Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   24. decembra, 2022 at 16:41

   VEČERNA MAŠA – SVETI VEČER

   Prerok Izaija je rojstvo Odrešenika naznanil v več odlomkih. V teh odlomkih se razodeva pomen božiča. Bog izpolni obljubo, ko postane človek. Ne zapusti svojega ljudstva, približa se mu tako, da se odreče svoji božanskosti. Na ta način Bog pokaže svojo zvestobo in človeku podarja novo upanje. To upanje je večno življenje.

   Kadar se govori o upanju, se pogosto nanaša na nekaj, kar ni v moči človeka in tudi ni vidno. Dejansko gre tisto, kar upamo, onstran naših moči in našega pogleda. Toda Kristusovo rojstvo, s katerim se začenja odrešenje, nam govori o drugačnem upanju, upanju, v katerega lahko zaupamo, je vidno in razumljivo, kajti utemeljeno je v Bogu: On vstopi v svet in nam podari moč, da hodimo z njim: Bog v Jezusu hodi z nami in hoditi z Njim naproti polnosti življenja nam daje moč, da v sedanjosti živimo na nov način, četudi je težko.

   Upati za kristjana torej pomeni gotovost, da je s Kristusom na poti naproti Očetu, ki nas čaka. Upanje ni nikoli pri miru, upanje je vedno na poti in nam omogoča hoditi. To upanje, ki nam ga podarja Otrok iz Betlehema, ponudi cilj. Ko v tem svetu torej hodimo v upanju, smo rešeni. Tako se vsakdo izmed nas lahko vpraša: Hodim v upanju ali je moje notranje življenje pri miru, zaprto?

   V krščanskih domovih se danes pripravijo jaslice, v skladu s tradicijo, ki sega do sv. Frančiška Asiškega. Tudi jaslice v svoji preprostosti razodevajo upanje: vsaka od oseb je zatopljena v to ozračje upanja.

   Najprej opazujmo mesto, kjer se je rodil Jezus: Betlehem. To je bilo majhno naselje v Judeji, kjer je bil tisoč let prej rojen David, pastirček, katerega je Bog izvolil za Izraelovega kralja. Betlehem ni prestolnica, zato mu da Božja previdnost prednost, saj Bog rad deluje med majhnimi in ponižnimi. V tem kraju se tako rodi dolgo pričakovani Davidov sin, Jezus, v katerem se srečata Božje upanje in upanje človeka.

   Nato glejmo Marijo, ki je Mati upanja. S svojim ‘da‘ je Bogu odprla vrata našega sveta: njeno dekliško srce je bilo polno upanja, povsem jo je razvnemala vera. Tako jo je Bog izbral in ona je verjela njegovi besedi. Devet mesecev je bila skrinja nove in večne Zaveze, sedaj v votlini premišljuje o Otroku in v Njem vidi ljubezen Boga, ki prihaja rešit svoje ljudstvo in celotno človeštvo.

   Poleg Marije je Jožef, potomec Jeseja in Davida. Tudi on je verjel angelovim besedam. Ko gleda Jezusa v jaslih, premišljuje, da ta Otrok prihaja od Svetega Duha, in da mu je Bog sam naročil, naj ga imenuje ‘Jezus‘. V tem imenu je upanje za vsakega človeka, kajti preko tega otroka, rojenega iz žene, bo Bog človeštvo odrešil smrti in greha. Zato je pomembno gledati jaslice!

   V jaslicah pa so tudi pastirji, ki predstavljajo ponižne in uboge, ki so pričakovali Mesija, ‘Izraelovo tolažbo’ in ‘odrešenje Jeruzalema‘. V Otroku vidijo izpolnitev obljub in upajo, da bo Božja rešitev prišla za vsakogar od njih.

   Kdor zaupa vase, ne pričakuje rešitve od Boga. O tem smo prepričani: naše gotovosti nas ne bodo rešile; edina gotovost, ki nas rešuje, je gotovost upanja v Boga. Reši nas, ker je močan in nam omogoča v življenju hoditi z veseljem, z željo, da bi delali dobro, z željo, da bi bili srečni v večnosti. Majhni, pastirji, zaupajo v Boga, upajo Vanj, in se veselijo, ko v otroku prepoznajo znamenje, ki so jim ga nakazali angeli.

   Ravno zbor angelov z višav oznanja veliki načrt, ki ga uresničuje ta Otrok: ‘Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji‘. Krščansko upanje se izraža v hvaljenju in zahvaljevanju Bogu, ki je uvedel svoje Kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Današnji večer bo resnično praznik, če bomo sprejeli Jezusa, seme upanja, ki ga Bog polaga v sledi naše osebne in skupnostne zgodovine. Vsak ‘da’ Jezusu, ki prihaja, je kal upanja. Zaupajmo v to kal upanja, v ta ‘da’: Da, Jezus, ti me lahko rešiš, ti me lahko rešiš!’ Vesel božič upanja vsem!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2022/12/24/vecerna-masa-sveti-vecer/

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     24. decembra, 2022 at 16:44

     ZAKAJ SE ADAMA IN EVE SPOMINJAMO NA PREDVEČER BOŽIČA?

     V ozadju tega je globoka skrivnost: Bog ustvarja in blagoslavlja ljudi! Toda ljudje se lahko odtujimo od Boga in drug od drugega. Zato je postal Bog sam človek, da bi nam pokazal, da tudi če mi nismo več pri Bogu, je On še vedno z nami. Ali kot je rekel apostol Pavel: Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni. Adam in Eva sta na svet sicer prinesla greh, toda drugi Adam (Jezus) in druga Eva (Marija), ki je rodila Jezusa, sta ga spet odvzela.

     Več o tem na: https://portal.pridi.com/dogodek/adam-in-eva-srecna-krivda-2/

     Odgovori
2. Miro says:

   24. decembra, 2022 at 16:34

   ZAHARIJEVA HVALNICA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,67-79)

   Njegov oče Zaharija je postal poln Svetega Duha in je prerokoval:
   »Slavljen Gospod, Izraelov Bog,
   ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje.
   Vzdignil nam je rog
   rešitve
   v hiši svojega služabnika Davida,
   kakor je povedal po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov,
   rešitev pred našimi nasprotniki in iz rok vseh, ki nas sovražijo,
   da izkaže usmiljenje našim očetom
   in se spomni svoje svete zaveze,
   prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu,
   da nas bo rešil iz rok sovražnikov in nam dal,
   da mu bomo brez strahu služili v svetosti in pravičnosti
   pred njegovim obličjem vse svoje dni.
   In ti, dete, se boš imenovalo prerok Najvišjega.
   Pojdeš namreč pred Gospodom, da pripraviš njegova pota
   in daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje
   v odpuščanju njihovih grehov
   po prisrčnem usmiljenju našega Boga,
   zaradi katerega nas bo
   obiskalo vzhajajoče sonce z višave,
   da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
   in naravna naše noge na pot miru.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C67-79&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Zaharija obuja spomin na velika Božja dela v zgodovini, kako je skrbel za ljudstvo in mu pripravil odrešenje. Janezovo rojstvo odpira pot, ki vodi do tega, zato slavi Boga. Kljub težavam in grehom bom zaupal Bogu, ki se s svojim usmiljenjem bliža v moje življenje in v družbo. Gospod, hvala, ker me kakor Janeza obdarjaš z milostjo in pošiljaš k ljudem, da bi jim pomagal pri srečanju s teboj. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
3. Miro says:

   24. decembra, 2022 at 9:59

   BOŽIČNA POSLANICA SLOVENSKIH ŠKOFOV 2022: NAJ SE DANES BOG RODI V NAŠIH SRCIH!

   Obhajamo božične praznike. Božič je obletnica Jezusovega rojstva, vendar ne samo to. Je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. Bog sam je prišel prebivat med nas (Jn 1,14). Skrivnost učlovečenja Boga najbolj doživljamo ob jaslicah, v domači družini, v bogoslužnem praznovanju, še zlasti pa pri sveti maši. Pri tem se nujno pojavi vprašanje, kako je mogoče ponovno doživeti dogodek rojstva izpred davnih let?

   V Lukovem evangeliju pri polnočni maši beremo, da se je Odrešenik rodil danes (Lk 2,11). Ta časovni prislov se v božičnem času ponovi večkrat. Ponavljanje nakazuje, da Božje rojstvo presega meje časa in prostora. Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako Božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo. Emanuel je Bog z nami. Nismo sami! Utrjevanje upanja je še posebno pomembno v času, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti.

   Bogoslužna besedila v božičnem času nam povedo, da so dogodki odrešenja vedno aktualni in zadevajo vsakega človeka. Ko slišimo ali izgovarjamo, da se je danes za nas rodil Odrešenik, mislimo, da nam Bog v sedanjem trenutku ponuja možnost, da ga prepoznamo, sprejmemo in okrepljeni z vero zaživimo na nov način, kot so to storili pastirji v Betlehemu.

   Božje dete se ni rodilo v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. Tudi v tem času mnogi trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih in tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam.

   V imenu slovenskih škofov vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim želim blagoslovljen božič. Naj nam praznovanje Božjega rojstva utrdi vero, prinese miru, veselja in novega upanja.

   Msgr. dr. Andrej Saje
   Novomeški škof in
   predsednik Slovenske škofovske konference

   https://katoliska-cerkev.si/bozicna-poslanica-slovenskih-skofov-2022-naj-se-danes-bog-rodi-v-nasi-srcih

   Odgovori
4. Miro says:

   24. decembra, 2022 at 9:31

   PROSILA STA ZA ČUDEŽ IN GA DOBILA NA BOŽIČ: BOG JE OZDRAVIL DAVIDOVO BOLNO SRCE (Aleteia)

   VERJAMETE V ČUDEŽE? ZAKONCA DAVID IN TONI STA GA DOŽIVELA ZA BOŽIČ LETA 2004

   Davidu iz McAllena v Teksasu so marca 2004 zdravniki povedali strašno novico. Imel je bolno srce, ki je delalo s tako zelo zmanjšano kapaciteto, da so mu napovedali še največ dve leti življenja.

   “Prvih nekaj dni po tej diagnozi sem bila kot zombi. Bila sem povsem na tleh, moja edina molitev je bila: Bog, pomagaj mi skozi to,” pripoveduje njegova žena Toni.

   NAPOVEDALI SO MU ŠE NAJVEČ DVE LETI ŽIVLJENJA

   Tudi drugo in tretje mnenje se nista razlikovala od prve diagnoze. David je začel svojo družino in najbližje pripravljati na to, da bo v roku leta ali dveh umrl. Srce se mu je trgalo, ko je moral to povedati svojima dvema odraščajočima hčerama.

   S Toni sta ogromno molila in prebirala Sveto pismo. Molila sta za to, da bi David prejel srce darovalca. Za gorečo molitev sta prosila tudi vse sorodnike, prijatelje in znance iz cerkve. Vsi so se združili v molitvi.

   “BOG, PROSIM, OZDRAVI DAVIDOVO SRCE”

   “Nekoč pa sem se kar naenkrat zavedela, kaj pravzaprav prosiva Gospoda. Prosila sva za to, da bi mu presadili srce, ampak za to bi moral najprej nekdo umreti. Dobesedno prosila sva, naj nekdo umre, zato da bi lahko David dobil njegovo srce.”

   Od takrat naprej se je njuna molitev spremenila. Še vedno sta molila za čudež, vendar ne, da bi David dobil srce nekoga drugega, pač pa da bi Bog ozdravil njegovo srce.

   Okoli zahvalnega praznika je David začel dobivati drobne znake in sporočila, da Bog dela. “V Matejevem evangeliju me je nagovoril stavek: ‘Jaz bom z vami vse dni do konca sveta.’ Še bolj pa me je zadel odlomek iz Ezekijela, ki pravi: ‘Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost.’ Trdno verjamem, da mi je Bog s tem poslal sporočilo, da zame pripravlja novo srce.”

   PROSILA STA ZA MAJHNO ZNAMENJE: SNEG NA BOŽIČ

   Njegova žena Toni je molila: “Bog, hvala, ker ozdravljaš Davida. Vem, da ga ozdravljaš. Hvala, Gospod, hvala, hvala. Bilo pa bi čudovito, če bi nama naklonil čisto majhno znamenje. Nekaj čisto malega, morda sneg za božič … Bog namreč pravi, da naj bo naša vera vsaj tako velika, kot je gorčično zrno, in naj molimo: Zgodi se tvoja volja.”

   Toni in David živita v mestu McAllen v Teksasu, kjer je 11 mesecev na leto tako rekoč poletje, en mesec pa imajo nekaj podobnega naši jeseni. Tistega božičnega večera, ko so šli že vsi spat, je Toni pogledala skozi okno in ugledala sneg, ki pada z neba. Bilo je točno takšno znamenje, kot ga je prosila od Boga. Čutila sem, da mi Bog govori: “Tukaj sem. Nikoli te nisem zapustil.”

   Naslednje jutro se je ves južni Teksas zbudil v bel božič, kar se ni zgodilo že več kot sto let. Tri tedne pozneje sta se Toni in David peljala na Davidov mesečni pregled srca. Zdravnik je odprl izvide, široko razprl oči in rekel: “Ne vem, kaj se je zgodilo. Tega ne znam razložiti, ampak vaše srce je zdravo.”

   “Midva pa sva se samo spogledala in rekla: O, midva pa veva, kaj se je zgodilo. Bog je uslišal najine molitve. Izročila sva se v Božje roke. Če imaš vero in zaupanje Vanj, bo poskrbel zate. Zdaj imava ne le brezmejno hvaležnost za čudež, ki se je zgodil, pač pa tudi nalogo, da ljudem pripovedujeva o tem, kako velik je Bog.”

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/12/24/prosila-sta-za-cudez-in-ga-dobila-na-bozic-bog-je-ozdravil-davidovo-bolno-srce/

   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   24. decembra, 2022 at 9:05

   DEKALOG. PRVA BOŽJA ZAPOVED (piše: Javier López)

   JEZUS KRISTUS JE UČIL, DA JE ZA ZVELIČANJE POTREBNO IZPOLNJEVATI ZAPOVEDI, KI IZRAŽAJO BISTVO NARAVNEGA MORALNEGA ZAKONA. PRVA ZAPOVED JE DVOJNA: LJUBEZEN DO BOGA IN LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA ZARADI LJUBEZNI DO BOGA.

   DESET BOŽJIH ZAPOVEDI ALI DEKALOG

   Naš Gospod Jezus Kristus je učil, da je za zveličanje treba izpolnjevati zapovedi. Ko ga neki mladenič vpraša: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« (Mt 19,16), mu On odgovori: »Če hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!« (Mt 19,17). Nato navede nekatere zapovedi v zvezi z ljubeznijo do bližnjega: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater!« (Mt 19,18-19). Te zapovedi, skupaj z zapovedmi o ljubezni do Boga, ki jih Gospod omenja na nekem drugem mestu, sestavljajo deset zapovedi božje postave (prim. 2 Mz 20,1-17; Katekizem, 2052). »Prve tri se nanašajo bolj na ljubezen do Boga, ostalih sedem na ljubezen do bližnjega« (Katekizem, 2067).

   Desetere zapovedi izražajo bistvo naravnega moralnega zakona (prim. Katekizem, 1955). To je zakon, ki je zapisan v človekovo srce, čigar spoznanje je zasenčeno zaradi posledic izvirnega greha in kasnejših osebnih grehov. Bog je hotel razodeti nekaj »religioznih in nravnih resnic, ki same po sebi niso nedostopne razumu« (Katekizem, 38), da bi jih vsi mogli spoznati na popoln iz zanesljiv način (prim. Katekizem, 37-38). Ta zakon je najprej razodel v stari zavezi, nato pa v polnosti po Jezusu Kristusu (prim. Katekizem, 2053-2054). Cerkev varuje razodetje in o njem uči vse ljudi (prim. Katekizem, 2071).

   Nekatere zapovedi določajo to, kar je treba storiti (npr. posvečevati praznike); druge pokažejo na tisto, česar ni dopustno delati (npr. ubiti nedolžnega). Slednje označujejo nekatera dejanja, ki so notranje zla zaradi njihovega moralnega predmeta samega, neodvisno od tega, kakšni so motivi ali nadaljnji nameni storilca teh dejanj in kakšne so okoliščine, ki to dejanje spremljajo.[1]

   »Jezus pokaže, da zapovedi ne smemo razumeti kot najmanjšo mejo, ki je ni dovoljeno prekoračiti, marveč kot cesto, ki je odprta za nravno in duhovno pot takšne popolnosti, katere duša je ljubezen (prim. Kol 3,14).«[2] Na primer, zapoved “ne ubijaj” vsebuje ne le klic k spoštovanju življenja bližnjega, temveč k spodbujanju tega, da se ta razvija in bogati kot oseba. Ne gre za prepovedi, ki omejujejo svobodo; to so luči, ki kažejo pot dobrega in sreče, tako da človeka osvobajajo moralne zmote.

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-31-dekalog-prva-bozja-zapoved/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   23. decembra, 2022 at 19:16

   ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,57-66)

   Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C57-66&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Odgovori
   • Miro says:

     23. decembra, 2022 at 19:17

     JANEZ JE NJEGOVO IME

     Zgodbe o rojstvu so zgodbe upanja, ki sporočajo, da je Bog tu in želi ljudem prihodnost in življenje. Ta Jezusova obljuba se odraža tudi v pomenu imen treh glavnih oseb današnjega evangelija. Imena Zaharija (“tisti, ki se ga je Bog spomnil”), Elizabeta (“moj Bog je polnost”) in Janez (“Bog je milostljiv”) sporočajo, da Bog nikogar, ki je vse življenje zaupal vanj, ne pozabi.

     Ravno to je tudi Janezova naloga – pripraviti pot za tistega, v katerem je poosebljeno Božje usmiljenje in ki želi oznanjevati ljudem nepreklicno Božjo naklonjenost.

     Bog je milosten, Bog je polnost, Bog se približa ljudem. Tako bi lahko opisali vsebino današnjega praznika. Spoznamo Boga, ki želi ljudem samo najboljše in lahko se vprašamo, kaj to sporočilo pomeni za naše življenje – kaj pomeni zame “polnost Boga”? Kaj mi pomeni “Bog se je spomnil”? Kdaj in kako sem izkusil te obljube v svojem življenju? Ali lahko izhajam iz prepričanja, da tudi meni želi Bog samo najboljše, čeprav sem moral v svojem življenju tako pogosto izkušati omejitve? Pogosto šele ko čez čas gledamo na prehojeno pot, vidimo, kako smo bili obdarjeni, da se življenje izplača, in da šele iz neke širše perspektive lahko vidimo rdečo nit in smisel vsega skupaj.
     Človek (noben človek) ni žoga, ki ga muhasta usoda premetava sem ter tja, temveč je edinstveno bitje, ki ga je Bog poklical po imenu, ki je zaželen, sprejet od Boga in ki mu je zaupana pomembna naloga.

     Današnja berila izhajajo iz tega, da ima vsak človek svojo poklicanost in svojo nalogo. Tako nas današnji praznik spodbuja, da se vprašamo, kakšne darove nam je dal Bog in kakšne so naše možnosti, da te darove uporabimo. Ni vedno lahko, da jasno prepoznamo in izpolnimo nalogo, ki nam je bila tako rekoč položena v zibko, saj se tekom življenja marsikaj spremeni. Da bi začutili nalogo, potrebujemo kar nekaj potrpežljivosti in iznajdljivosti!

     Ko pride Bog, se začne nekaj popolnoma novega. Nekaj tega preroškega zagotovila se izrazi v Elizabetinem pogumnem nasprotovanju tradicionalnemu imenu za njenega sina. Stare mehanizme se mora odpraviti, da se lahko pripravi prostor za čisto novo in drugačno. Tako danes kot takrat potrebujemo ljudi, ki si upajo razmišljati, kaj ni v skladu z obstoječimi miselnimi vzorci, ki si upajo glasno nastopiti proti zastarelim dogovorom, če ti ovirajo pojav novega polnega življenja. Kaj bi se zgodilo, če bi vsak(a) izmed nas zbral(a) pogum za to?

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2022/12/23/janez-je-njegovo-ime/

     Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

     Odgovori
7. Miro says:

   23. decembra, 2022 at 11:46

   GODUJE SV. JANEZ KENTSKI

   LASTNOST, KI GA JE ŠE POSEBEJ ODLIKUJE, JE NJEGOVA SRČNA DOBROTA IN PONIŽNOST! ZDI SE KAR PREPOŠTEN, PREDOBER, DA BI BILO LAHKO RES! IN TO KLJUB TEMU, DA JE BIL UNIVERZITETNI PROFESOR.

   Janez Kentski je bil rojen 23. junija 1390 v Kenty na Poljskem. Vzdevek »Kentski« je dobil po svojem rojstnem kraju Kenty (lat. Cantius, slov. Kancij), blizu Krakova.

   Po študiju v Krakovu je tu predaval teologijo, po posvečenju pa je bil nekaj časa tudi župnik v Olkuszu. Župniji pa se je kmalu odpovedal, da se je lahko popolnoma posvetil profesuri. Kot profesor je slovel po svoji naklonjenosti študentom, saj je zanje skrbel in se zavzemal tudi zunaj šolskih prostorov.

   Lastnost, ki ga je še posebej odlikovala, je bila njegova srčna dobrota. Sproti je razdajal denar, obleko, obutev. Nekega dne si je na poti z univerze domov celo sezul čevlje in jih dal siromaku, ki jih ni imel. Živel je izredno skromno, se postil in pokoril. Spal je na tleh. Moč je črpal iz mašne daritve in stalnega premišljevanja Jezusovega trpljenja.

   Štirikrat je peš poromal v Rim. Na romanju je padel v roke roparjem, ki mu pobrali vse. Na vprašanje, ali ima še kaj, je odgovoril, da ne. Ko pa se je kasneje spomnil, da ima v plašču všitih nekaj zlatnikov, se je obrnil, šel k roparjem in jim pokazal še zlatnike. Njegova resnicoljubnost in skromnost je roparje tako ganila, da jih niso želeli vzeti. Še več – vrnili so mu celo vse tisto, kar so mu prej vzeli. Malo pred smrtjo je vse svoje premoženje zapustil revežem.

   Umrl je na predvečer božiča leta 1473 v Krakovu; zaradi božične vigilije njegov god praznujemo dan poprej.

   Že za življenja so ga častili kot svetnika, po njegovi smrti pa so se na njegovo priprošnjo zgodili številni čudeži. Za svetnika je bil razglašen leta 1767. Pokopan je v univerzitetni cerkvi sv. Ane. Njegovo stanovanje in zasebna kapela sta ohranjena še danes.

   Sv. Janeza Kentskega umetniki najpogosteje upodabljajo kot duhovnika s križem, rožnim vencem ali monštranco v roki. Nekateri ga upodabljajo tudi z doktorskim klobukom in roko na rami študenta. Je zavetnik Poljske.

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kentski-preposten-da-bi-bilo-res/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   23. decembra, 2022 at 9:27

   ZGODBA O ŠTIRIH ADVENTNIH SVEČAH (Aleteia)

   KRATKA ZGODBA O ADVENTNEM VENČKU S PRESENETLJIVIM KONCEM

   Na adventnem venčku so gorele štiri adventne sveče.

   Prva sveča je zavzdihnila, rekoč: “Ime mi je Mir, lahko svetim z zelo močno svetlobo, vendar ljudje nočejo miru, nočejo me.” Njen plamen je oslabel in ugasnil.

   Sledila ji je druga sveča: “Ime mi je Vera, vendar sem postala odveč. Ljudje nočejo več poznati Boga.” In ugasnila.

   Z žalostnim in tihim glasom je spregovorila tretja sveča: “Ime mi je Ljubezen in nimam več moči goreti. Ljudje me ignorirajo, vidijo samo sebe in ne tistih, ki bi jih morali imeti radi.” Ugasnila je tudi ta.

   Tedaj pa je v sobo vstopil otrok in videl, kaj se dogaja z adventnim venčkom. S solzami v očeh je zavpil svečam: “Vaša naloga je, da gorite, ne da ugasnete!

   Tedaj je spregovorila četrta sveča: “Ne boj se! Dokler gorim, lahko spet prižgem druge sveče … Moje ime je Upanje.”

   Otrok je vzel plamen Upanja in znova zanetil Mir, Vero in Ljubezen …

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/12/18/zgodba-o-stirih-adventnih-svecah/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
9. Miro says:

   22. decembra, 2022 at 19:48

   SVETA FRANČIŠKA K. CABRINI: NJEN VZOR SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ, ZAVETNIK MISIJONARJEV; MATI IZSELJENCEV

   Tega preprostega kmečkega dekleta sprva ni želela sprejeti nobena redovna skupnost. Kasneje je ustanovila svojo. Redovniško ime Frančiška Ksaverija je dobila zaradi velikega spoštovanja sv. Frančiška Ksaverija, zavetnika misijonarjev. V Italiji in Ameriki je danes češčena kot »mati izseljencev«.

   O življenju sv. Frančiške Cabrini več na: https://portal.pridi.com/dogodek/franciska-ksaverija-cabrini/

   Sv. Frančiška Cabrini, prosi za nas!

   Odgovori
10. janez says:

    22. decembra, 2022 at 19:39

    Šest koristnih nasvetov kristjanom proti žalosti in čustveni praznini, da bomo bolj vedri in dobri ljudje

    Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bomo žalostni in depresivni ter brez vedrine in upanja. Prosimo Boga Milosti, da bomo vedno Zaupali v Božjo Usmiljenje in Dobroto!

    1) Prepoznajte negativne misli
    Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se ne odzvati neprimerno trenutnemu položaju. Druga past, v katero lahko zapademo, je pretirano posploševanje. Če imamo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh, in na ta način bomo lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.

    2) Naučite se zastavljati prava vprašanja in se podučiti od Boga
    Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo “alarm”. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bomo ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.

    3) Uživajte življenje in se veselite vseh Božjih darov
    Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo. Veselimo se vsega, kar nam je Bog daroval, da bi nam bilo dobro.

    4) Okrepite svojo samozavest
    Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam naše kreposti in vrline lahko pomagajo pri osebni rasti, da se bomo kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali.

    5) Molite Boga za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo negativne vibracije in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas Vodi Božja Milost in Dobrota. Kristjani imamo pravico do optimizma, Upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in Evangelij, ki je Veselo Oznanilo za vse Ljudi. Boga nam hoče vedno le vse dobro. Odprimo se Božji Milosti in Ljubezni.
     
    6) Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka na Obalah večnosti. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Bog nikoli ni daleč od nas. Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami! Predvsem pa boste premagali žalost in utrujenost, ko boste pomagali drugim, jim služili, ker boste obilo poplačani od Boga z dobroto in usmiljenjem; ker takrat boste drugim in sebi najboljši prijatelj in dobrotnik, takrat boste dejansko lahko pomagali tudi sebi. Ne v umiku v žalost in obtoževanje drugih, ampak z vero v Boga in Ljubeznijo in dobrimi deli za soljudi, Čaščenjem in Slavljenjem Nebeškega Očeta. Ljubezen razoroži še tako namrgodene ter kritične ljudi in jim odpre kamrico njihovega srca, jih razveseli in jih navda z Upanjem in Vero v Boga. Ker jih Obsije z Lučjo Jezusa Kristusa, ker jih obda z Božjim Mirom in ker jim daruje Božje Usmiljenje in Dobroto. In namesto da bi sami veliko modrovali, prisluhnimo v miru in tišini Bogu in našim bližnjim, preko katerih nam govori Bog!

    Jeremija 17,7: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

    Odgovori
    • Miro says:

      22. decembra, 2022 at 19:41

      BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH, ZAUPAMO VATE!

      Odgovori