1 Kr 3,1-15: Daj mi modrost, da bom ločil pravilno od napačnega
    Mdr 9,1-11: Daj mi modrost, ki sedi ob tvojem prestolu
    Sir 14,20-27: Blagor človeku, ki premišljuje modrost
    Iz 30,15-21: To je pot. Hodi po njej.
    Jer 29,11-14: Načrte polnosti imam zate
    Jer 31,31-34: Svojo postavo bom zapisal v tvoje srce
    Mt 7: O molitvi in razločevanju
    Mr 10,46-52: Da spregledam
    Ef 5,8-21: Razločujte Božjo voljo
    1 Jn 4: Duhove preizkušajte

    P. dr. Viljem Lovše, jezuit DJ

    PRIDI K MENI SVETI DUH
    Pridi k meni Sveti Duh, ustavi se pri meni.
    Ko sem težak in len,
    mi daj peruti in me dvigni s tal.
    Ko sem prazen, me naposlni s Seboj.
    Ko sem Ubog, mi podari svojih Darov,
    da si jih bom delil z drugimi.
    Ko je v meni temno,
    me napolni s Svojo Lučjo.
    Ko onemim, mi odpri srce in usta,
    da Ti bom prepeval Hvalnice in Žalostinke.
    Pridi Sveti Duh in me prenovi. Amen

    Odgovori
  3. Miro says:
    2. novembra, 2022 at 14:06

    »NE PUSTITE, DA BI VAS ZAPELJEVALI RAZLIČNI TUJI NAUKI. ZATO JE DOBRO
    OKREPČATI SRCE Z MILOSTJO.« (Heb 13,9)

    Z VERO IN ZAUPANJEM V SRCU SE NAPOTIMO K IZVIRU ŽIVE BOŽJE BESEDE!

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    2. novembra, 2022 at 12:22

    SV. FAVSTINA KOWALSKA JE NEKOČ PREMIŠLJEVALA O PRESVETI TROJICI,
    O BOŽJEM BISTVU. KOT JE ZAPISALA V SVOJEM DNEVNIKU, JE ŽELELA
    POPOLNOMA RAZISKATI IN SPOZNATI, KDO JE BOG … V TRENUTKU JE BIL
    NJEN DUH KAKOR ZAMAKNJEN V ONSTRANSTVO. ZAGLEDALA JE …

    Več o tem v njenem Dnevniku (odlomek št. 30).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    2. novembra, 2022 at 8:18

    SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

    CERKEV SE 2. NOVEMBRA SPOMINJA VSEH VERNIH RAJNIH.

    Rimski martirologij ali koledar, v katerem so zaznamovali sprva obletnice svetih mučencev, kasneje pa tudi drugih od Cerkve razglašenih svetnikov, naznanja spomin vseh vernih rajnih s temi jedrnatimi besedami: »Danes je slovesni spomin vseh umrlih vernikov. Pravkar se je Cerkev kot skupno nežna čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse svoje otroke v nebeškem veselju. Zdaj pa bi v svoji materinski skrbi vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju očiščevanja, s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, rada pomagala, da bi čim prej mogoče bili sprejeti v občestvo nebeščanov.«

    Pri nas se je za današnji spominski dan vseh rajnih udomačilo ime ‘verne duše’ in verni ljudje prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Temu kraju ali pravzaprav stanju pravimo vice. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi božje življenje posvečujoče milosti, pa še niso zadostile za grehe, ki so jih v življenju storile, ali pa jih teži krivda malih grehov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k ‘potujoči Cerkvi’. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Temelj za to je tisto nadnaravno dejstvo, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov.«

    Novi Katekizem katoliške Cerkve pravi: »Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala priprošnje v njihovo korist, predvsem evharistično daritev, da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga. Cerkev priporoča tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim.« Glede odpustkov isti Katekizem uči: »Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov. Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jih dolgujemo za grehe. Odpustite moremo naklanjati ali živim ali rajnim.« V prvih osmih dneh novembra Cerkev za obisk pokopališča in molitev za rajne naklanja popolni odpustek. Prav tako dobi odpustek v vseh cerkvah in javnih kapelah na dan 1. in 2. novembra, ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj očenaš in vero in je bil pri spovedi in obhajilu ter moli po namenu svetega očeta.

    Spominu vernih rajnih je posvečen že popoldan praznika Vseh svetih. Tako je bilo že od začetka današnjega ‘spomina vseh vernih rajnih’, ki sega skoraj tisoč let nazaj. Spomin ima svoj izvor v odredbi sv. Odila, opata v Clunyju, ki je leta 998 ukazal vsem sebi podrejenim samostanom, naj 1. novembra popoldne po vseh cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi naj molijo večernice za mrtve, drugi dan pa naj za mrtve opravijo slovesen oficij (molitveno bogoslužje) in darujejo zanje sveto mašo ter delijo miloščino. Lepa, ganljiva navada se je hitro razširila in v naslednjih stoletjih se je udomačila povsod po Evropi. Sredi stisk prve svetovne vojne je papež Benedikt XV. leta 1915 dovolil, da vsak duhovnik daruje na ta dan tri svete maše za rajne. Vernih duš dan se je priljubil tudi slovenskemu vernemu človeku in z njim so povezani nekateri lepi ljudski običaji.

    Povzeto po: https://www.katoliska-cerkev.si/spomin-vseh-vernih-rajnih

    Odgovori
  6. Miro says:
    1. novembra, 2022 at 17:33

    BLAGRI – VELIKO JE PLAČILO V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,1-12)

    Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili.Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    1. novembra, 2022 at 17:25

    PAPEŽ FRANČIŠEK: ZAZRIMO SE V NOTRANJOST IN SE VPRAŠAJMO: SMO GRADITELJI MIRU?

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEP PRAZNIK IN DOBER DAN! DANES, KO PRAZNUJEMO VSE SVETE, BI LAHKO IMELI ZAVAJAJOČ VTIS. LAHKO BI SI MISLILI, DA DANES OBHAJAMO TISTE SESTRE IN BRATE, KI SO BILI V ŽIVLJENJU POPOLNI, VEDNO DOSLEDNI, NATANČNI, ŠE VEČ ‘POŠKROBLJENI’«.

    S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA DANAŠNJI PRAZNIK VSEH SVETIH IN NADALJEVAL:

    NASPROTNO PA DANAŠNJI EVANGELIJ ZANIKA TAKŠEN STEREOTIPNI POGLED, TO SVETOST S PODOBICE. JEZUSOVI BLAGRI NAMREČ (prim. Mt 5,1-12), KI SO OSEBNA IZKAZNICA SVETNIKOV, KAŽEJO NA POVSEM NASPROTNO. GOVORIJO O ŽIVLJENJU PROTI TOKU IN O »REVOLUCIONARNEM« ŽIVLJENJU. SVETNIKI SO RESNIČNI REVOLUCIONARJI.

    Več o nagovoru svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/papez-francisek-zazrimo-se-v-notranjost-in-se-vprasajmo-smo-gr.html

    Devica Marija, Kraljica vseh svetnikov, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    1. novembra, 2022 at 12:09

    KO BOSTE OBISKALI GROBOVE SVOJIH NAJBLIŽJIH, NE POZABITE NA TO POMEMBNO DEJANJE (Aleteia)

    KAKO BLAGOSLOVITI NAGROBNI KAMEN OB OBISKU POKOPALIŠČA

    V novembru obiskujemo grobove, in to ne le na prvi dan, gotovo pa pogosteje v prvih osmih dneh, ko Cerkev vsak dan naklanja za obisk pokopališča popolni odpustek.

    Vabimo vas torej, da med obiskom pokopališča na kakšen miren dan posebej blagoslovite tudi nagrobni kamen. S seboj prinesete v steklenički nekaj blagoslovljene vode, tudi kakšna svečka bo prišla prav. To prižgete še pred obredom.

    O poteku obreda več na:
    https://si.aleteia.org/2022/10/30/ko-boste-obiskali-grobove-svojih-najblizjih-ne-pozabite-na-to-pomembno-dejanje/

    Odgovori
  9. Miro says:
    1. novembra, 2022 at 7:14

    1. NOVEMBER – PRAZNIK VSEH SVETIH

    V KATOLIŠKI CERKVI 1. NOVEMBRA OBHAJAMO SLOVESNI IN ZAPOVEDANI PRAZNIK VSEH SVETIH

    Na Vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu, papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.

    Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom.

    Papež Gregor IV. (827-844) je praznik izrecno iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800. Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju.

    Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.

    Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/1-november-vsi-sveti

    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    1. novembra, 2022 at 7:07

    POPOLN ODPUSTEK, VSI SVETI – 1. NOVEMBER

    ODPUSTEK JE ODPUŠČANJE ČASNIH KAZNI PRED BOGOM ZA TISTE GREHE, KATERIH KRIVDA JE ŽE ODPUŠČENA. ODPUSTEK JE DELNI ALI POPOLNI V SMISLU, DA NAS DELNO ALI POPOLNOMA REŠI ČASNIH KAZNI, KI JIH DOLGUJEMO ZA GREHE. TAKO DELNE KOT POPOLNE ODPUSTKE LAHKO VEDNO V OBLIKI PROŠNJE NAKLANJAMO RAJNIM.

    O pogojih za delni in popolni odpustek več na:

    http://www.molitev.net/popoln-odpustek-vsi-sveti-1november.html

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja