Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   6. decembra, 2022 at 20:30

   KDO DAJE GOREČNOST, VZDRŽLJIVOST V TRPLJENJU , NADNARAVNO MOČ, PRAVO LJUBEZEN, MOČNO VERO, BOJEVITOST, UPANJE, OPRAVLJANJE DEL, KI JIH JE DELAL JEZUS, itd…itd.? ..TO JE SVETI DUH, SILA, KI DRŽI SVET.

   Če govorimo, da moramo posnemati našo SVETO MARIJO potem jo posnemajmo tudi v tem, KAKO JE Z UČENCI ČAKALA PRIHOD SVETEGA DUHA, kaj je delala itd…

   Treba se je truditi, Jezus bo izpljunil mlačnega človeka…..

   Odgovori
2. Hvala says:

   6. decembra, 2022 at 20:15

   ZAKAJ SE KAKOR NEKOČ TUDI DANES NAROD IZGUBLJA IN TAVA , TUDI UMIRA (propada)?
   KER NIMA SPOZNANJA O TEM, KAR PRIHAJA OD BOGA

   4 V resnici je nosil naše bolezni,
   naložil si je naše bolečine,
   mi pa smo ga imeli za zadetega,
   udarjenega od Boga in ponižanega.
   5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
   strt zaradi naših krivd.
   Kazen za naš mir je padla nanj,
   po njegovih ranah smo bili ozdravljeni (Iz 53,4-5).

   Ključne besede tega odlomka so: BOLEZEN, BOLEČINA, MIR IN ZACELITEV.

   Nasproti bolezni in bolečini je ponudba: MIR IN ZACELITEV. Če taka ponudba obstaja tudi danes, ALI JE KDO, KI JE NE BI SPREJEL?

   Kaj takega je težko verjeti.

   AMPAK ZAKAJ JE DANES NA SVETU TAKO VELIKO NESREČNIH, IZGUBLJENIH IN BOLNIH, KI SE POTIKAJO V “DOLINI SOLZ ” BREZ UPANJA NA BOLJŠI JUTRI?

   PREROK OZEJ JE ŽE DAVNO REKEL:”MOJE LJUDSTVO PROPADA, KER NIMA SPOZNANJA”. (Oz 4,6).
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Kakor nekoč tako se tudi danes narod izgublja in tava, pravzaprav končno tudi umira (propada), ker nima spoznanja o tem, kar prihaja od BOGA.

   TO SPOZNANJE JE ZAPISANO V SVETEM PISMU.

   ČE ŽELIMO VEDETI, KAJ JE ZACELITEV, KI PRIHAJA OD BOGA, IN KAKO JO SPREJETI ZASE IN ZA DRUGE, MORAMO VEDETI, KAJ O TEM PRAVI BOŽJA BESEDA.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Apostol Matej, pisatelj prvega Evangelija, je prepoznal Izaijevo preroštvo v osebi JEZUSA KRISTUSA:

   Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:
   On je odvzel naše slabosti
   in odnesel naše bolezni (Mt 8,17).

   JEZUS JE OZDRAVLJAL BOLNE, A DELAL JE ŠE VEČ KOT TO: OSVOBAJAL JE VSE, KI SO BILI POD OBLASTJO ZLIH DUHOV, ODPUŠČAL JE GREHE, PO VNEBOHODU PA JE SKUPAJ Z OČETOM POSLAL SVETEGA DUHA, BREZ KATEREGA JE VSAK ČLOVEK PRAZEN, IZGUBLJEN, pravzaprav- NEPOPOLN IN NEDOVRŠEN. JEZUS JE PRIŠEL OZDRAVIT ČLOVEŠTVO, TODA ŠE VEČ OD TEGA:ZACELIT!
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Poglejmo na primerih nekaj zelo pomembnega.

   Nekateri razlagalci trdijo, da je imel sveti Pavel govorno. Lahko si samo predstavljamo , kakšna ovira je bila to za nekoga , ki je slovel kot pridigar.

   Sveti Leopold Mandić je bil grbast, jecljav in nizke rasti, a je postal svetnik zaradi neutrudnega služenja v spovednici.

   Slovenski sigmatik, oče France Špelič je dolga leta imel težave s srcem in z visoko vsebnostjo sladkorja v krvi. Kljub temu je doživel visoko starost in umrl v sluhu svetosti. Francoska mistikinja Marta Robin je bila petdeset let negibna, a je bila vedre narave in izvrstna duhovna svetovalka. Take primere bi naštevali v nedogled.

   POZNAVANJE BOGA IN ZDRUŽITEV S SVETIM DUHOM OMENJENIM NISTA ODSTRANILI ZDRAVSTVENIH TEŽAV, A DAJALI STA JIM MOČ ZA ŽIVLJENJE V TRPLJENJU, KI BI MNOGE DRUGE NAREDILO NESREČNE IN JIH SPRAVILO V GROB PRED ČASOM.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Po drugi strani smo danes priče mnogim tragičnim usodam mladih ljudi, ki so jim TELESA “POKALA OD ZDRAVJA”, DOKLER SO SE SMEHLJALI Z NASLOVNIC REVIJ IN NA VIDEZ SREČNI PARADIRALI PO MODNIH STEZAH, njihova življenja pa so se prezgodaj končala s SAMOMOROM ALI PA JIH JE NENADOMA ODNESLA KAKA ODVISNOST ALI SPOLNO PRENOSLJIVA BOLEZEN.

   ZAKLJUČEK? MOGOČE JE BITI HKRATI ZACELJEN IN BOLAN TER ZDRAV IN NEZACELJEN! Torej OZDRAVLJENJE JE SAMO EDEN OD VIDIKOV ZACELITVE.

   KAJ JE ZACELITEV?
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   ZACELITEV JE BOŽJE DELO NA ČLOVEŠTVU, KI GA JE ZAČEL JEZUS S SVOJO ODREŠENJSKO ŽRTVIJO NA KRIŽU, NADALJEVAL PA SVETI DUH SKOZI VSE GENERACIJE.

   ZACELJEN POMENI BITI CEL, POPOLN, DOVRŠEN. V popolnosti se bo to vsakemu rešenemu zgodilo po sodbi in vstajenju teles, a v veliki MERI SE TO DOGAJA VERNIM NA ZEMLJI PO MOLITVI, ………PRIDI K NAM TVOJEKRALJESTVO….IN SLUŽENJU KRISTJANOV V MOČI SVETEGA DUHA /Iz knjige: Celostno Ozdravljenje-Dražen Bušić)

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Mislim in tudi nekateri ostali so že povedali veliko o tem, da se SVETEGA DUHA v današnjih časih zanemarja.

   Tudi čutiti je MLAČNOST VERNIKOV.

   MLAČNOST ZELO PRIZADENE JEZUSA, REKEL, JE:

   Razodetje 3,15-16

   Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.

   Poglejmo, kako so bili VERNIKI V ČASU JEZUSOVEGA DELOVANJA GOREČI, KAJ SO VSE POČELI, DA SO PRIŠLI DO JEZUSA.

   Nekega dne je Jezus učil in sedé so ga poslušali farizeji in učitelji postave, ki so bili prišli iz vseh galilejskih in judovskih vasi; v njem je bila Gospodova moč, da je ozdravljal. In glej, možje so nesli na postelji človeka, ki je bil mrtvouden, in so iskali, da bi ga prinesli noter in postavili predenj. Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa.

   Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi.«(Lk 5,17-20).

   NA STREHO SO NESLI S POSTELJO MRTVOUDNEGA DA SO PRIŠLI DO JEZUSA.

   Danes ni POTREBNO PLEZATI PO STREHAH IN PRITI DO JEZUSA, KER JE NAVZOČ V VSAKI CERKVI IN JE ŽIV, KOT JE BIL PRED 2000 LETI.

   Carlo Acutis je rekel DA SMO V DANAŠNJEM ČASU NA BOLJŠEM KOT SO BILI LJUDJE PRED 2000 LETI, ko so hodili ure in ure in dneve da so prišli do Jezusa, DA BI JIH OZDRAVIL. Carlo Acutis je rekel: danes je ŽIVI JEZUS V VSAKI CERKVI, LJUDJE PA ODHAJAJO MIMO ŽIVEGA JEZUSA!

   Nekateri so zamorjeni, žalostni, utrujenih obrazov in mrkega pogleda, KER IMAJO PREMALO VERE. Narod pa tava…pravi Bušić.

   DA BI PA KDO PLEZAL PO STREHI, DA BI PRIŠEL DO JEZUSA, ???

   Jezus je OSVOBAJAL LJUDI -izganjal je hudobne duhove, ozdravljal, obujal od mrtvih itd…Danes prevladujejo neki predsodki GLEDE OSVOBAJANJA PRI EXORCISTIH IN NA MOLITVAH ZA OSVOBODITVE, KJER SVETI DUH POKAŽE DIAGNOZO.

   Ne vem zakaj bi se bali JEZUSOVEGA ZDRAVLJENJA, ČE PA PO DRUGI STRANI neprestano stokamo in želimo DA BI BILI OSVOBOJENI ODVISNOSTI IN VSAKE ZVEZANOSTI- DA BI NAS CELOVITO OZDRAVIL. ?!

   Potrebno je biti POGUMEN! Jezus je to naročil. OSVAJANJE OBLJUBLJENE DEŽELE VELJA TUDI DANES. SAMO BOJEVITI LJUDJE DOSEŽEJO -OBLJUBLJENO DEŽELO-ZMAGO.

   Vse to je napisano v SVETEM PISMU!

   Odgovori
3. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 19:00

   PRILIKA O IZGUBLJENI OVCI – DOBRI PASTIR PUSTI DRUGE OVCE IN GRE ISKAT IZGUBLJENO. JEZUS ŠE Z VEČJO SKRBJO POMAGA UBOGEMU IN KRHKEMU ČLOVEKU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,12-14)

   »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Dobri pastir pusti druge ovce in gre iskat izgubljeno. Jezus še z večjo skrbjo pomaga ubogemu in krhkemu človeku. Odkrival bom, kako Jezus bedi nad mano in me išče. Vabi me, da bi ga posnemal v pomoči bližnjim. Gospod, hvala za tvojo občutljivo ljubezen, ki se približa, ko sem v težavi, in me opozarja, da pri pomoči drugim ne bi nasedal izgovorom. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     6. decembra, 2022 at 19:01

     IZGUBLJENA OVCA – IZGUBLJENA MALENKOST

     Pomislite na težave, v katere se spuščate, da bi našli nekaj, kar ste izgubili. Iskanje je temeljitejše, ko je tisto, kar smo izgubili, zelo dragoceno. Jezus nam daje dva primera ljudi, ki iščejo tisto, kar jim je dragoceno. In slišimo o veselju, ki pride, ko to najdejo. S temi primeri nam skuša približati način kako nas Bog išče, in njegovo veselje, ko se naše prijateljstvo z njim obnovi. Njegovo iskanje nas ga je stalo več kot samo iskanje – stalo ga je življenja.

     To ni nauk, ki bi se ga učili na poslovnih šolah. Sliši se nenavadno, da zapustiš dobro vzgojene in porabiš svojo energijo za skrajno možnost, da rešiš en odstotek prestopnikov. Vendar so te besede skozi stoletja navdihnile dobre kristjane, da so zapolnili vrzeli v družbenih sistemih in dosegli tiste, ki so zašli v osamo in obup. Zdrava pamet nam narekuje, da se razdajamo za tiste, ki nagradijo naš trud. Jezus je deloval v drugi smeri: zdravi ne potrebujejo zdravnika.

     Pomislimo kaj pravzaprav dobri pastir naredi, ko ob preštevanju ugotovi, da mu ena ovca manjka. Najbrž kot skrben pastir, ki ima rad ovce, začuti bolečino. Potem se najbrž vpraša: Kako je to mogoče, saj je bi ves čas buden, kako to, da se je to zgodilo? Zaradi vseh ostalih in seveda zaradi izgubljene, mora najti odgovor na to vprašanje. Odpravi se na težko pot: trnje, zveri, vročina. Vse kar doživlja ovca, doživlja tudi pastir. Končno jo najde v neprehodni globeli, kamor je zašla.

     Ko jo vesel najde, je ne graja. Stisne jo k sebi, dvigne iz globeli in vesel odnese domov. Ovca ve, da je naredila neumnost. Odslej bo vedela, kaj dela. Tudi pastir ve nekaj več o ovcah in čredi. Tudi tam, kjer se zdi varno, grozi past. Skrben pastir prav zaradi izredne zavzetosti za eno ovco zna dobro poskrbeti za ostalih devet in devetdeset. Kaj pa mi?

     Pomislimo še enkrat na splošno družbeno klimo, ki jo sami soustvarjamo. Ves čas preračunavamo, kaj se izplača in kaj ne. Nobeno plačilo ni dovolj dobro, če se nismo prej ustavili pri malenkosti, ki se ji pravi vrednost dela in človekovo dostojanstvo. To sta dve majhni ovčki v odnosu do vsega našega življenja. Ampak brez teh dveh bo ogroženo vse ostalo.

     Kaj pa tista malenkost v naših odnosih? Jezus gre v trnje za eno ovco. Mi pa se v velikem loku izognemo temu, da bi se pogovorili o vsaki mali stvari, ki je zapletla naš odnos. In vendar je odnos bodisi prijateljski bodisi zakonski sestavljen iz mnogih malenkosti. Če nismo tvegali stopiti v trnje zaradi ‘ene ovce’ tudi črede ne bomo iskali, saj je nismo več sposobni ne iskati ne najti!

     Ta uboga ovca, ena od stotih, nam mora spraševati vest. Ne le ona, Jezus nam jo ves čas sprašuje s svojim odnosom do ‘nepomembnih’ malenkosti. Življenje je lepo prav zaradi majhnih stvari. Če se ne ustavljamo ob ‘izgubljenih’, tudi tistih, ki jih imamo, ne poznamo! Svet postaja velika praznina! Nič ni dovolj dobro, nič ni vredno. In prav takšen svet smo že ustvarili, v takšnem živimo. Tudi v Cerkvi ne opazimo majhnih napak, zato tudi drobnih lepot ne vidimo. Velik pa ostaja le prazen blišč. Niti te ‘malenkosti’ še nismo opazili! In vendar bomo morali enkrat spet začeti prav na začetku, na poti po trnju in kamenju, da najdemo izgubljene malenkosti, ki delajo svet lep.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

     Odgovori
4. janez says:

   6. decembra, 2022 at 15:43

   Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
   kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
   kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
   Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
   Pomagaj nam, da bomo radi spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen

   Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Odgovori
5. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 15:31

   BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

   VI TOREJ MOLÍTE TAKÓLE: OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH,
   POSVEČENO BODI TVOJE IME. (Mt 6,9)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=212&t=5#Tretja+zapoved

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 15:24

   KRŠČANSKO ŽIVLJENJE JE PREPROSTO

   KRŠČANSKO ŽIVLJENJE JE PREPROSTO. POTREBNO NI NIČ NENAVADNEGA ALI TEŽKEGA, DOVOLJ JE POSTAVITI JEZUSA V SREDIŠČE NAŠIH VSAKDANJIH IZBIR. JEZUS JE VEDNO V SREDIŠČU KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, JE PRVA IN ZADNJA OČETOVA BESEDA, GOSPOD VESOLJA IN EDINI ZVELIČAR SVETA.

   Jezus Kristus je v središču našega življenja: Jezus Kristus, ki se razodene, se da videti. Mi pa smo povabljeni, da ga spoznamo, prepoznamo v življenju, v številnih življenjskih okoliščinah: prepoznati Jezusa, poznati Jezusa. Nekateri poznajo življenja mnogih svetnikov in svetnic, kar je dobro, saj so svetniki in so veliki. Poznajo tudi prikazovanja tu in tam, ki pa niso vsa resnična. Svetniki so pomembni, toda središče je Jezus Kristus: brez Jezusa Kristusa svetnikov ni! Vprašajmo se: Je središče mojega življenja Jezus Kristus? Kakšen je moj odnos z Jezusom Kristusom?

   Obstajajo tri naloge, ki nam zagotavljajo, da je Jezus v središču našega življenja: prva, poznati Jezusa, da bi ga prepoznali; druga, častiti Jezusa; tretja, hoditi za Jezusom.

   O teh nalogah, ki nam zagotavljajo, da je Jezus v središču našega življenja, več na: http://arhiv.mirenski-grad.si/krscansko-zivljenje-je-preprosto

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
7. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 8:58

   “MERILO” MOLITVE NE MORE BITI KOLIČINA, AMPAK RESNIČNOST SREČANJA Z BOGOM

   Piše: škof Marjan Turnšek

   ČASA JE VEDNO ENAKO, ZATO GA NE MORE BITI NE PREMALO NE PREVEČ

   Dan ima 24 ur, ura 60 minut in minuta 60 sekund, teden pa 7 dni in mesec približno 4 tedne in leto 12 mesecev. Na to nimamo pravega vpliva. Sklep: pri pomanjkanju časa gre za naš občutek ob dogajanju v času in prostoru. “Tempa”, kot radi rečemo, pravzaprav ni – je le naše doživljanje časa, ki je lahko dolgočasno, kratkočasno ali celo brezčasno.

   Časa je vedno enako, zato ga ne more biti ne premalo ne preveč. Če na čas ne moremo vplivati, pa lahko na doživljanje tega. Morda pa je od tega odvisno, ali imamo čas za molitev ali ne.

   ZA KAJ IMAM ČAS

   Zanimivo je nekaj tednov natančno beležiti, koliko časa za kaj porabimo. Ob rezultatih smo ponavadi presenečeni.

   Srečal sem ljudi, ki so trdili, da nimajo 10 minut časa na dan za molitev, a smo hkrati ugotovili: da imajo morda čas za enega ali dva ter tu in tam še več filmov na teden (nadaljevanke); ali za ogled nogometne tekme, pa ne le enkrat ali dvakrat na leto; ali za kajenje cigaret, drugi za redno pitje kavice, zaradi česar morajo prekiniti delo; nekaterim uspe vsak dan gledati TV-dnevnik in temu prilagodijo vse drugo …

   In srečal sem tudi take, ki so kljub izredni angažiranosti doma, v službi, v župniji in še kje našli vsak dan dovolj časa za redno molitev, pa ne le “mimogrede” …

   Izkušnja kaže, da imamo ljudje čas za tiste stvari, ki se nam zdijo najpomembnejše, za vse preostale “po lestvici navzdol” pa glede na preostanek časa. Če nimamo časa za molitev, si odgovorimo na vprašanje, kje na naši lestvici naših obveznosti “tiči” molitev.

   KAKO POJMUJEM MOLITEV

   Kakšno zadrego v zvezi z molitvijo lahko rešimo tudi s pravilnim razumevanjem molitve. Če je molitev za nas pogovor z Bogom kot živi odnos z Njim, potem je razumljivo, da molitev ni nekaj statičnega in enkrat za vselej usvojenega in stabiliziranega. Nasprotno: glede na nove okoliščine, ki nastanejo, se tudi ta odnos “prestrukturira”.

   Pri študentu so čas, oblika, vsebina in način molitve skoraj gotovo drugačni kot pozneje, ko se zaposli. Neporočen nujno drugače moli kot poročen ali če vstopi v samostan. Zakonca, preden se jima rodi otrok, molita drugače kot po njegovem rojstvu.

   Iz tega sledi, da je molitev nekaj dinamičnega, saj se pogovor z Bogom spreminja glede na našo situacijo, podobno kot se temu primerno prilagajajo tudi medčloveški odnosi.

   Tako nam postane jasno, da cilj molitve ni “zrecitirati” toliko in toliko molitvic ali “premeditirati” toliko in toliko ur in svetopisemskih besedil in pri tem “bloditi” v neki praznini, ampak biti v živem stiku in rodovitnem odnosu z Bogom v vseh in v vsaki situaciji.

   Novim okoliščinam pa prilagajamo kraj, čas, držo in način ter vsebino molitve. “Merilo” molitve ne more biti količina, ampak resničnost srečanja z Bogom, poglobitev zaupanja in vere vanj ter poglobitev ljubezni do njega. Je pa gotovo tudi res, da določenega odnosa ne moremo dobro zgraditi in razviti, če mu tudi “materialno” ne namenimo dovolj časa – isto velja za odnos z Bogom.

   JEZUS NAS VABI K STALNI MOLITVI

   “Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati,” (Lk 18,1; prim. 1 Tes 5,17). Evangelij velja za vse. Če so k temu poklicane tako mame, ki se morajo večino časa ukvarjati z dojenčkom, kakor direktor velikega podjetja in predsednik vlade, mora biti mogoče.

   Ker je molitev v osebnem odnosu z Bogom, ki je povsod navzoč, je stik z njim vedno mogoč. Pri vsakem delu in pri počitku, ko imamo čas samo za odnos z Njim, in tudi ko moramo kaj postoriti. Kot človeka: v odnosu sta lahko, ko se usedeta za mizo in se popolnoma posvetita drug drugemu; pa tudi ko se na vrtu skupaj lotita dela; ali ko samo tiho sedita ali stojita drug ob drugem, ko se vozita v avtu …

   Le pozornost moramo “strenirati”, da Boga ne prezremo: v rožici, ki v trenutku, ko jo zagledamo in občudujemo, obstaja in cveti prav za nas – Stvarnik ustvarja prav za nas; torej lahko preko nje stopimo v dialog hvaležnosti in občudovanja z Njim.

   Ali podobno: ob sončnem vzhodu ali zahodu, ob pogledu na sočloveka, na ženo ali moža, na otroka, svojega ali drugih, ki priteče mimo ali se igra v peskovniku, ob znanstvenem delu ali za tekočim trakom … skratka na tak način lahko vedno in povsod molimo.

   Celo v trenutkih bolečine in trpljenja je Bog poleg in sem lahko z njim v odnosu in čutim njegovo delovanje. Vsi čuti in vse sposobnosti služijo temu. In na tak način življenje postaja bogatejše, vedno lepše, celo vedno bolj čudenja vredno. Čas, ki si ga nato vzamemo samo za molitev, pa je zato še bogatejši.

   Tudi veliki učitelji duhovnega življenja tak odnos z Bogom postavljajo najvišje. Sv. Benedikt opisuje, da je edina naloga meniha, da je, kjerkoli se nahaja – v koru ali na polju in vmes, vedno v dialogu z Bogom in s tem žarči Božje delovanje v svet.

   Sv. Terezija Avilska opisuje svoj “notranji grad” in različne stopnje “notranje molitve”. V krščanski ljudski zavesti pa to pomeni: kristjan moli zjutraj, opoldne in zvečer; pred jedjo in po jedi; pred delom in po njem, vmes pa kot duhovne “puščice” spušča kratke vzdihe duhovne vsebine.

   LAHKO ZMANJKA ČASA?

   Ali lahko za molitev sploh zmanjka časa? Iskreno smemo skleniti, da ne, če ostane molitev res živ odnos z Bogom, ki je Ljubezen in v katerem najdem in odkrijem vrednost vsega, kar sem in kar živim in kar imam.

   Naj vam zaupam, da sem v tem duhu odgovoril na prošnjo za tale članek takole: “Velja. Bom poskušal pisanje spremeniti v molitev, da mi ne bo zmanjkalo časa za molitev.” No, kaj pravzaprav zdajle delamo (jaz pišem, vi berete)? Bog daj, da bi s tem molili!

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/12/03/merilo-molitve-ne-more-biti-kolicina-ampak-resnicnost-srecanja-z-bogom/

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 8:47

   PUSTIMO SE PREPOJITI SKRIVNOSTNI BOŽJI SVETLOBI IN TOPLOTI

   PRVENSTVENO JE PRI MOLITVI TO, DA NAM BOG GOVORI. NAŠA STVAR JE PRVENSTVENO V TEM,
   DA SE DAMO PREPOJITI SKRIVNOSTNI BOŽJI SVETLOBI IN TOPLOTI, KI HOČE PREBUDITI V NAS
   ISKRO NOVEGA ŽIVLJENJA. (Anton Strle)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   6. decembra, 2022 at 8:42

   GOD SV. NIKOLAJA – MIKLAVŽA

   GOD SV. NIKOLAJA ALI MIKLAVŽA, ENEGA IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH SVETNIKOV, S KATERIM JE POVEZANO TRADICIONALNO OBDAROVANJE OTROK, PRAZNUJEMO 6. DECEMBRA.

   ŽIVLJENJEPIS

   Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je sin edinec, saj njegova starša dolgo časa nista mogla imeti otrok. Starša sta bila odprta za reveže, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni zmaga ljudstva) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu. Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji. Vernikom je hotel biti zgled, zlasti v dobrodelnosti. Po izročilu je priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Kmalu po smrti okrog leta 350 so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah.

   Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.

   Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva – okoli 200. Po mnogih cerkvah so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju. Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaja, Nika in Nikica).

   IZROČILO OBDAROVANJA OTROK

   V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-nikolaja-miklavza

   Odgovori
10. Miro says:

    6. decembra, 2022 at 8:35

    Nadaljevanje in zaključek članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    VZGOJA VESTI

    Moralno negativna dejanja, storjena v nepremagljivi nevednosti, so škodljiva za tistega, ki jih zagreši in morda tudi za druge, v vsakem primeru pa lahko povzročijo nadaljnjo zatemnitev vesti. Od tod izhaja nujna potreba po vzgoji vesti (prim. Katekizem, 1783).

    Da bi si vzgojili pravilno vest, je potrebno poučevati razum v spoznavanju resnice — za kar ima kristjan na voljo pomoč cerkvenega učiteljstva — ter vzgajati voljo in čustva s pomočjo udejanjanja kreposti.[29] To je naloga, ki traja celo življenje (prim. Katekizem, 1784).

    Pri vzgoji vesti je še zlasti pomembna ponižnost, ki jo pridobimo tako, da smo pred Bogom iskreni, ter duhovno vodstvo.[30]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori