Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS NAPOVE RAZDEJANJE JERUZALEMA – PRIHOD SINA ČLOVEKOVEGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,20-28)

    »Ko pa boste videli, da so vojske obkolile Jeruzalem, tedaj védite, da je blizu njegovo opustošenje. Takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji; in tisti, ki so v mestu, naj gredo ven in tisti, ki so na polju, naj ne hodijo noter, kajti to so dnevi maščevanja, da se izpolni vse, kar je pisano. Gorje nosečim in doječim v tistih dneh, ker bo velika stiska v deželi in jeza nad tem ljudstvom. Padalo bo pod ostrim mečem in v sužnost ga bodo vlačili med vse narode. Jeruzalem pa bodo teptali narodi, dokler se ne izpolnijo časi narodov.«

    »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C20-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus napoveduje katastrofo nad Jeruzalemom in govori o znamenjih, ki bodo spremljala njegov drugi prihod. Učenci se ne smejo ustrašiti, ampak bo to znamenje, da prihaja rešitev. Kljub težavam in negotovosti bom veselo upal v Gospodov prihod in rešitev ter jo oznanjal drugim. Gospod, hvala, ker me krepiš v zaupanju in odpravljaš vse strahove, ki burijo ljudi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sveti Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  2. janez says:

    KAR POČNETE VI, JAZ NE MOREM
    Kar počnete vi, jaz ne morem, kar počnem jaz, pa ne morete početi vi, skupaj pa lahko združeni počnemo nekaj lepega za Boga in to je veličastnost Božje ljubezni do nas – da nam ponuja možnost, da postanemo sveti z deli ljubezni, ki jih počnemo, saj svetost ni razkošje za peščico. To je preprosta dolžnost za vas, za nas, tebe na položaju, na tvojem delu. Jaz in drugi, vsi mi pri delu v naših življenjih smo dali Bogu obljubo, da bomo hodili za Jezusom, vsak na svoj način. Morate vložiti ljubezen do Boga v živo delovanje iz Vere in Izpolnjevanja Božje Volje. Ne samo, da moramo storiti Dobra Dela Pomoči in Usmiljenja, ampak da to radi storimo iz Ljubezni do Bližnjega. Preko sebe, preko svojih rok in znanja delite vse tisto, kar Bog dokazuje svetu: Da On ljubi svet in da po vas še naprej daje Jezusa svetu. Po vas to dokazuje z vero in dobrim delom Samaritanskega usmiljenja in pomoči, ki jih opravimo za gobavce, za umirajoče, za lačne, trpeče in uboge, ki jih je odrinil premožni in siti svet na stran. Nikdar ne smemo pozabiti te čudovite priložnosti za razdajanje in pomoč ubogim. Ozrite se navzgor in glejte samo Jezusa in tam bo mir, radost, ljubezen, sicer bomo pregoreli v dobrih delih brez Vere v Jezusa. Spoštujmo globoko drug drugega, ljubimo se brezpogojno, ne moremo spregledovati napak drugih – zato moramo Bogu dovoliti, da kot različni ljudje dopolnjujemo drug drugega in si medsebojno pomagamo Kar vi imate, jaz nimam, [kar] jaz lahko storim, vi morda ne morete, če nimate mojih darov in talentov Boga, skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga. Če želimo boljši Svet, sveto Občestvo Dobrote in Usmiljenja že tu na Zemlji, potrebujemo drug drugega, da smo močnejši in da vztrajamo v Veri in v Dejavni Ljubezni Dobrote in Pomoči. Potrebujemo čisto srce, da bi videli Boga drug v drugem – da bi razkrivali drug drugemu kaj? Da Bog ljubi mene in vse nas Svoje Otroke. Zakaj ob koncu svojih dni bomo vprašani: koliko smo ljubili, pomagali, osrečevali, odpuščali, zdravili ter bili dobri usmiljeni Samaritani ubogim in zapuščenim ljudem, ki tukaj in danes , tako v Indiji kot drugod, rabijo našo pomoč. To je Vera ki proizvaja dobra dela in ki izvršuje Božjo Voljo, ki služi bolnim in ubogim, ki prinaša Kristusovo Luč v temo in Jezusov Evangfelij. Ki dejavno pripomore k graditvi Boljšega Sveta z Božjo Pomočjo.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

  3. Miro says:

    KAKOR TELESNA HRANA OBNAVLJA IZGUBLJENE MOČI, TAKO EVHARISTIJA
    KREPI LJUBEZEN, KI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU TEŽI K TEMU, DA BI OSLABELA.
    (Katekizem Katoliške Cerkve)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    Nadaljevanje članka o zakonu (Rafael Díaz)

    ZAKONSKA ZVEZA IZHAJA IZ OSEBNE IN NEPREKLICNE PRIVOLITVE ZAKONCEV (PRIM. KATEKIZEM, 1626). »ZAKONSKA PRIVOLITEV JE DEJANJE VOLJE, S KATERIM SE MOŽ IN ŽENA V NEPREKLICNI ZVEZI DRUG DRUGEMU IZROČITA IN SPREJMETA ZA USTANOVITEV ZAKONA« (ZCP, 1057 §2).

    »Cerkev normalno zahteva za svoje vernike cerkveno obliko sklenitve zakona« (Katekizem, 1631). Zaradi tega »so veljavni le tisti zakoni, ki se sklenejo pred krajevnim ordinarijem ali župnikom ali pa pred duhovnikom ali diakonom, ki ju je eden od njiju pooblastil, in pred dvema pričama, vendar v skladu s pravili«, ki jih določa Zakonik cerkvenega prava (ZCP, 1108 §1).

    V ozadju te določbe je več razlogov: zakrament zakona je liturgično dejanje, predstavlja vključitev v cerkveni red ter ustvarja pravice in dolžnosti v Cerkvi, med zakoncema in glede otrok. Ker je zakon življenjski stan v Cerkvi, je glede tega potrebna gotovost (zato je obvezna navzočnost prič); javni značaj privolitve pa varuje tisti “da”, ko je bil enkrat izrečen, in pomaga k zvestobi do te obljube (prim. Katekizem, 1631).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-25-zakon/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  5. janez says:

    NEKATERE DOPOLNJENE MISLI O VERI, HVALEŽNOSTI BOGU, DOBROTI IN OPTIMIZMU
    Hvaležnost je izraz srca, ki je usmiljeno, dobro, pozorno, ljubeče in odprto za ljudi. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, Veruje v Boga in sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost ter prinaša Luč Odrešenja in Radosti evangelija med ljudi. Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
    Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

    Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

    Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
    kar sem in kar upam,
    kar vem in kar znam.
    Zahvalim Te za svoje skrbi,
    za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

    Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
    Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
    Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

    Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

    Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da stprimo?

    Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in premislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

    Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

    Acta non verba ali od besed k dejanjem! Našo Vero, Molitev, Dobroto, Hvaležnost Bogu in Usmiljenje pokažimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Ni dovolj le filozofirati, treba je delovati in prinašati Luč Usmiljenja in Dobrote ljudem. Zastonj smo prejeli vse od Boga, zastonj dajajmo vse naprej in prinašajmo Radost in Veselje med druge ljudi, ki potrebujejo bodrilno besedo Tolažbe in Bodimo Bogu Hvaležni za Vse Milosti; ostanimo vedno bogaboječi, ponižni in usmiljeni ter ljudem prinašajmo Jezusovo Luč in Dobroto. Bodimo Usmiljeni da vseh lačnih, brezdomcev, trpečih, bolnih in osamljenih. Zakaj njih je Nebeško kraljestvo, kot pravi Jezus v Govoru na Gori. In kerkoli boste storili kateremukoli mojih najmanjših boste storili Meni, pravi Jezus, naš Odrešenik in Učenik. Vera brez dobrih dela je namreč mrtva. Oboje je potrebno evangelizacija in zakramentalitzacija v Cerkvi, ki je uvedla Karizmatično Prenovo v Duhu in se postopno kot Kristusova Cerkev spreminja in reformira (Ecclesia Semper Reformanda!) tako, da bo še bolj goreče ljudem oznanjala Evangelij in se še bolj približala potrebam ljudem. In bodimo v vsem vedno podobni Učeniku in Odrešeniku Gospodu Jezusu!

    Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura (dopolnitev že objavljenega prispevka)

  6. janez says:

    GOSPOD NAJ BOM KAKOR PLODNA ZEMLJA

    Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
    rodovitna in globoka prst,
    v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
    Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
    da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
    Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
    in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.

    Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
    Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
    da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
    da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
    Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.
    Pomagaj mi prosim, da bom molil in delal ter vedno hodil za Teboj Gospod in živel po Evangeliju.
    Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

    Gospod podari mi milost, da bom, kot pravi sveti Frančišek, orodje Tvojega Miru, da bom raje delal Dobra Dela in pomagal Ljudem kot kritiziral, da bom bodril Ljudi in odpuščal razne krivice ter da bom z svojim Življenjem sledil Naukom Tvojega Evangelija. Odpusti mi prosim moje grehe in pomagaj mi, da se bom vrnil na Pot k Tebi, ki si moj Oče. Ti si moje Vse. Za dežjem pride sonce, za krizo in težavami zopet prideš k Nam Ti Oče in vse ožarja Sonce Tvoje Ljubezni in Odpuščanja nam grešnikom, ki smo Tvoji Otroci. Carpe Diem ali izkoristi dan tako, da bo prav za Ljudi in v Božjih Očeh. Razsvetli nas, da ne bomo tavali v temi, temveč, da Te bomo iskali in našli. Ti si naše Vse Gospod. Pridi k nam in ostani z nami. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

    Psalm 118: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«

  7. Miro says:

    ZAKON

    Piše: Rafael Díaz

    INTIMNA ZAKONSKA SKUPNOST MED MOŽEM IN ŽENO JE SVETA; UREJAJO JO POSEBNI ZAKONI, KI JIH JE POSTAVIL SAM STVARNIK IN NISO ODVISNI OD ČLOVEŠKE VOLJE.

    »ZAKONSKA ZVEZA, S KATERO MOŽ IN ŽENA USTANOVITA CELOVITO ŽIVLJENJSKO SKUPNOST IN JE PO SVOJI NARAVI NARAVNANA V BLAGOR ZAKONCEV IN RODITEV TER VZGOJO OTROK, JE MED KRŠČENIMI OD KRISTUSA GOSPODA POVZDIGNJENA V DOSTOJANSTVO ZAKRAMENTA« (ZCP, 1055 §1).

    BOŽJI NAČRT O ZAKONU

    »Bog sam je začetnik zakona.« Intimna zakonska skupnost med možem in ženo je sveta; urejajo jo posebni zakoni, ki jih je postavil sam Stvarnik in niso odvisni od človeške volje.

    Institucija zakona ni nekakšno vsiljeno poseganje v zasebno področje intimnosti moža in žene, temveč notranja potreba zaveze zakonske ljubezni: je edini kraj, ki omogoča, da ljubezen med moškim in žensko postane zakonska, se pravi ljubezen izvolitve, ki obsega blagor celotnega človeka, kot osebe nasprotnega spola. Ta vzajemna ljubezen med zakoncema »postane (…) podoba absolutne in neminljive ljubezni, s katero Bog ljubi človeka. Človek je v Stvarnikovih očeh dober, zelo dober (prim. 1 Mz 1,31). In ta ljubezen, ki jo Bog blagoslavlja, je določena, da postaja rodovitna in se uresničuje v skupnem delu ohranjevanja stvarstva: In Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Rodita in se množita, napolnita zemljo in si jo podvrzita” (1 Mz 1,28)« (Katekizem, 1604).

    Izvirni greh je prelomil izvorno občestvo med možem in ženo ter s tem oslabil moralno zavest glede enosti in nerazvezljivosti zakona. Stara postava, v skladu z božjim pedagoškim pristopom, ne kritizira poligamije očakov niti ne prepoveduje ločitve; toda »s tem da so preroki gledali na božjo zavezo z Izraelom pod podobo izključne in zveste zakonske ljubezni (prim. Oz 1-3; Iz 54; 62; Jer 2-3; 31; Ezk 16; 23), so pripravljali zavest izvoljenega ljudstva na poglobljeno umevanje enosti in nerazvezljivosti zakona (prim. Mal 2,13-17)« (Katekizem, 1611).

    »Jezus Kristus ponovno vzpostavlja od Boga hoteni začetni red. Poleg tega daje milost, da bi živeli zakon v novem dostojanstvu zakramenta, namreč kot znamenje njegove zaročniške ljubezni do Cerkve: “Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev” (Ef 5,25)« (Kompendij, 341).

    »Med krščenimi ne more biti veljavne zakonske pogodbe, ki bi ne bila hkrati zakrament« (ZCP, 1055 §2).

    Zakrament zakona okrepi posvečujočo milost in podeli posebno zakramentalno milost, ki ima edinstven vpliv na celotno stvarnost zakonskega življenja, še zlasti na ljubezen med zakoncema. Vsesplošna poklicanost k svetosti dobiva za zakonce specifično določenost »iz prejetega zakramenta in se udejanja v posebnem okviru zakonskega in družinskega življenja.« »Zakonci so poklicani, da posvečujejo svoj zakon ter da se posvečujejo v tej zvezi. Zato bi storili hudo napako, če bi gradili svoje duhovno ravnanje za hrbtom in daleč od svojega doma. Družinsko življenje, zakonsko razmerje, skrb in vzgoja otrok, trud za napredek, utrjevanje in izboljšanje ekonomskega stanja družine, stik z drugimi osebami iz bližnje skupnosti – vse to so človeške in običajne situacije, ki jih morajo krščanski zakonci spremeniti v nadnaravne.«

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-25-zakon/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    TVOJ ČAS MOLITVE JE ČAS TVOJE TESNE POVEZANOSTI Z BOGOM, KI JE TVOJ OČE.
    JE ČAS ZA SRCE, NE ZA GLAVO. NE TUHTAJ IN NE BELI SI GLAVE S TEM, KAKO NAJ BI
    SE PRIKAZAL PRED BOGOM.

    Frančišek Van Thuan, Pot upanja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    JEZUS NAPOVEDUJE NASPROTOVANJE, KI BO PRIŠLO OD VODITELJEV IN CELO OD DOMAČIH. RAZLOG ZA TO BO VERA VANJ. ZAVRAČANJE PA BO PRILIKA ZA PRIČEVANJE IN NOVO POTRDITEV VERE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,12-19)

    »Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C12-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus napoveduje nasprotovanje, ki bo prišlo od voditeljev in celo od domačih. Razlog za to bo vera vanj. Zavračanje pa bo prilika za pričevanje in novo potrditev vere. Tudi mene vabi k pričevanju za evangelij in mi obljublja pomoč, ko se bom moral braniti. Gospod, okrepi me s svojim Duhom, da bom ostal zvest v preizkušnji in pogumno pričeval zate, kjer bo treba. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    PRAVIČNI

    ZAKAJ GOSPOD JE PRAVIČEN, LJUBI PRAVIČNOST, ISKRENI BODO GLEDALI
    NJEGOVO OBLIČJE. (Ps 11,7)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=89&t=5#Pravi%E8ni

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja