Članki za dušo

13.614 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   28. aprila, 2020 at 15:16

   POSLUŠNOST, NE DARITVE

   TAKO GOVORI GOSPOD NAD VOJSKAMI, IZRAELOV BOG: ŠE ŽGALNE DARITVE
   PRIŠTEJTE MED SVOJE KLAVNE DARITVE IN POJEJTE NJIH MESO! TISTI DAN,
   KO SEM VAŠE OČETE IZPELJAL IZ EGIPTOVSKE DEŽELE, JIM NISEM NIČ GOVORIL
   IN NIČ ZAPOVEDAL O ŽGALNIH IN KLAVNIH DARITVAH, AMPAK SEM JIM TOLE STVAR
   ZAPOVEDAL, REKEL SEM: “POSLUŠAJTE MOJ GLAS , TAKO BOM VAŠ BOG IN VI BOSTE MOJE LJUDSTVO. HODITE PO VSEJ POTI, KI VAM JO ZAPOVEDUJEM, DA VAM BO DOBRO!” Jer 7,21-23)

   Odgovori
2. Miro says:

   28. aprila, 2020 at 14:11

   »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo« (Mt 5,6)

   KAJ POMENI BITI LAČEN IN ŽEJEN PRAVIČNOSTI?

   Vse papeževe kateheze, tudi starejše, nas vedno znova navdušujejo in spodbujajo k razmišljanju. Naj naša srca nagibajo k temu, da bi jih udejanjili v našem konkretnem duhovnem življenju!

   Med odmevne kateheze papeža Frančiška sodijo tudi kateheze o blagrih, med katerimi je tudi kateheza o tisti človeški slabosti, ki je povezana z lakoto in žejo (11. 3. 2020). »Lakota in žeja sta primarni potrebi, ki se nanašata na preživetje. Tukaj ne gre za neko splošno željo, ampak za življenjsko in vsakodnevno potrebo, kot je to prehranjevanje. Kaj pa pomeni biti lačen in žejen pravičnosti? Zagotovo ne govorimo o tistih, ki se hočejo maščevati, saj smo pri prejšnjem blagru govorili o krotkosti. Nepravičnosti zagotovo ranijo človeštvo. Človeška družba nujno potrebuje enakost, resnico in družbeno pravičnost. Ne pozabimo, da zlo, ki ga doživijo moški in ženske po svetu, doseže srce Boga Očeta. Kateri oče ne bi trpel zaradi bolečine svojih otrok?«

   V nadaljevanju kateheze je sveti oče izrazil še naslednje pomembne poudarke: Božja pravičnost je večja od človeške, v vsakem srcu je žeja po resnici in dobroti, razumeti, kaj je zares pomembno. O tem več na:

   http://www.mirenski-grad.si/blagor-lacnim-zejnim-pravicnosti-0

   Božje usmiljenje, navzoče v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   28. aprila, 2020 at 13:41

   Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga: razširimo svoje versko znanje !
   »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)
   Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

   Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

   Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti na Zemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

   Vir: Lastni dodatni prispevek o Božji Pravičnosti in upoštevane nekatere misli iz prispevka Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

   Odgovori
4. Janez says:

   28. aprila, 2020 at 13:30

   PRAVIČNOST KAJ JE TO? KAJ PA JE TO BOŽJA PRAVIČNOST?

   Pravičnost je družbeno in pravno postavljena umetna prisila zakonskih norm, ki močne veže na sprejeta zakonska pravila, slabotne pa varuje pred kršitvijo veljavnih pravil.
   FRAN definicija: Pravičen je človek, ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli ter upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli brez apriornih sodb in stališč.

   Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. pravična porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga.

   Poglejmo nekaj misli, ki govorijo o Božji pravičnosti

   »Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.« (Izaija 51,8) »Govoril nisem na skrivnem, v kakšnem temnem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Iščite me v zmešnjavi!« Jaz, GOSPOD, govorim pravičnost, oznanjam, kar je prav.« (Izaija 45,19) »Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.« (Izaija 51,6) Bog ves čas hrepeni za odnosom pravičnosti s človekom. Hrepeni, da bi človek živel, kakor je prav, saj bi tako lahko živel v polnosti. Prisluhnite, kako goreče Bog želi človeku dobro: »O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48,18).

   Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

   Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
   » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
   Mt 5,20-26

   Človek skuša uveljaviti svoj prav. Človek ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

   Velika Božja milost je, da Gospod nad uporniškim človekom ne obupa in ga ne pusti na njegovih poteh večne smrti! Božja roka milosti se nenehno steguje k njemu. »Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena. Ves dan sem iztegoval svoje roke proti upornemu ljudstvu, kajti to hodi po poti, ki ni dobra, po svojih lastnih mislih …« (Izaija 65: 1-2).

   Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
   Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

   Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

   Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

   Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

   »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

   Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).

   Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti. Pri Bogu je Ljubezen, Modroost in Pravičnost, ki jo s človeško pametjo ne razumemo in ne zmoremo izvajati v življenju. Z Božjo Pomočjo, pa je za ljudi mogoče vse.

   Addendum:
   Ogroža nas koronavirus in veliko ljudi je zbolelo pri nas in v Italiji, kjer je umrlo veliko zdravnikov, duhovnikov in obolelih ljudi. Ljudje so trenutno doma na čakanju in mnogi so brezposelni, brez dohodka in ne vedo, kdaj se bodo spet odprla podjetja in zagnala proizvodnja. Brez dohodka družine težko živijo. Veliko zdravstvenega osebja je izčrpanih in delajo preko svojih zmožnosti. V domovih za starejše je veliko obolelih in nekateri starostniki so umrli, ker jih niso premestili na zdravljenje v bolnice. Ljudje smo utrujeni od življenja v karanteni in želimo, da bi nam Bog odrešil vseh težkoč in preizkušenj. Ko se končuje delovni dan smo dostikrat nemirni, utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan, zato molimo in prosimo ponižno Boga za odrešitev in Pomoč. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Tolažbo in Njegov mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Prosimo B oga za Ljubezen in Božji Mir, da se v Njem Umiri naše srce.
   Amen. Janez

   Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
   V stiski si mi odprl širjave,
   izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
   Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
   Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
   Dal si več veselja v moje srce
   kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
   V miru bom hkrati legel in spal,
   saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
   (Ps 4,2.7¬–9)

   Rimljanom 3, 21-26 Opravičenje po veri
   21 Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. 22 Božja pravičnost
   se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: 23 saj so vsi grešili in so brez Božje slave, 24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. 25-26 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.

   Odgovori
5. Miro says:

   28. aprila, 2020 at 12:20

   PONIŽNOST, PONIŽNOST, VEDNO PONIŽNOST!

   Pater Andrasz DJ je dal sv. Favstini Kowalski več močnih duhovnih nasvetov, med njimi tudi naslednjega: »Ponižnost, ponižnost, vedno ponižnost, ker sami iz sebe ne moremo nič. Vse je samo božja milost« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 55).

   V molitvi se priporočimo sv. Favstini in jo prosimo, naj nam pri Gospodu izprosi potrebnih milosti, da bomo od dneva do dneva bolj napredovali v ponižnosti pred Bogom, pa tudi v odnosu do naših bližnjih. Prosimo jo, da bi nas razsvetlil Sveti Duh, da bomo v Njegovi luči spoznali, da je vse samo božja milost!

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Favstina, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   28. aprila, 2020 at 9:40

   Po molitvi k Svetemu Duhu za pravo besedo se je odprlo točno na naslednjem mestu:

   »KRISTUS JE UMRL ZA VSE ZATO, DA TISTI, KI ŽIVIJO, NE BI ŽIVELI VEČ ZASE, AMPAK ZA TISTEGA, KI JE ZANJE UMRL IN BIL OBUJEN« (prim. 2 Kor 5,15).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si naš Odrešenik, Izvir vse svetosti, živa Beseda, Pot našega življenja, naša Modrost, naše Veselje … Tisočkrat hvala, ker si nas odrešil s svojim trpljenjem, smrtjo na križu in vstajenjem od mrtvih!

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. aprila, 2020 at 10:03

     POVEŽIMO SE V MOLITVI IN V SRCU ZAPOJMO NOVO PESEM
     V ČAST IN SLAVO SVETEMU DUHU:

     O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
     obišči nas, ki tvoji smo,
     napolni z rajsko milostjo
     srce, po tebi ustvarjeno!
     Ime je tvoje Tolažnik
     in Dar Boga Najvišjega
     Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
     Duhovno pomaziljenje.
     Sedmero ti darov deliš,
     Desnice Prst Očetove,
     obljubil tebe Oče je,
     zgovorna Moč apostolov.
     Čutilom našim luč prižgi,
     ljubezen v naša srca vlij;
     v telesni bedi nas krepčaj,
     v slabosti vsaki moč nam daj.
     Odženi proč sovražnika
     in daj nam stanoviten mir,
     pred nami hodi, vodi nas
     in zla nas varuj vsakega.
     Po tebi naj spoznavamo
     Očeta in Sina Božjega
     in v tebe iz obeh Duha
     naj vedno trdno verujemo.
     Amen.

     (ta molitev je čudovito razložena v knjigi
     Spev Duha, p. Raniero Cantalamessa)

     Odgovori
7. Hvala says:

   28. aprila, 2020 at 6:53

   LJUDJE NE NE SMEMO PODAJATI SVOJEGA MNENJA O ŽIVLJENJU, O TRPLJENJU IN DRUGIH REČEH MIMO ZAPOVEDI BOGA , AMPAK MORAMO ZMERAJ POGLEDATI IN PREBRATI, KAJ JE JE JEZUS NAROČIL IN ZAPOVEDAL, UČIL. ČE NE POSLUŠAMO NJEGOVEGA NAUKA, POTEM DELAMO PO SVOJE-PO ČLOVEŠKO.

   POVEDAL JE, DA STA DVE POTI V ŽIVLJENJU. ENA JE ŠIROKA, KI VODI V POGUBO, DRUGA PA JE OZKA IN TEŽKA, JE TRPLJENJE NA POTI IN TA VODI V NEBESA.
   FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA,:” ČE BI BILA DRUGA POT, KI VODI V NEBESA, BI JI JEZUS TO POVEDAL. ”

   FAVSTINA JE TUDI REKLA, GOSPOD MI JE POVEDAL: “KO SE TI ZDI, DA TRPLJENJE PRESEGA TVOJE MOČI, POGLEJ V MOJE RANE IN DVIGNILA SE BOŠ NAD ZANIČEVANJE IN SODBE LJUDI. PREMIŠLJEVANJE MOJEGA TRPLJENJA TI BO POMAGALO. DA SE DVIGNEŠ NAD VSE. “( Dn 184).

   JEZUS JE POVEDAL TUDI, DA JE ON PRVI, KI JE PREHODIL POT TRPLJENJA ZA NAS.

   VEDNO MORAMO BITI POSLUŠNI GOSPODU!

   Odgovori
   • Janez says:

     28. aprila, 2020 at 11:10

     To povejte študentom in profesorjem bogoslovja na TF Ljubljana, ki se s tematiko trpljenja, Božje Milosti, Božje Volje, Odrešenja, z Kristologijo, Mariologijo, Hagiogafijo, Biblicistikj9o filozofijo in pastoralno psihologijo ter medicino ukvarjajo vrsto let in pripravljajo celo diplomska, magistrska in doktorska dela. Ljudje imamo po naukih psihologije različne poglede in razmišljanja, ki so vsa legitimna. Iz tejh razčlik se učimo eden od drugega, si pomagamo in strpno pojasnjujemo enigme in skrivnosti. Predlagam pa vam, da rečete tako jaz gledam in povzemam, kar vem in kakor jat razumem. Bogoslovci študirajo vrsto let in v molitvi in prošnjha tudi prosijo za navdih in poduk Boga, da nadaljujejo s spoznavanjem Božje skrivnosti. Ignorantia Lex Iesus nocet et non excusat. Deum scire neum potest nisi Deum docente. Bog sam pokrbi, da tisti, ki hodijo po Poti k Njermu in spolnjujejo Božjo Voljo in živijo po Evangeliju dobijo Božji Poduk in Božji Blagoslov ter Moč, da vztrajajo v vseh težavah in preizkušnjah.

     Sicer pa povejte raje trpečim verujočim in neverujočim v času pandemije koronavirusa kakšno besedo tolažbe in utehe ter kakšno praktično rešitev, saj je v današnjem času veliko trpljenja in preizkušenj, da lahko konkretno pokažemo ali res Hodimo za Jezusom in izkazujemo Usmiljenje, Ljubezen in Pomoč tako, da tako dejavno služimo Bogu. Sveta Mati Terezija je dobila od Jezusa navodilo: “Pojdi in pomagaj ubogim v Indiji” in je šla. NI bila samo kontemplativka amak zelo kkrščanska v Pomoči ljudem. Ni se bala nobenih bolezni in okužb v Kalkuti, čeprav je Ona in Njene sestre skrbela in pomagala na stotine bolnim, umirajočim inn trpečim, ker ji je Gospod dal zaradi njenega služenja Bogu in ljude čudežno imunost. Kdo bi razumel vse Božje Čudeže in Skrivnposti ? In kot pravi Jezus, lažje je govoriti z distance o strmi in naporni Poti k meni, kot jo hoditi sam in dajati zgled ostalim. In še to vam želim povedati, pokažite ljudem več ljubeznivosti, več usmiljenja in spodbude, tako kot jo je izkazal na Zemlji Jezus apostolom, učencem in ljudstvu, če nosite Boga v Srcu. Ljudje so lačni Božje Ljubezni in Usmiljenja ter Tolažbe in Upanja.

     In za sklep: različne so Poti h Gospodu, ki Vodijo in se nato združijo, da pridemo vsi na Vrh k Njemu v Nebeško Domovino. Različne so molitve raznih religij, ki pa vse častijo Enega Boga.

     P.s. In prosim odslej pustite Vi in Vaš somišljenik Miro vse moje prispevke, ker so plod trdega študija verskih in bogoslovnih ter filozofskih in psiholoških področij in dejavne življenjske prakse ter mojega Creda, da tako uresničujem Božjo Voljo. V vajinih opazkah nisem zaznal nobene ljubeznive bratske kritike ampak drugačne simptome, ki niso ravno dobronamerne.

     Odgovori
8. Hvala says:

   27. aprila, 2020 at 20:59

   Velikokrat vzamem v roke DNEVNIK FAVSTINE KOWALSKE

   Njeni zapisi so neverjetno dovršeni, čeprav je končala le tri razrede osnovne šole. opravljala je preprosta dela, a vsako je spremljala z veselim obrazom!
   ”
   “DELAM, KAR HOČE BOG, TOREJ SEM POPOLNOMA SREČNA”, je zapisala. Ni iskala svoje volje, da bi to in ono še morala narediti, ni se obremenjevala z dodatnim razglabljanjem in svojim razmišljanjem kakšno delo usmiljenja bi še naredila, ker je vse prepustila Jezusu, ki je vodil njeno življenje v celoti, tako kot vodi življenje danes, kdor Mu to prepusti. NJENO ŽIVLJENJE JE BILO ENO SAMO POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA, ZATO JE BILA SREČNA.

   ČE V GOSPODA NE ZAUPAMO, IŠČEMO PAČ REŠITVE DRUGJE IN NA SVOJ NAČIN. KDOR POPOLNOMA ZAUPA GOSPODU JE RES SREČEN, NE OBREMENJUJE SE KAJ IN KAKO BO DELAL, KAJ BO POČEL, KAKO BO BOLJ USPEŠEN, KORISTEN, KAKŠNO DELO NAJ ŠE DODATNO NAREDI ITD, KAJTI ZA VSE SKRBI GOSPOD. POPOLNOMA ZA VSE!

   BOG IMA ZA VSAKEGA ČLOVEKA NAČRT , ČE ČLOVEK IZPOLNJUJE NJEGOVO VOLJO JE SREČEN, TUDI V TRPLJENJU JE SREČEN, KER GA GOSPOD NOSI NA ROKAH IN TOLAŽI. POTREBNO JE MOLITI IN SE PRIPOROČATI SVETEMU DUHU, DA NAM POKAŽE, KAJ JE GOSPODOVA VOLJA ZA NAS.
   VSAK OD NAS IMA V ŽIVLJENJU DOLOČENO NALOGO. TUDI ŽIVALI IN RASTLINE JO IMAJO, SLON RECIMO NE MORE OPRAVLJATI NALOGE MRAVLJE, MRAVLJA PA NE NALOGE SLONA.

   FAVSTINA KOWALSKA JE REDNO PISALA DUHOVNI DNEVNIK. NJENA PISAVA JE BILA OKORNA, MISLI PA TAKO GLOBOKE, DA JIH NE BI MOGEL BOLJE ZAPISATI NOBEN UČENJAK. RESNIČNO LAHKO REČEMO, DA JE PISALA “PO BOŽJEM NAREKU”.

   Rekla je (misli) :”KAR VIDIM DOBREGA PRI DRUGIH, ME VESELI KOT , DA BI BILO MOJE. VESELJE DRUGIH JE MOJE VESELJE IN TRPLJENJE DRUGIH JE MOJE TRPLJENJE”

   “LJUBEZEN JE VREDNOTA IN DAJE NAŠIM DELOM VELIČINO, ČEPRAV SO NAŠA DELA SAMA PO SEBI MAJNA IN VSAKDANJA, BODO ZARADI LJUBEZNI POSTALA VELIKA IN MOGOČNA PRED BOGOM. ”

   JEZUSU JE REKLA:”JEZUS IZ VSEGA SRCA TE PROSIM, DAJ MI SPOZNATI, KAJ TI V MENI NI VŠEČ, IN HKRATI MI DAJ SPOZNATI, KAJ NAJ STORIM, DA BI TI POSTALA LJUBŠA”.

   IZ NJENEGA ŽIVLJENJA SPOZNAMO KOLIKO MODROSTI JE PREJELA OD GOSPODA, KAKO JE BILA PONIŽNA, RAZUMEVAJOČA, POTRPEŽLJIVA,.. TO PREJME ČLOVEK , KI PREPUSTI KRMILO ŽIVLJENJA GOSPODU !

   Življenjsko nalogo bomo najbolje opravili, če bomo izpolnili Gospodovo voljo z ljubeznijo tam, kjer smo postavljeni od Gospoda in v tistem okolju . Če bo Gospod želel drugače, nam bo to pokazal in nas prestavil drugam.
   Misijonska dela usmiljenja se začnejo najprej v družini, potem pri sosedih itd…

   Odgovori
9. Miro says:

   27. aprila, 2020 at 19:39

   BL. HOZANA KOTORSKA, DEVICA, NAS UČI LJUBEZNI DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA!

   »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8).

   Slavimo god blažene device Hozane, ki je kot modra družica šla z lučjo Kristusu naproti. Tudi mi naj bi šli Kristusu naproti z lučjo krepostnega življenja. Kolikor pa to za nas morda premalo velja, prosimo Gospoda za odpuščanje, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/blazena-hozana-katarina-kotorska-devica-in-tretjerednica

   Bl. Hozana Kotorska, prosi za nas!

   Odgovori
10. Janez says:

    27. aprila, 2020 at 18:20

    ISKRICE: NA POTI K BOGU
    Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar? Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. Pot k Bogu je naporna in strma in treba je vztrajati, ko gremo k Njemu.

    A Bog je en sam!
    Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen. In zato iščemo pot. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

    Vsak človek išče pot do Boga.
    Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč.

    Gospod je ljubezen.
    Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

    Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta katoliška Cerkev je tudi takšna, kljub napakam in pomanjkljivosti, ker je Kristusova Cerkev, ki širi Božjo Besedo in Jezusov Evangelij. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam daje življenje in ohranja z Bogom Očetom v bivanju vse Stvarstvo. Bog Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Njegova Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse,da se odžejamo in ne bm nikoli žejni. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja in Odrešenika Sveta. In vedeli bomo, da smo na Pravi Poti vsi, ko bomo ustvarili z Božjo Pomočjo Boljši Svet z več Ljubezni z več dobrimi vernimi kristjani in dobrimi ljudmi! Jezus nas vabi, da pridemo k Njemu, On je naš Odrešenik, ki ima Besede Večnega Življenja. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubite se med seboj in živite tako kot Jezus!
    Amen. Janez

    Medmrežje fejstb0g er altro

    Odgovori