Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. decembra, 2022 at 11:41

   BL. DRINSKE MUČENKE: MED NJIMI STA DVE SLOVENKI

   LETA 2011 JE BILO V SARAJEVU RAZGLAŠENIH PET DRINSKIH MUČENK ZA BLAŽENE. MED NJIMI STA DVE SLOVENKI, IN SICER S. M. KRIZINA BOJANC IN S. M. ANTONIJA FABJAN.

   Skupaj še s tremi sestrami (Hrvatico s. M. Julo Ivanišević – predstojnico samostana, Madžarko s. M. Bernadeto Banja in Avstrijko s. M. Berchmano Leidenix) sta delovali v samostanu Hčera Božje ljubezni na Palah blizu Sarajeva. Posvečale so se predvsem vzgoji otrok in mladine. Žal je vseh pet sester 15. decembra 1941 umrlo mučeniške smrti v Goraždu ob reki Drini.

   Več o drinskih mučenkah na:
   https://portal.pridi.com/dogodek/bl-drinske-mucenke/

   Odgovori
   • Miro says:

     15. decembra, 2022 at 11:43

     MOLITEV ZA KANONIZACIJO

     Gospod Bog, Ti si svoje služabnice Antonijo Fabjan in Krizino Bojanc ter
     ostale drinske mučenke obdaril z milostjo redovniškega poklica in z močjo,
     da so zvestobo in ljubezen do tebe potrdile s prelitjem svoje krvi. Podeli tudi
     nam stanovitnost v veri, da se tudi za ceno trpljenja ne bomo ločili od tebe.
     Ponižno te prosimo, da blažene sestre sprejmeš v občestvo svetih vesoljne
     Cerkve. Daj, da bomo še bolj pogumno sledili zgledu njihovega življenja ter
     izkusili moč njihove priprošnje v naših potrebah in življenjskih bojih. Po
     Kristusu, našem Gospodu. Amen

     Odgovori
2. Miro says:

   15. decembra, 2022 at 8:34

   Nadaljevanje članka Milost in kreposti (Paul O’Callaghan)

   DAROVI IN SADOVI SVETEGA DUHA

   »Kristjanovo nravno življenje podpirajo darovi Svetega Duha. To so trajna razpoloženja, ki napravijo človeka voljnega, da sledi pobudam Svetega Duha« (Katekizem, 1830).[27] Darov Svetega Duha je sedem (prim. Katekizem, 1831):

   1. dar modrosti: da bi prav razumeli in spoznavali božje načrte;

   2. dar umnosti: da bi prodrli v resnico o Bogu;

   3. dar svéta: da bi mogli v posameznih dejanjih božje načrte prav spoznati in se jih držati;

   4. dar moči: da bi se spoprijeli s težavami v krščanskem življenju;

   5. dar vednosti: da bi spoznali, kako so ustvarjene stvari usmerjene k Bogu;

   6. dar pobožnosti: da bi se obnašali kot božji otroci in kot bratje naših bratov ljudi, tako da smo drugi Kristusi;

   7. dar strahu božjega: da bi zavračali vse, kar bi lahko žalilo Boga, tako kot otrok iz ljubezni zavrača vse, kar lahko užali njegovega očeta.

   Sadovi Svetega Duha »so popolnosti, ki jih izoblikuje v nas Sveti Duh kot predujem večne slave« (Katekizem, 1832). Izročilo Cerkve jih našteva dvanajst: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost, čistost« (Gal 5, 22-23).

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
3. janez says:

   14. decembra, 2022 at 23:03

   »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu«

   PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)
   »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.
   Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.
   Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.
   Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.
   Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte.

   http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

   Odgovori
   • janez says:

     14. decembra, 2022 at 23:05

     Obžalujem, da te internetne strani ni več aktivne na Nadškofiji Ljubljana, od koder sem jo pred časom povzel. Ker je prispevek papeža Frančiška zanimiv in podučen, sem ga vseeno objavil. Janez

     Odgovori
4. Miro says:

   14. decembra, 2022 at 17:20

   JANEZ JE V ZAPORU IN DOBIVA NOVICE O JEZUSU. TEŽKO RAZUME NJEGOVO POČETJE, ZATO POŠLJE UČENCE, DA GA VPRAŠAJO, ZAKAJ TO DELA. JEZUS MU ODGOVORI S TEM, DA POKAŽE NA SVOJA DEJANJA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,18-23)

   Janezu so njegovi učenci pripovedovali o vsem tem; Janez pa je poklical k sebi dva izmed njih ter ju poslal h Gospodu z vprašanjem: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Ko sta moža prišla k Jezusu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi z vprašanjem: ›Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?‹« Prav tisti čas je Jezus veliko ljudi ozdravil bolezni, nadlog in zlih duhov ter milostno naklonil mnogim slepim, da so videli. Odgovoril jima je: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C18-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Janez je v zaporu in dobiva novice o Jezusu. Težko razume njegovo početje, zato pošlje učence, da ga vprašajo, zakaj to dela. Jezus mu odgovori s tem, da pokaže na svoja dejanja. V trenutkih negotovosti se bom spomnil rešitve in pomoči, ki sem je bil deležen po Jezusu. Gospod, okrepi mojo vero in odpri mi srce, da bom s teboj reševal mnoge ljudi iz stiske. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. decembra, 2022 at 17:25

     ALI SI TI TISTI, KI MORA PRITI

     ALI SI TI TISTI, KI MORA PRITI, ALI NAJ ČAKAMO DRUGEGA?“ JE JANEZ KRSTNIK PO UČENCIH SPRAŠEVAL JEZUSA.

     Jezus mu ni odgovoril s teoretičnim utemeljevanjem svojega poslanstva, ampak mu je povedal, kaj se dogaja: „Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.“

     Ko se je v Janeza naselil dvom, se je z vprašanji obrnil na Jezusa. Tudi nam v naši veri ni prizanešeno z dvomi. Kakor Janez se tudi mi s svojimi vprašanji lahko obrnemo na Jezusa. Brez strahu in brez bojazni. Naši dvomi in naša vprašanja ne bodo deležni obsodbe ali zavrnitve. Bog namreč ne obsoja in ne zavrača. Bog sliši in odgovarja. Dobili bomo odgovore, ki bodo potrdili našo vero. Potrebno je samo odpreti uho in srce, pa bomo tudi mi doživeli, da slepi spregledujejo, gluhi slišijo…

     Janez Krstnik v današnjem evangeliju doživlja stisko. Okrog sebe nima učencev in ljudje se več ne zatekajo k njemu, ampak je zaprt v ječi. Ve, da ne more pričakovati nič dobrega. Krstnik je oznanjal Odrešenika, mu pripravljal pot, sedaj pa ga v ječi mučijo bistvena vprašanja. Zato si postavlja temeljno vprašanje: je ta, »ki mora priti«, pravi? Podobne trenutke krize poznamo tudi iz življenja svetnikov, ko so doživljali skušnjave o smislu življenja, se pravi o bistvenih stvareh človeškega bivanja. Mučila jih je skušnjava, da njihovo delo nima pravega pomena, pogosto pa se jim je zdelo, da se jim Bog ne odziva. Poznali so »temno noč« Božje odsotnosti in puščavo njegovega molka. Vendar velja, da bo moral vsakdo, kdor se odpravi na pot za Gospodom, vedno pričakovati kakšno presenečenje: Bog ne bo tak, kakršnega mi pričakujemo, zato Boga srečamo samo v ponižni veri, in ko se mu prepustimo, da se nam bliža po poteh, ki si jih ne moremo niti zamišljati.

