Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    STVARNIK VESOLJA

    KAKO VELIKO JE TVOJIH DEL, O GOSPOD! VSA SI NAREDIL Z MODROSTJO,
    ZEMLJA JE POLNA TVOJIH USTVARJENIH BITIJ. (Ps 104,24)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=112&t=5#Stvarnik+vesolja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    SVETI DUH JE DUH RESNICE, NE NAŠEGA UGODJA

    SVETI DUH VE, KAJ DELA, TUDI ČE NAS POŠILJA V KAOS

    Sveti Štefan je bil POLN SVETEGA DUHA. GOVORIL JE:

    Vi, ki ste trdovratni in neobrezani v srcih in ušesih, vi, ki se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor vaši očetje, tako tudi vi! 52 Katerega izmed prerokov niso preganjali vaši očetje? Ubijali so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in vi ste zdaj postali njegovi izdajalci in ubijalci. 53 Vi, ki ste po naročilu angelov prejeli postavo, pa se je niste držali!« (Apd 7,49-53).

    ŠTEFANA KAMNAJO

    54 Ko so to slišali, so se razsrdili v svojih srcih in škripali z zobmi proti njemu. 55 Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, 56 in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« 57 Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. 58 Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.(Apd 7,54-58).

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ne smemo se bati situacij, kaosa, v katerega nas lahko popelje SVETI DUH. Človek mora hoditi SREDI STISKE, KOT JE JEZUS HODIL PO MORJU.

    Zgodijo se vsemogoči dogodki, kot so se Jezusovim učencem. NE SMEMO V ŽIVLJENJU PRIČAKOVATI SAME UGODNOSTI IN VSE REŠITVE PO NAŠI VOLJI. VSAK TRENUTEK SE MORAMO SPOMNITI, DA MORAMO IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, NE PA DA BOGA SILIMO, DA BO BOG VSAK DAN IZPOLNJEVAL NAŠO VOLJO OB NAŠEM ČASU.

    SVETI DUH JE DUH RESNICE, NE NAŠEGA UGODJA. Štefan je umrl, bil pa je poln Svetega Duha. IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJE JE PONIŽNOST BOGU.

  3. Miro says:

    PRVA ADVENTNA NEDELJA

    DANES SE ZAČENJA ADVENT, BOGOSLUŽNI ČAS, KI NAS PRIPRAVLJA NA BOŽIČ TAKO, DA NAS VABI NAJ DVIGNEMO POGLED IN ODPREMO SRCE ZA SPREJEM JEZUSA.

    V adventu ne živimo samo pričakovanje božiča, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pričakovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu časov – ter se z doslednimi in pogumnimi odločitvami pripravljamo na končno srečanje z Njim. Spominjamo se božiča in pričakujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi naše osebno srečanje, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.

    V teh štirih tednih smo poklicani iziti iz sprijaznjenega in suženjsko vdanega načina življenja ter iziti tako, da gojimo upanje in gojimo sanje po novi prihodnosti. Evangelij današnje nedelje je ravno v tej smeri in nas opozarja, naj se ne pustimo potlačiti sebičnemu stilu življenja ali krčevitemu vsakodnevnemu ritmu.

    Kako preživeti ta čas od danes do božiča. Biti čuječi in moliti. Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bolečino, torej vedno se vrtimo okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadležno, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerih govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo izven nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za željo po novem svetu. To je želja tolikih ljudstev, ki jih muči lakota, krivičnost in vojna. To je želja revnih, slabotnih, zavrženih. Ta čas je priložnost, da odpremo svoje srce in si zastavimo konkretna vprašanja, kako in za koga živimo svoje življenje.

    Druga drža, s katero bomo dobro preživeli čas pričakovanja Gospoda, je molitev. Gre za to, da se dvignemo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Vstane se, ko se pričakuje nekoga. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakati v molitvi, ki je tesno povezana s čuječnostjo. Moliti, pričakovati Jezusa, odpreti se drugim, biti budni in ne zaprti sami vase. Toda če razmišljamo o božiču v ozračju potrošništva, da gledam, kaj lahko kupim, da naredim to in to, da pripravim posvetno praznovanje, bo šel Jezus mimo in ne bomo ga našli. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakovati v molitvi, ki je tesno povezana z čuječnostjo.

    Katero pa je obzorje našega molitvenega pričakovanja? V Svetem pismu ga predvsem nakazujejo glasovi prerokov. Danes je Izaijev, ki govori zaradi izgnanstva težko preizkušenemu ljudstvu, ki je v nevarnosti, da izgubi svojo identiteto. Tudi mi kristjani, ki smo prav tako Božje ljudstvo, tvegamo, da postanemo posvetni in izgubimo svojo identiteto, še več, da ‘poganiziramo’ krščanski stil življenja. Zaradi tega potrebujemo Besedo Boga, ki nam po preroku naznanja: Pravična mladika Jezus prihaja in mi ga pričakujemo.

    Advent je čas, da pripravimo svoja srca za sprejem Zveličarja, edinega Pravičnega in edinega Sodnika, ki lahko vsakemu nameni tisto usodo, ki si jo zasluži. Mi, kristjani smo poklicani biti na svetu obrtniki miru, ki je postavljen na pravičnost.

    Božje zveličanje, ki ga pričakujemo, ima prav tako okus po ljubezni. Ko se pripravljamo na božič, se ponovno podajamo na pot Božjega ljudstva, da bi sprejeli Sina, ki prihaja in nam hoče razodeti, da Bog ni samo Pravičnost, ampak je tudi in predvsem Ljubezen. Vsepovsod, predvsem pa tam, kjer vladajo nasilje, sovraštvo, krivica in preganjanje, so kristjani poklicani dati pričevanje o tem Bogu, ki je Ljubezen.

    Jezus želi tudi sredi nezaslišanih razdejanj pokazati svojo moč, svojo neprimerljivo slavo in svojo moč ljubezni, ki se pred ničemer ne umakne, ne pred razmajanim nebom, ne pred gorečo zemljo, ne pred pobesnelim morjem. Bog je močnejši od vsega. To prepričanje daje verniku vedrino, pogum in moč, da vztraja v dobrem sredi največjih tegob. Tudi kadar se dvignejo sile zla, morajo kristjani odgovoriti na poziv z dvignjeno glavo, pripravljeni zoperstaviti se v tej bitki, v kateri bo Bog imel zadnjo besedo. In ta beseda bo beseda ljubezni in miru!

    Devica Marija, ki nam prinaša Jezusa, žena pričakovanja in molitve, naj nam pomaga okrepiti upanje v obljube svojega Sina Jezusa, da bomo doživeli, kako tudi med stiskami zgodovine Bog ostaja vedno zvest ter se poslužuje človeških zmot, da bi pokazal svoje usmiljenje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  4. Miro says:

    BOŽJA BESEDA nam vedno izprašuje vest in nas spodbuja
    k sprejemanju in spolnjevanju božje volje v moči Svetega Duha.

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. Hvala says:

    KAJ PRAVI BOG, ZAKAJ JE LJUDI PREPUSTIM SRAMOTNIM STRASTEM, ZAKAJ SO ZAMENJAKI NARAVNO OBČEVANJE….

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+1%2C18-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  6. Miro says:

    PAPEŽ PONOVNO POVABIL, NAJ SE NE UTRUDIMO REČI NE VOJNI, NE NASILJU, DA PA DIALOGU IN MIRU

    Po molitvi in blagoslovu je sveti oče izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja nasilja in spopadov v državi Palestini in v državi Izrael. Zatem je papež izrazil bližino prebivalcem otoka Ischia, ki so ga prizadele poplave ter spomnil na Burkharda Schefflerja, ki je pred tremi dnevi umrl zaradi podhladitve pod kolonadami Trga sv. Petra. Nazadnje je sveti oče povabil, naj se ne utrudimo reči ne vojni, ne nasilju, da pa dialogu in miru, še zlasti za mučeno Ukrajino.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/papez-ponovno-povabil-naj-se-ne-utrudimo-reci-ne-vojni-ne-nasil.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  7. Miro says:

    POSTNI SKLEPI SO NAM POZNANI. KAJ PA ADVENTNI?

    ADVENT JE PODOBEN POSTNEMU ČASU, KI JE ČAS POKORE, KO LAHKO SPREJMEMO ODLOČITVE, DA BOMO ŽIVELI BLIŽJE KRISTUSU

    Mnogi katoličani sprejemajo postne sklepe, vključno z različnimi odpovedmi in obljubami, da bodo okrepili svoje duhovno življenje. V tem obdobju se recimo pogosto odpovejo uživanju čokolade ali pa se bolj posvetijo dobrodelnosti.

    Tudi advent naj bi bil čas molitve, posta in dajanja miloščine. Čeprav se katoličanov navadno ne spodbuja k sprejemanju dobrih sklepov v adventnem času, naj bi bilo to bogoslužno obdobje čas za pripravo naših src na Jezusov prihod ob božiču.

    Vzhodni kristjani so svoje priprave na božič od 8. stoletja naprej močno okrepili. Trdno so verjeli v starodavno življenjsko vodilo “najprej post, nato praznovanje” in sledili Kristusovemu zgledu, ko se je 40 dni postil v puščavi, preden je začel javno delovati.

    Da bi se ustrezno pripravili na veličastno praznovanje božiča 25. decembra, so se postili 40 dni, od 15. novembra do prvega svetega večera.

    Božični post sicer ni bil tako strog kot v postnem času, še vedno pa je poudarjal, da je adventni čas zasnovan kot čas molitve.

    Sodobno praznovanje božiča v zahodnem svetu je verjetno ena največjih ovir za tovrstno obhajanje adventa, saj se naši prijatelji in družinski člani lotevajo peke božičnih piškotov in nas že ves december vabijo na božične zabave.

    Čeprav praznovanje božiča v adventu ni ravno grešno dejanje, pa nam močno otežuje, da bi umirili svojo dušo in se duhovno pripravili na Jezusovo rojstvo.

    Ne glede na to, kaj počnete med adventom, premislite o kakšnem drobnem adventnem sklepu, ki vas bo pritegnil k tesnejšemu odnosu z Detetom Jezusom.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/11/26/postni-sklepi-so-nam-poznani-kaj-pa-adventni/

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  8. Miro says:

    ADVENT – ČAS PRIPRAVE NA SLOVESNO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA ROJSTVA, 25. DECEMBRA, HKRATI PA JE TO ČAS, KO NAS SPOMINJANJE USMERJA K PRIČAKOVANJU DRUGEGA KRISTUSOVEGA PRIHODA OB KONCU ČASOV

    ČAS DUHOVNE IN BOGOSLUŽNE PRIPRAVE NA BOŽIČ ZAČENJAMO S PRAZNOVANJEM PRVE ADVENTNE NEDELJE (DANES, 27. NOVEMBRA) IN GA SKLENEMO V TEDNU PO ČETRTI ADVENTNI NEDELJI NA SVETI VEČER, 24. DECEMBRA.

    Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni.

    Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

    DOGODKI NE POMENIJO LE SPOMINJANJA PRETEKLIH BOŽJIH DEL V ZGODOVINI ODREŠENJA, AMPAK TUDI AKTUALIZACIJO BOŽJIH SPOROČIL ZA SEDANJI TRENUTEK

    Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja (o čemer poroča Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v posebnih »pripravljalnih« časih (z adventnim časom na božič, s postom na veliko noč). K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.

    GOSPOD JE PRVIKRAT NA SVET PRIŠEL KOT ČLOVEK, ROJEN IZ DEVICE MARIJE, NJEGOV DRUGI PRIHOD PA PRIČAKUJEMO NA SODNI DAN

    Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere.

    Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.

    Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. (povzeto po: katoliška-cerkev.si)

    Več o adventnem času na: https://katoliska-cerkev.si/adventni-cas2022

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  9. Miro says:

    SPODBUDA K BUDNOSTI – JEZUS VABI K ČUJEČNOSTI IN BUDNOSTI, DA NE BI OBLAGAL SRCA Z NAVEZANOSTJO NA STVARI IN ODNOSE. DRUGI VIDIK PA JE VZTRAJNA MOLITEV, KI ME PRIPRAVLJA NA ODPRTOST ZA TA PRIHOD

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,34-36)

    »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka. Prišel bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C34-36&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus vabi k čuječnosti in budnosti, da ne bi oblagal srca z navezanostjo na stvari in odnose. Drugi vidik pa je vztrajna molitev, ki me pripravlja na odprtost za ta prihod. Trudil se bom živeti budno in odgovorno, zmerno bom uporabljal dobrine in pričakoval Jezusa. Gospod, obvaruj me pred malomarnostjo, da ne bi prezrl tvojega prihoda in bi te sprejel: “Pridi!” (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    KATEHEZA O TOLAŽBI: NOTRANJE VESELJE, MIR IN UPANJE, KI PRIHAJAJO OD BOGA

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 23. NOVEMBRA, JE BILA NAMENJENA DUHOVNI TOLAŽBI. PAPEŽ FRANČIŠEK JO JE OPISAL KOT NOTRANJE VESELJE, KI NAM OMOGOČA V VSEH STVAREH VIDETI BOGA. (po zapisu Andreje Červek)

    V sklopu katehez o razločevanju je sveti oče danes spregovoril o še enem pomembnem elementu, to je tolažba. Kot je dejal, je duhovna tolažba dar Svetega Duha, ki nam omogoča domačnost z Boga, spodbuja nas pri nadaljevanju poti. Krepi nam vero in upanje ter nas usposablja za dobra dela. Tolažba prav tako prinaša globok notranji mir in nam pomaga videti Boga tudi v težkih trenutkih. A biti moramo pazljivi, da je ne bi zamenjali za lažne tolažbe, ki nas usmerjajo vase in stran od drugih. Navedel je vrsto svetnikov, na primer svetega Avguština, sveto Edith Stein in sveto Terezijo Deteta Jezusa.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 62,2-3.6

    Le v Bogu se spočije moja duša,
    od njega prihaja moja rešitev.
    Le on je moja skala in moja rešitev,
    moja trdnjava je, nikoli ne bom omahoval.
    Le pri Bogu se umíri, moja duša,
    kajti od njega je moje upanje.

    Več o katehezi svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/kateheza-razlocevanje-tolazba-notranje-veselje-mir-in-upanje.html

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja