Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   10. marca, 2023 at 9:08

   PAPEŽ: NAŠE ZAVAROVANJE ZAGOTAVLJATA SOLIDARNOST IN DEJAVNA LJUBEZEN

   Papež Frančišek je v četrtek, 9. marca 2023, v avdienco sprejel vodstvo in osebje Nacionalnega inštituta za zavarovanje v primerih nezgod pri delu. Dejal je, da njihova dejavnost spominja, da je slog dobrega Samarijana vedno aktualen. Povabil jih je, naj se nikoli ne odpovejo sočutju, bližini in nežnosti, ki nakazujejo Božji slog.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/papez-nase-zavarovanje-zagotavljata-solidarnost-in-dejavna-ljub.html

   Odgovori
2. Miro says:

   9. marca, 2023 at 19:44

   ŽIVEL JE BOGATAŠ. OBLAČIL SE JE V ŠKRLAT IN DRAGOCENO TKANINO TER SE DAN NA DAN SIJAJNO GOSTIL. PRI NJEGOVIH VRATIH PA JE LEŽAL REVEŽ, KI MU JE BILO IME LAZAR IN JE IMEL POLNO RAN PO TELESU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 16,19-31)

   »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan.

   In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹

   Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+16%2C19-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     9. marca, 2023 at 19:50

     BOGATIN IN LAZAR

     V zgodbi, ki jo pripoveduje Jezus na tem svetu bogataš uživa in revež trpi. Na drugi strani pa bo revež užival in bogataš trpel. Na tem svetu revež prosi bogataša usmiljenja in ga ni deležen, na drugi strani pa bo bogataš prosil usmiljenja, pa ga ne bo našel. Brezno, ki se je v tem življenju ustvarilo med bogatašem in revežem, bo med njima dokončno ostalo. Tukaj revež potrebuje bogataša, na drugi strani pa bo bogataš potreboval reveža. Položaj obeh je obrnjen na glavo.

     Jezus kaže na Božjo sodbo, ki bo razblinila vso utvaro, da bogastvo zagotavlja življenje. Pri tem ne poveličuje uboštva in ne obsoja bogastva. Poudarja pa solidarnost. Če smo v življenju solidarni, nam je obenem zagotovljena sreča. Srečo Bog podarja svojim sinovom, ki med seboj delijo Božji pogled in sočutje do vsakega človeka. Če je bogataš bogat v materialnem smislu, bo postal bogat v Bogu takrat, ko bo svoje dobrine delil s potrebnimi. Pred Bogom so bogataševo bogastvo reveži, ki bodo zanj molili in prosili.

     V igri je življenje. Če ljubimo, ga imamo, če ne, ga izgubljamo. Z ljubeznijo pridobivamo svoje življenje. Ljubezen upošteva dostojanstvo vseh, ga varuje in pospešuje z vsemi sredstvi. Če tako delam, življenje pridobivam, če pa ne, ga izgubljam. To merilo velja za vse, tudi za bogataše.

     Jezus nam kaže Božjo misel o človeku zato, da bi mi življenje usmerili v pravo smer. Ne želi nas zastraševati, saj govori umirjeno in po domače. Razkriva nam skrivnost življenja. Pokaže nam, kdaj ga množimo in kdaj ga izgubljamo. V igri je vera v Odrešenika. On nas prepriča, da se zaradi sožitja in domačnosti z Bogom tudi drug do drugega obnašamo kot brat ali sestra.

     S priliko nam Jezus kaže, kako lahko tudi mi prav živimo. Bogataš je brez imena, medtem ko je revežu ime Lazar. Lazar pomeni »Bog pomaga«. Brez Boga sebe pomešamo s tem, kar uporabljamo, in na koncu postanemo sužnji stvarem. Nimamo več imena in istovetnosti. Če hočemo imeti življenje zgolj iz bogastva, to pomeni, da smo pozabili Boga in prezrli sočloveka, ki za nas ni več brat. Bogataš v priliki ni predstavljen kot hudobnež, ampak kot nekdo, ki se reveža niti ne zaveda, ker je tako ujet v svoje utvare.

     Najbolj zgovorna podrobnost pa je opis bogataša v peklu, ki je »dvignil pogled in videl«. V svojem življenju ni nikdar dvignil pogleda, zato ni nikdar videl ničesar resničnega. To je pot, ki jo moramo tudi sami prehoditi, preden spoznamo in priznamo resnico življenja. S tem ko prilika omenja, kaj se je bogatašu dogajalo v peklu, tudi nas spodbuja, da bi že danes dvignili pogled in spregledali resnico ter življenje vzeli resno – kot dar, ki se veča, če ga deliš z drugimi, in izginja, če ga hočeš zadržati zase.

     Ni dovolj, da svoje dobrine razdelimo, do reveža moramo biti tudi pozorni in skrbni. Zaradi skrbi namreč naša razdelitev dobrin postane ljubeča in dragocena. Šele če delimo dobrine iz skrbi za človeka, je naša skrb znamenje vere v Boga, ki skrbi za srečo vseh svojih otrok, ne le za nas . On je postal naš bližnji, ki ga dosežemo v svojih bližnjih.

     Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2023/03/09/9-marec-bogatin-in-lazar/

     Odgovori
3. Miro says:

   9. marca, 2023 at 17:07

   ZAKAJ POPOLNOST VČASIH DOJEMAMO POVSEM ZGREŠENO (Aleteia)

   EVANGELJSKI ODLOMEK O POPOLNOSTI VSEBUJE NEMOGOČO ZAPOVED. DOKLER NE RAZUMEMO, KAKO NE GRE ZA TO, DA DELAMO, TEMVEČ DA SPREJEMAMO

   Popolnost je stvar, za katero si ljudje neusmiljeno prizadevamo. Želimo si popolne ocene, popolne počitnice, popolnega zakonca. Pogosto pa je že naše dojemanje popolnosti samo po sebi nepopolno. Ko nam Jezus zapoveduje: “Bodite torej popolni” (Mt 5,48), nam ne naroča, naj bomo brezhibni ali naj nikoli ne naredimo napake.

   KORENINA POPOLNOSTI

   Z določenega vidika popolnost tukaj na zemlji preprosto ni mogoča. Klasično besedilo z naslovom Teologija krščanske popolnosti nam pojasni, zakaj:

   Tudi v višavah popolnosti obstajajo prostovoljne napake in zmote, kar je mogoče dokazati tudi v življenju svetnikov. Razlog je tale: tudi če so sposobnosti in moči preobražene duše običajno posvečene Bogu, ne morejo biti tako popolne, da nikoli nič ne bi odvrnilo njihove pozornosti ali da se ne bi nikoli navezale na ustvarjene dobrine in tako storile kaj nepopolnega ali celo manjši greh. Na zemlji se je nemogoče izogniti vsem nepopolnostim.

   Pot v popolnost se začne z iskrenim samospoznavanjem. To nam pomaga razumeti Božji služabnik, p. Peter Semenenko, soustanovitelj resurekcionistov: “Človeški duh je sam po sebi nič. Sam po sebi nima ničesar, kar bi človeku lahko zagotovilo polnost, pomembnost, veličino, moč in oblast, torej vsako popolnost. Ima le sposobnost za vse te stvari.”

   Gospodov poziv k popolnosti je njegovo razodetje naše usode. Najboljša opredelitev “usode”, na katero sem naletel, pravi, da je usoda nujnost, ki jo čutimo v sebi, da bi ugotovili, zakaj je vredno biti tukaj.

   Cilj Kristusovega izziva je spodbuditi to nujnost in našo pripravljenost, da jo sprejmemo. Kajti popolnost ne pomeni, da smo brezhibni. V skladu s korenom besede popolnost pomeni posedovanje konca, cilja, namena, zaradi katerega obstajamo.

   Paul Claudel je odlično zajel temeljno dinamiko procesa popolnosti:

   Kristus nam govori: Nisem prišel, da vam prinesem raj tukaj in zdaj, ampak da vam prinesem obzorje, morje, torej svobodo. Prišel sem, da vam prinesem željo in smer, to skrivnostno razumevanje vašega cilja na vseh vaših potovanjih. Bremenu, ki vas teži, sem dodal hrepenenje. Zato bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.

   Ko nam Jezus to zapoveduje, od nas ne zahteva, naj naredimo nemogoče, ampak naj to sprejmemo. Popolnost se zgodi, ko dopustimo, da našo zmožnost za polnost napolni Drugi.

   KAKO BITI POPOLN

   Glavna težava je v tem, ker se pri poskusu, da bi ubogali Gospodov poziv, naj bomo popolni, tega pogosto lotimo na napačen način. Nasedemo na laž, da postanemo popolni tako, če Bogu predstavljamo svoje vrline, ki jih On potrdi.

   Toda naša navezanost na lastne vrline nam preprečuje, da bi se zanesli na Boga – edinega, ki lahko izpolni našo sposobnost, da postanemo popolni. To je nasprotje popolnosti. Ko se torej ukvarjamo z lastno dobroto ali “perfekcionizmom”, nevtraliziramo in izničimo Božjo dobroto. Usmiljenje postane nepomembno.

   Kaj naj torej storimo, da bi postali popolni? Tole: Prinesimo Bogu svojo šibkost … svojo nezmožnost … svoje spoznanje o pomanjkanju dobrote … svojo bedo – brezup, s katerim se soočamo, ko se odvračamo od Boga.

   Ko si upamo prenehati z dokazovanjem, kako dobri smo sami po sebi … ko si upamo veseliti se svoje šibkosti, nas Bog naredi popolne prav v spoznanju naše nepopolnosti. Prav to ponižno priznanje naše resnične šibkosti spodbuja Očeta, da z nami deli svojo popolnost.

   Modrost svete Terezije Deteta Jezusa kot cerkvene učiteljice izžareva pronicljiva pripomba:

   Popolnost se mi zdi preprosta: Popolnost je v tem, da izpolnjujemo Božjo voljo, da smo to, kar Gospod želi, da smo. Zdi se mi dovolj, da prepoznamo lastno ničnost in se kot otroci prepustimo Božjemu naročju.

   POPOLNI KAKOR OČE

   Ampak kako popoln je pravzaprav nebeški Oče? Sv. Tomaž Akvinski odgovarja:

   Božja popolnost je v tem, da ima rad vse ljudi, tako dobre kot slabe. Božjo popolnost predstavlja blagost, potrpežljivost, zmernost in vzdržnost od poželenj: najvišji mir in spokojnost duše, tako da je ne more prizadeti nobena krivica, jeza ali maščevanje; tako da je človek umirjen in brez strasti.

   Popolni začnemo biti, ko verjamemo, da nas Oče ljubi prav takšne.

   Popoln način priprave na sveto obhajilo nam je zagotovljen, ko pri maši molimo: Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša. In postala popolna.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/03/09/zakaj-popolnost-vcasih-dojemamo-povsem-zgreseno/

   Odgovori
   • Hvala says:

     9. marca, 2023 at 19:02

     Ja, res je, ČLOVEK MORA PRIZNATI SVOJO BEDO, NEPOPOLNOST, SLABOST, NEZMOŽNOST IN BOG BO NAPRAVIL SVOJE.

     TO JE RES CELOVITO OZDRAVLJENJE ČLOVEKA, NE PRIZADENETE TE NOBENA BESEDA, NE KRIVICA, NE JEZA, MAŠČEVANJE, NIČESAR OD TEGA NI VEČ.

     Odgovori
4. janez says:

   9. marca, 2023 at 11:39

   Kličite Boga in ga prosite za pomoč, da se v vaše življenje zopet vrne mir_ Aleteia

   Strah in negotovost zaradi zdravja, službe, otrok, partnerja idr. je pogosto težaven in neznosen občutek, ki nas lahko ohromi in pahne v žalost. Morda v določenem trenutku ne moremo storiti prav ničesar in lahko le čakamo in molimo k Njemu in premislimo situacijo kako ravnati. Včasih je potrebno zelo malo, da se ob tem umirita naše srce in um in da dobimo preblisk kako ravnati. Medtem ko bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da odpravimo različne stresne situacije, na katere imamo vpliv, moramo tudi okrepiti naša prizadevanja tako, da prosimo za pomoč Boga.

   Ko to storimo, se znebimo nekaj strahu in tesnobe, ki nas obdajata, saj svet počiva na Božjih ramenih. Spodaj je odlomek iz Psalma 86, ki ga je priporočljivo moliti v času preizkušenj, ki nas navdajajo s strahom. Z njim bomo na pomoč poklicali najboljšo tolažbo. Molimo k Njemu in ukrepajmo, ko premislimo in vemo, kaj je prav.

   Nagni, Gospod, svoje uho, usliši me, ker sem nesrečen in reven.
   Varuj mojo dušo, zakaj veren sem, reši svojega služabnika, ti, moj Bog, ki zaupa vate.
   Izkaži mi milost, o Gospod, saj ves dan kličem k tebi.
   Razveseli dušo svojega služabnika, saj k tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.
   Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.
   Poslušaj, Gospod, mojo molitev,
   prisluhni glasu moje prošnje
   Na dan svoje stiske te kličem, kajti ti me uslišiš.
   Zahvaljujem se ti, Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem, tvoje ime častim na veke,
   zakaj velika je tvoja dobrota do mene,
   rešil si mojo dušo iz globine podzemlja.
   O Bog, prevzetneži so se vzdignili zoper mene,
   drhal nasilnežev mi streže po življenju,
   niso postavili tebe pred sebe.
   A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog,
   počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.
   Obrni se k meni in mi izkaži milost,
   daj svojo moč svojemu služabniku,
   reši sina svoje služabnice.
   Stori na meni znamenje za dobro;moji sovražniki bodo videli in bodo osramočeni,
   zakaj ti, Gospod, si mi pomagal in me potolažil.

   Medmrežje Aleteia molitve

   Odgovori
5. Miro says:

   8. marca, 2023 at 19:20

   JEZUS TRETJIČ NAPOVE SVOJO SMRT IN VSTAJENJE – JAKOBOVA IN JANEZOVA PROŠNJA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,17-28)

   Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.«

   Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.«

   Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C17-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     8. marca, 2023 at 19:27

     SLUŽITI? (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

     Služiti pomeni nameniti največjo pozornost potrebam drugih, ki jim strežeš. Tisti, ki služi je ponižni strežnik. Poudarja sodelovanje, zaupanje, empatijo in etično uporabo moči. Je najprej služabnik, ki sprejema zavestne odločitve z namenom boljšega služenja drugim in ne povečevanja svoje lastne moči. Cilj služenja je rast posameznikov in vključitev vsakega posameznika.

     Tisti, ki služi ima naslednje značilnosti: poslušanje, empatija, zavedanje, zmožnost prepričevanja, predvidevanje, služenje, zavezanost rasti drugih, graditev skupnosti.

     Jezus je v evangeliju na več mestih izpostavil pomen služenja drugim.

     Jezus je bil pravzaprav tudi zelo konkreten. Da bi ja razumeli … Celo z zgledom umivanja nog svojim učencem (kar so v tistem času delali samo služabniki) je pokazal kako naj se obnaša tisti, ki služi.

     Vam vse to zveni znano? Jezus nas ne “špara”. Pove stvari, kot so, in pri tem ne upošteva visokih položajev. Pri njem je pomembna samo resnica.

     Daje nam vse usmiljenje, če smo najprej pripravljeni iskreno priznati svoje stanje. Ne da bi se sramotili ali javno poniževali, samo da v srcu sprevidimo, pri čem smo.

     Lahko si skušamo zgraditi sistem predpisov, norm in protokolov, ki naj bi reševal. Ki naj bi bil Cerkev. Jezus potem tako rekoč ni več potreben. Težava je samo v tem, da brez njega ta sistem ne more delovati. In da Jezus ne potrebuje prav zelo tega sistema, da bi deloval. Da vsa ta nepregledna konstrukcija prej obtežuje kot pa pomaga. Da je silno podobna babilonskemu stolpu.

     Vsak od nas si po svoje postavlja sistem, ki naj bi ga rešil – namesto Jezusa. Vsak od nas je glede na svoje moči in šibkosti v svoji skušnjavi. Za ene je to čast, za druge organiziranost, za tretje privlačnost; za nekatere doživetje, za druge intelekt in razumevanje … Ampak rešuje samo Jezus. Vse drugo je lahko tako kot Jezusova suknja v dogodku s krvavečo žensko – ljudje se včasih v veri dotaknejo njenega roba in res pomaga. Ampak ne zato, ker je čudežna, ampak ker je na Jezusu. In “deluje”, kolikor je na Jezusu, kolikor je njegova.

     Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/03/07/8-marec-sluziti/

     Odgovori
6. Hvala says:

   8. marca, 2023 at 15:25

   4.postaja: JEZUS SREČA SVOJO MATER-Tomislav Ivančić

   Četrti križ: Užalostiti tiste, ki jih ljubiš

   Nemogoče je, da ne bi užalostili tistih, ki jih ljubiš. Lahko bi se bil izognil srečanju s svojo
   mamo. Si lahko misliš, kaj pomeni videti ljubljeno osebo, ki so jo razočaral? Vsi ljudje so me
   prezirali in zavrgli, kot heretika in zvodnika. Moja mati je vse to vedela. Videla je mojo
   telesno in duševno bolečino in se mi je zagledala v oči. To je križ-pogledati v oči najdražjemu
   bitju, ko se ti vsi posmehujejo.
   Nemogoče je, da ne bi razočaral ljudi, ki te imajo radi. Tega jih ne moreš obvarovati. Ne
   odbijaj tega križa. Ko boš spoznal, da si užalostil svoje prijatelje in tiste, ki te imajo radi, boš
   našel mene. Boli te , ko vidiš, kako jim tvoj padec povzroča bolečino. Moja mati je ob mojem
   padcu dojela, kdo sem. Ko je v njej umrla poslednja želja, da bi uspel, je njena vera zasvetila v
   polnem sijaju. Takrat, ko bo vse dobro na tebi umrlo, boš našel prijatelja, kajti videl bo le
   tebe. Sprejmi neizogibna pohujšanja. Sprejmi dejstvo, da smeš razočarati. V tem boš našel
   mene in mojo mamo.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V ŽIVLJENJU SPREJETI NEIZOGIBNA POHUJŠANJA!

   5. postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ

   Peti križ: Dovoli, da ti drugi pomagajo

   Vsi so me prezrli. Zapustili so me tisti, ki sem jih ozdravil, pa tudi moji najbližji. Ko sem krvav,
   ranjen in pretresen zaradi srečanja z materjo pričakoval pozornosti, so prisilili nekega
   človeka, da mi je pomagal. Pričakoval sem usmiljeno in ljubečo pomoč, a Simona so prisilili,
   da mi je nesel križ.
   To je križ, ko nimaš nikogar, ki bi se mu smilil in bi te imel rad. Ko to sprejmeš najdeš mene.
   Takrat nisi več sam. Še nekaj, imej pogum, da drugim dovoliš, da ti pomagajo. Tudi jaz sem
   dovolil, čeprav sem vsemogočen. Dopusti možnost, da so drugi močnejši, da te branijo, da jih
   potrebuješ in sprejmeš njihovo pomoč. To je križ, ki mu ne moreš ubežati. Razumi, to so
   vrata k meni. Nikar se ne čudi, če se ti ta križ upira. » Zakaj meso si želi, kar je zoper duha,
   duh pa , kar je zoper meso« (Gal 5, 17). Ne pozabi, vzemi svoj križ in hodi za menoj. Srečala
   se bova.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   DOPUSTI MOŽNOST, DA SO DRUGI MOĆNEJŠI!

   6.postaja: VERONIKA PONUDI JEZUSU POTNI PRT-Tomislav IvančiĆ
   Šesti križ: Sprejemati brez povračila

   Vse so mi vzeli in vsi so me zapustili. Na poti v smrt sem ostal brez vsega. Tedaj pride
   Veronika in mi ponudi prt. Veš, kako sem se počutil? Ganjen sem bil in čutil sem hvaležnost, a
   nisem imel s čim povrniti. Imel sem smo svojo bolečino in trpljenje. Dal sem ji to: v prt vtisnjen
   krvav obraz.
   Dopustiti, da ti ljudje napravijo uslugo, ne da bi jim to povrnil, je križ. Imej pogum in stori to,
   kar sem storil jaz. Dovoli ljudem, da so uslužni, čeprav jih nimaš s čim nagraditi. Dopusti, da
   ostaneš dolžan. Ne moreš plačati drugače, kakor da za plačilo daš samega sebe. Nauči se
   sprejemati darove brez povračila, brez trgovanja. To so vrata k meni. Sprejmi občutek
   nelagodja, ker nimaš s čim povrniti. S tem se približuješ meni. Moj oče daje in ne zahteva
   plačila. On je, kakor studenec, ki brez plačila daje bistro in svežo vodo , ne da bi se izčrpal.
   Kadar si tak, si otrok mojega Očeta. Kaj je tvoj šesti križ? To, da Bogu ne moreš povrniti
   njegove ljubezni drugače, kakor da si kot otrok, ki uživa očetovo in materino dobroto

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   KO NIMAŠ NIČESAR RAZEN BOLEČINO IN TRPLJENE, NE MOREŠ PLAČATI DRUGAČE, KAKOR DA ZA PLAČILO DAŠ SAMEGA SEBE.

   Odgovori
7. janez says:

   8. marca, 2023 at 15:10

   Papež Frančišek: Hoja za Jezusom je svobodna in zavestna odločitev ter sprejeta iz ljubezni

   Hoja za Jezusom je svobodna in zavestna odločitev ter sprejeta iz ljubezni
   »Sv. Luka v današnjem evangeliju (glej Lk 9,51-62) pripoveduje o začetku zadnjega Jezusovega potovanja proti Jeruzalemu, ki ga bo sklenil v 19. poglavju. Gre za dolgo hojo, ne le v geografskem smislu. Gre za duhovno in teološko hojo proti izpolnitvi poslanstva Mesije. Jezusova odločitev je popolna. In ti, ki mu sledijo, so poklicani, da se presojajo po njej. Evangelist nam danes predstavi tri osebnosti, lahko bi rekli, tri primere poklicanosti, ob katerih vidimo, koliko se zahteva od tistega, ki hoče sledili Jezusu vse do konca.

   Cerkev je v gibanju
   Prva oseba Jezusu obljubi: ‘Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.’ A Jezus odgovori, da lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslónil. Jezus je namreč zapustil očetovo hišo in se je odpovedal vsaki varnosti, da bi oznanjal Božje kraljestvo izgubljenim ovcam svojega ljudstva. Tako je nam, svojim učencem, pokazal, da naše poslanstvo v svetu ne more biti statično, ampak je ‘potujoče’. Kristjan je popotnik. Cerkev je po svoji naravi v gibanju, ni sedeča in brezskrbna znotraj svoje ograde. Odprta je za najbolj prostrana obzorja, poslana, da ponese evangelij na ceste in doseže človeške in bivanjske periferije.

   Popolna pripravljenost in razpoložljivost
   Druga oseba, ki jo Jezus sreča v današnjem evangelijskem odlomku, prejme klic neposredno od njega, a mu odgovori: ‘Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.’ Gre za legitimen odgovor, ki sloni na zapovedi o spoštovanju očeta in matere. Pa vendar Jezus reče: ‘Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!’ S temi besedami, namerno izzivalnimi, Jezus želi potrditi primat hoje za Njim in oznanjevanja Božjega kraljestva, tudi v primeru najpomembnejših stvarnosti, kot je družina. Nujnost sporočanja evangelija, ki lomi verige smrti in odpira večno življenje, ne dopušča odlašanja, ampak terja naglico in razpoložljivost.

   Zahteva se odločnost
   Tudi tretja oseba želi slediti Jezusu, a ker se želi prej posloviti od svojih domačih, ji Učitelj pravi: ‘Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.’ Hoja za Jezusom izključuje obžalovanja in oziranje nazaj. Zahteva pa krepost odločnosti.

   Cilj: postati Kristusov učenec
   Vrednost teh pogojev, ki jih postavlja Jezus – potvanje, naglica in odločnost – ni v vrsti različnih ‘ne’, ki so izrečeni pred dobrimi in pomembnimi življenjskimi stvarmi. Poudarek je treba postaviti na glavni cilj: postati Kristusov učenec. To je svobodna in zavestna odločitev, sprejeta iz ljubezni, da bi vrnili neprecenljivo Božjo milost in ne da bi promovirali sami sebe. Jezus želi, da smo navdušeni nad Njim in nad evangelijem. Gorečnost srca, ki se spreminja v konkretna dejanja bližine do bratov, ki najbolj potrebujejo sprejemanje in skrb. Ravno tako, kot je On živel.

   Devica Marija, podoba Cerkve na poti, naj nam pomaga, da bomo z veseljem sledili Gospoda Jezusa in z obnovljeno ljubeznijo bratom oznanjali dobro novico zveličanja.«

   (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 30.6.2019)

   Odgovori
8. Miro says:

   8. marca, 2023 at 14:00

   KATEHEZA O EVANGELIZACIJI KOT CERKVENEM SLUŽENJU: EVANGELIZATOR IMA SRCE SLUŽABNIKA

   KATEHEZA MED DANAŠNJO SPLOŠNO AVDIENCO, KI JE LETOS PRVIČ POTEKALA NA TRGU SVETEGA PETRA, JE BILA NAMENJENA DRUGEMU VATIKANSKEMU KONCILU. PAPEŽ GA JE POVEZAL Z EVANGELIZACIJO IN IZPOSTAVIL CERKVENI POMEN APOSTOLSKE GOREČNOSTI UČENCA-MISIJONARJA. (po zapisu Andreje Červek)

   Evangelizacija je cerkveno služenje in vedno poteka v skupnosti, ni neka samotarska ali individualistična dejavnost, je dejal papež Frančišek med katehezo, 8. marca, in spregovoril o cerkveni razsežnosti evangelizacije. Skliceval se je na drugi vatikanski koncil, zlasti na koncilski dokument o misijonarski dejavnosti Cerkve Ad gentes. Cerkvena razsežnost evangelizatorja vsebuje merilo za preverjanje apostolske gorečnosti, saj zagotavlja pristnost krščanskega oznanila. Evangelizacija je služenje. Če kdo pravi, da je evangelizator, a nima srca služabnika, ni evangelizator.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Kor 15,1-2

   »Naj vas spomnim, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, v katerem tudi vztrajate, po katerem ste na poti odrešenja, če se ga držite, kakor sem vam ga oznanil; razen če ste zaman sprejeli vero.«

   Celotna kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/kateheza-o-evangelizaciji-kot-cerkvenem-sluzenju-evangelizator.html

   Odgovori
9. Miro says:

   8. marca, 2023 at 13:55

   PAPEŽ JE ZASTAVIL VPRAŠANJE: IMAM RAJŠI VELIČASTNO GOSPODOVO LUČ ALI LAŽNO UMETNO LUČ MALIKOV (druga postna nedelja, 5. marec 2023)

   https://katoliska-cerkev.si/papez-je-zastavil-vprasanje-imam-rajsi-velicastno-gospodovo-luc-ali-lazno-umetno-luc-malikov

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
10. Miro says:

    8. marca, 2023 at 13:51

    VLOGA ŽENSK V KATOLIŠKI CERKVI V SLOVENIJI

    PREDSTAVLJAMO VLOGO ŽENSK V KATOLIŠKI CERKVI V SLOVENIJI TER NJIHOVE ZADOLŽITVE NA ODGOVORNIH IN VODSTVENIH DELOVNIH MESTIH. (SŠK)

    V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati (Theotokos oziroma Bogorodica). Od koncila v Efezu leta 431 se Mariji s tem nazivom uradno priznava, da je mati Jezusa Boga in ne samo mati Jezusa človeka.

    Jezus v evangelijih nikoli ne izpostavlja ali ločuje ženske vloge, vendar iz njegovega delovanja lahko razberemo, da ženskam priznava enakovredno dostojanstvo kakor moškim: srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,1-42); povabilo prešuštnici k spreobrnjenju (prim. Jn 8,1-11); skupina žena, ki ga je spremljala ob apostolih.[1] Ne nazadnje se na velikonočno jutro ob vstajenju kot prvi prikaže Mariji Magdaleni, ki ji je Cerkev priznala, da je apostolka apostolov (apostolorum apostola).[2]

    Skozi zgodovino Cerkve so postale mnoge ženske s pomočjo duhovnega vzgona podjetne in odločne. Pogosto so ubirale izvirne metode, ki jih njihovi sodobniki niso dobro razumeli.[3] Sekularizacija družbe je zahtevala odločno voljo za prilagajanje posebnim zahtevam, pri čemer ni bilo prostora za nostalgijo, polemike ali apologetiko, za sicer tipične lastnosti nepopustljivih.[4] Spomnimo na številne ženske redove, ki so začeli delovati v 19. stoletju in še danes delujejo na področju zdravstva, preventive ali v prekarnih okoljih, da bi nagovorili najbolj ranljive skupine ljudi in jim pomagali.[5]

    V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske pogosto prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih. Največkrat so članice ali voditeljice župnijskih oziroma škofijskih molitvenih skupin, župnijskih svetov, katehistinje in animatorke verskega izobraževanja ter predavateljice v izobraževalnih ustanovah.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/vloga-zensk-v-katoliski-cerkvi-v-sloveniji2023

    Presveta Devica Marija, prosi za nas!

    Odgovori