     Janez Krstnik je največji »med rojenimi od žená«, pravi sam Jezus. Zakaj? Tudi zato, ker postavlja vprašanje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Ne želi si ustvariti svoje podobe Boga in ne želi si izoblikovati svojega malika, ampak ostaja odprt. Poslušen je Drugemu. Prav njegova izkušnja nam pove, da Boga ni mogoče opisati ali »ujeti« v naš miselni koncept, ampak se vedno »izmuzne« našim opisom. Bog je večji od našega koncepta in neskončno presega našo misel. (povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

     https://portal.pridi.com/2022/12/14/ali-si-ti-tisti-ki-mora-priti/

     Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

     Odgovori
5. janez says:

   14. decembra, 2022 at 12:39

   Kateheza papeža Frančiška: Modrosti se ne naučimo, ker je dar Svetega Duha (povzetek )
   Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana, je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. »Sveti Duh je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu,« je dejal papež Frančišek vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Duh sam je največji dar Boga in tistemu, ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število, ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji, je pojasnil papež in nato začel z razlago prvega, to je modrosti.

   Modrost – gledati z očmi Boga
   Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je dodal papež Frančišek, je »milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga«. Pomeni videti vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako kot je nam všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči, je pojasnjeval papež. »Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi Boga. To je dar modrosti.« In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.

   Za modrost prositi Svetega Duha
   Sveti Duh torej kristjana naredi modrega, je papež nadaljeval katehezo. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje, vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. »Srce modrega človeka ima okus in vonj po Bogu.« Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. Tega po Frančiškovih besedah ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti. Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo, nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da »bomo videli z Božjimi očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo«. To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. Papež Frančišek je kot primer navedel odnose med starši in otroki ter odnos med zakoncema, kjer je tudi pogosto potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. »Tega se ne naučimo, to je poklon Svetega Duha,« je dodal. »Zato moramo prositi Gospoda, da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami.« S to modrostjo moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili. »Prosimo danes za dar modrosti,« je sveti oče povabil ob koncu kateheze, »prosimo Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«

   VATIKAN, sreda, 9. april 2014, kateheza papeža Frančiška

   Odgovori
   • janez says:

     14. decembra, 2022 at 12:42

     BITI, ŽIVETI IN HODITI V MILOSTI SVETEGA DUHA
     Se nam včasih zdi krščansko življenje težko in včasih zahtevno ali celo nemogoče? Da res je nemogoče je, ko poskušamo karkoli narediti sami s človeškimi močmi brez Boga in njegovega blagoslova in pomoči. Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora biti na vodi, da se bo lahko premikala naprej z vesli, jadri ali motorjem. Tako je tudi z nami, ki vedno rabimo Boga. In da bi uživali v krščanskem življenju, se moramo najprej naučiti, kako se z Vero in Molitvijo umiriti in počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas.

     Sveti Duh je Tretja Božja Oseba ali Spiritus Sanctus je Bog, tako kot tudi Sin in Oče. Tu nastane lahko med laiki in verniki, zaradi naše pomanjkljive verske ter bogoslovne izobrazbe, pojmovni nesporazum in zmešnjava, če ljudje Svetega Duha ne vidijo in razumejo kot Božje osebe, kajti on ima osebnost. Je Božanska oseba z lastno voljo in čustvi. Sveti Duh ima vse lastnosti, ki jih imata tudi Sin in Oče. Je vsemogočen, vseveden, nespremenljiv in večen. On je tretja oseba Svete trojice, ki je en sam Bog. Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi naš greh in nam pove, da rabimo Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo nesmisel/norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je nesmiselno/noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Mi pa je ne vidimo tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj nas. Sveti Duh nam je dal novo življenje tako, da nas je prerodil. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16). Sveti Duh je naš učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal apostol Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

     Sveti Duh zato ni nekaj neuporabnega in nekoristnega – prav nasprotno, vse stvarstvo je po njegovem delovanju prerojeno in stvari nikoli ne pusti takih, kot so bile. Če razumemo, kdo Sveti Duh v resnici je in se mu ne upiramo (prim. Apd 7,51), se znajdemo sredi njegovega silovitega viharja (prim. Apd 2,2), ogreva nas z jeziki, podobnimi plamenom (prim. Apd 2,3). Še enkrat: če se mu ne upiramo in mu ne nasprotujemo, ker nas Duh v resnici preplavlja v silovitem viharju z obiljem svoje milosti; neskončno radodaren je, ko deli svoje Božje darove in tej njegovi neizmernosti lahko odgovorimo le po kapljicah. Če si pomagamo z izrazi iz tehnike, je Sveti Duh voznik, v avtomobilu pa sedimo mi. Sveti Duh je veter, jadra pa razvijamo mi. Zato brez Boga ne moremo storiti nič s le človeškimi močni. S to predstavo postane jasno, da o Svetem Duhu ni mogoče govoriti tako, da ga omejimo in točno določimo kdo je, ali iz spoznavanja njegovih darov, kajti Duh veje kjer hoče. Sveti Duh je s prispodobo in ponazoritev podoben vetru, ki je vsak trenutek drugačen … in nas osvobaja nevarnosti pretirane resnosti, prilagodljivosti, enoumja, mode, ustaljenih navad, brezvoljnosti, brezciljnosti, dvomov … Veter Svetega Duha nam govori: »Bodi ti sam svoj. Ne boj se iti ven iz črede, ne boj se zapustiti ogrado! Nič ni bolj zoprnega kot roditi se kot original in umreti kot kopija!« Zato moramo na tej točki spoznavanja Svetega Duha biti pripravljeni pokazati, da želimo z njim sodelovati, zavestno in odgovorno delati, da bo ta veter in ta ogenj zajel tudi druge ljudi – tako, da ga bomo vsi dejavno in goreče v veri in zaupanju uresničevali v svojem življenju. Kaj konkretno pomeni sprejeti Svetega Duha: to pomerni da se mu pustimo da nas vodi, usmerja, da hodimo z njim, kot pravi sv. Pavel: »Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu (Gal 5,25). Veter Svetega Duha, ne piha na površju, ampak v skritih globinah človekove notranjosti, v globinah Cerkve in človeške skupnosti. Naj zapiha, ta sveži veter Svetega Duha, tudi v zatohle prostore naših cerkva in naših življenj. Naj se vse prenovi po Božji Milosti in Božji Dobroti!

     Povzeto po Gotquestions in povzeto po Ognjišču, avtor Zvone Štrubelj

     Pridi Sveti Duh!
     Ti si tisti, ki poživljaš,
     tisti, ki tolažiš, ogenj duše,
     živi notranji studenec, ljubezen.
     Ti si življenje našega življenja,
     ti si posvečevalec,
     ki si nas tolikokrat okrepil v zakramentih.
     Ti si Božji dotik, ki je odtisnil
     v naših dušah krščanski značaj.
     Ti si milina in hkrati moč
     pravega krščanskega življenja.
     Ti si Prijatelj, kateremu hočemo
     izkazovati svojo naklonjenost,
     spoštljivo tišino, voljno poslušnost,
     ljubeznivo darovanje in močno ljubezen.
     (bl. Pavel VI.)

     Odgovori
     • Miro says:

       14. decembra, 2022 at 13:19

       G. Janez, hvala za posredovanje odličnih razmišljanj papeža Frančiška in drugih pristojnih avtorjev glede obravnavanih tem na tej spletni strani. Prosim, še kaj objavite, da bo o tem na voljo bolj celovita in duhovno poučna slika. Bogu hvala, ker se tako razne objave na tej spletni strani dopolnjujejo in osvetljujejo z raznih duhovnih vidikov. Popolna pa je seveda samo BOŽJA BESEDA! Mimogrede še popravek na koncu molitve: sveti Pavel VI.

       Odgovori
       • Hvala says:

         14. decembra, 2022 at 13:52

         Res je, GOSPOD JE VSAKEGA ČLOVEKA POSEBEJ POSTAVIL DA PRIČUJE NA UNIKATEN NAČIN-VSI SMO USTVARJENI KOT UNIKATI ,DRUG DRUGEGA PA DOPOLNJUJEMO, SMO BOŽJI MOZAIK V TEM SVETU.

         Drobna mravljica ima svoje poslanstvo v svetu tako kot ga ima tudi slon, ki tehta okoli 5 ton, vijolica diši, trobentica pa trobi, oddaja glas v svet!.

         Odgovori
         • Miro says:

           14. decembra, 2022 at 14:02

           Najlepša hvala tudi za to spodbudno misel. Drug drugemu podarimo bogastvo veselja in ljudomilih, spravnih besed v moči Svetega Duha. Molimo za luč in moč: Pridi, Sveti Duh!
6. Miro says:

   14. decembra, 2022 at 9:10

   GODUJE SV. JANEZ OD KRIŽA

   SV. JANEZ OD KRIŽA JE PRENOVITELJ KARMELIČANSKEGA REDA IN PISEC MISTIČNIH DEL. IMENUJEMO GA TUDI »MISTIČNI DOKTOR«. S SVOJIMI SPISI JE VELIK UČITELJ DUHOVNEGA ŽIVLJENJA.

   Več o življenju sv. Janeza od Križa na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-od-kriza/

   Sv. Janez od Križa, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. decembra, 2022 at 9:12

     MOLIMO: Bog neskončne ljubezni, po tvoji milosti je sv. Janez od Križa vzljubil križ in
     premagovanje sebe. Naj ga v tem posnemamo in tako dosežemo večno srečo v tebi. Amen.

     Sv. Janez od Križa, prosi za nas!

     Odgovori
     • Miro says:

       14. decembra, 2022 at 9:15

       O ŽIVLJENJU IN DELU SV. JANEZA OD KRIŽA več tudi na:

       https://svetniki.org/sveti-janez-od-kriza-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj/

       Sv. Janez od Križa, prosi za nas!

       Odgovori
7. Miro says:

   14. decembra, 2022 at 9:05

   Nadaljevanje članka Milost in kreposti (Paul O’Callaghan)

   KREPOSTI IN MILOST. KRŠČANSKE KREPOSTI

   Rane, ki jih je v človeški naravi pustil izvirni greh, otežkočajo pridobivanje in udejanjanje človeških kreposti (prim. Katekizem, 1811).[25] Da bi jih kristjan lahko pridobil in živel, je tu božja milost, ki ozdravlja človeško naravo.

   Toda človeške kreposti same ne vodijo človeka do zveličanja. Glavni namen milosti je povzdignjenje človeške narave k udeleženosti pri božji naravi, tako da človekova dejanja spreminja v zaslužna in Bogu prijetna dela. Milost hkrati povzdigne te kreposti na nadnaravno raven (prim. Katekizem, 1810) in vodi človeško osebo k temu, da ravna skladno z razumom, ki ga razsvetljuje vera: skratka, k posnemanju Kristusa. Na ta način človeške kreposti postanejo krščanske kreposti.[26]

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   13. decembra, 2022 at 17:35

   VEDNO IN POVSOD JE NAJPOMEMBNEJŠA
   VSE ODLOČUJOČA ŽIVA BOŽJA BESEDA – VEČNA,
   NESPREMENLJIVA, NEMINLJIVA, VSEMOGOČNA …

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   13. decembra, 2022 at 14:16

   GODUJE SVETA LUCIJA, ZNANILKA BOŽIČNE LUČI

   Na njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo, ki se na toplem do božiča razcveto.
   Ponekod pa v plitve posode posejejo žito, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam.

   https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lucija/

   Sv. Lucija, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. decembra, 2022 at 14:18

     MOLIMO:

     O Bog, Oče luči, prosim te milosti,
     da bom na zemlji po zgledu sv. Lucije živel kot otrok luči,
     v nebesih pa večno gledal tebe. Amen.

     Odgovori
10. Miro says:

    13. decembra, 2022 at 11:29

    GOSPODOVA POTRPEŽLJIVOST NAM ZAGOTAVLJA VSAKRŠEN BLAGOSLOV. TEDAJ SE GOSPOD
    ZDRUŽI Z NAMI, JE V NAS. ČETUDI POLOŽI NA NAŠA RAMENA MALO SVOJEGA KRIŽA, NAM GA
    ON POMAGA NOSITI, Z ODPOVEDJO, Z LJUBEZNIJO. (sv. Janez XXIII.)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori