Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.999 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    24. aprila, 2023 at 15:16

    JEZUS JE KRUH ŽIVLJENJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,22-29)

    Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, videla, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil v čoln s svojimi učenci, ampak da so učenci odveslali sami. Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C22-29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    NE DELAJTE ZA JED, KI MINE

    “Odpeljala sta nas v to puščavo, da z lakoto pomorita … vse te ljudi!” Tako so se pritoževali ljudje v Mojzesovem času in tako se pritožujejo še danes. Vedno se ponavljajo enaki vzorci – ljudje se ustrašijo, pritožujejo, tožijo nad težko usodo in si želijo, da bi se vrnili v preteklost. Izkušnja izhoda iz suženjstva je in ostaja dvostranska. Biti iztrgan iz podjarmljenosti pomeni tudi biti iztrgan iz določene predvidljivosti vsakdanjika, iz določene varnosti. »Človek se navadi na (skoraj) vse – s tem se odrekamo svobodi in neodvisnosti, hkrati pa tudi poti, polni odrekanj, negotovosti in puščave. Izhod iz Egipta je tudi prispodoba za izhod iz težkih življenjskih situacij.

    Kako odreagiramo v kriznih situacijah? Z uporom? S sprejemanjem? Ali vztrajamo v veri v Božjo obljubo polnosti in pomoči, tudi ko je življenje okoli nas utesnjujoče, in smo morda celo eksistencialno ogroženi?

    Če nam uspe, da prenehamo obtoževati nas same, druge ljudi ali Boga za to, kar se nam dogaja, se lahko odpre nova dimenzija širine in odprtosti. Če nam uspe, da se postopoma osvobodimo naše skrbi za čisto telesno preživetje v dobro življenja v polnosti, ki se ne bo nikoli končalo, se nam začenja dozdevati, kaj pomeni, ko Jezus govori o sebi kot o “kruhu življenja”.

    Bog ne uresniči vseh želja, temveč vse obljube” (Dietrich Bonhoeffer). Ko Izraelci gledajo nazaj, spoznajo, da s svojimi lastnimi močmi ne bi nikoli uspeli prepotovati puščave. Ni bilo vedno na razpolago to, kar so si ljudje želeli, je pa bilo vedno toliko in tisto, kar so potrebovali.

    Bog nam vedno da to, kar potrebujemo in ne nujno tistega, kar bi si želeli. Naša naloga je, da gremo do vzrokov tega, kar doživljamo in da izostrimo zaznavanje malih in velikih izkušenj, s katerimi Bog uresničuje svojo obljubo v našem življenju.

    Kaj je tisto, kar nam omogoča preživetje in kakšen kruh ohranja naše upanje pri življenju? Ni dovolj, da ta kruh samo jemo. Potrebna je tudi vera in zaupanje, da je Kristus kruh življenja, ki nam želi življenja. Potem postane kruh naše odrešenje. In potem se bo – tudi in predvsem, ko bomo gledali nazaj, razkril smisel naše življenjske situacije.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Miro says:
    24. aprila, 2023 at 11:34

    SVETA MARIJA KLOPAJEVA: MATI APOSTOLA POD KRIŽEM

    SV. MARIJA KLOPAJEVA JE OČIVIDKA JEZUSOVE SMRTI IN ENA IZMED PRVIH PRIČ NJEGOVEGA VSTAJENJA.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Vztrajala je ob umirajočem Jezusu in njegovi trpeči materi Mariji pod križem na Kalvariji. Sv. Janez piše: »Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena.« (Jn 19,25) Marija Klopajeva je ostala ne na Kalvariji tudi po Jezusovi smrti, se udeležila njegovega pokopa in na velikonočno jutro skupaj z drugimi ženami odšla h grobu, da bi dopolnila maziljenje Jezusovega telesa.

    Po evangelijih sodeč je bila mati apostola Jakoba mlajšega in Jožefa Pravičnega. Svojima gorečima sinovoma za Jezusa Kristusa je svetila z dobrim zgledom in tudi s svojo tiho in nesebično službo Jezusu.

    Po starem izročilu je bil mož Klopajeve brat sv. Jožefa.

    Češčenje sv. Marije Klopajeve in drugih žena »prinašalk posodic za maziljenje« se je razvilo v srednjem veku.

    Sv. Marija Klopajeva je priprošnjica dobre verske vzgoje, saj jo uvrščamo med najpopolnejše svetopisemske žene in
    matere.

    https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-klopajeva-mati-apostola-pod-krizem/2023-04-24/

    Odgovori
  3. Miro says:
    24. aprila, 2023 at 8:49

    Posredujem včerajšnji nagovor sv. očeta (nedelja, 23. april 2023)

    PAPEŽ FRANČIŠEK NAS JE POVABIL, DA SKUPAJ Z JEZUSOM PONOVNO PREBEREMO SVOJE ŽIVLJENJE

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! NA TO TRETJO VELIKONOČNO NEDELJO EVANGELIJ PRIPOVEDUJE O SREČANJU VSTALEGA JEZUSA Z EMAVŠKIMA UČENCEMA (prim. Lk 24,13-35).«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C13-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. velikonočno nedeljo. (po zapisu p. Ivana Hercega DJ – Vatikan)

    Gre za dva učenca, ki se vdana v usodo zaradi Učiteljeve smrti na sam dan velike noči odločita zapustiti Jeruzalem in se vrniti domov. Morda sta bila vznemirjena, ker sta slišala žene, ki so se vrnile od groba in govorile, da je z Gospodom tako in sta odšla. Medtem ko žalostna hodita in se pogovarjata o tem, kar se je zgodilo, se jima pridruži Jezus, a ga ne prepoznata. Vpraša ju, zakaj sta tako žalostna in onadva mu odgovorita: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?« (v. 18). Jezus jima odgovori: »Kaj neki?« (v. 19). Ona dva mu pripovedujeta vso zgodbo, ker jima Jezus omogoči, da mu pripovedujeta zgodbo. Zatem jima, ko hodijo, pomaga razbirati dejstva na drugačen način v luči prerokb, Božje Besede vse to, kar je bilo oznanjeno izraelskemu ljudstvu. Razbirati je to, kar Jezus počne z njima. Pomaga jima ponovno prebirati. Zaustavimo se pri tem vidiku.

    Tudi za nas je dejansko pomembno prebirati svojo zgodovino skupaj z Jezusom, to je zgodovino našega življenja, določeno obdobje, naše dneve skupaj z razočaranji in upanji. Sicer pa se tudi mi lahko, kot učenca, pred tem kar se nam dogaja, znajdemo zgubljeni, sami in negotovi s številnimi vprašanji, zaskrbljenostmi in razočaranji. Današnji evangelij nas vabi, da vse iskreno pripovedujemo Jezusu, ne da bi se bali, da ga vznemirjamo. On posluša, zato mu (pripovedujmo) brez strahu, da bi mu izrekli napačne stvari in tudi brez sramovanja svojega počasnega razumevanja. Gospod je zadovoljen, ko se mu odpremo, ker nas lahko samo na ta način prime za roko, nas spremlja in stori, da nam ponovno zagori srce (prim. v. 32). Tako smo tudi mi, kakor emavška učenca, poklicani zadrževati se z njim, da bo, ko se bo znočilo, On ostal z nami (prim. v. 29).

    Lep način je za storiti to, ki vam ga hočem danes predlagati. Ta je v tem, da vsak večer posvetimo čas kratkemu spraševanju vesti, kaj se je čez dan zgodilo v meni. To je to temeljno vprašanje. Gre za to, da ponovno pregledamo dan, svoj dan, skupaj z Jezusom, mu odpremo srce, mu prinašamo osebe, izbire, strahove, padce in upanja, vse kar se je zgodilo, da bi se postopoma naučili gledati stvari z drugačnimi očmi, torej z njegovimi in ne našimi. Tako lahko podoživimo izkušnjo teh dveh učencev. Pred Jezusovo ljubeznijo se lahko tudi to, kar je težko in zgrešeno, pokaže v drugačni luči, kot je težko sprejetje križa; izbira odpuščanja pred žalitvijo, ne maščevanje, napor dela, iskrenost, ki stane. Tako lahko preizkušnje družinskega življenja vidimo v novi luči, v luči Križanega vstalega, ki zna narediti, da je vsak padec korak naprej. Da pa bomo to lahko storili, je pomembno, da odstranimo obrambo ter pustimo prostor in čas Jezusu in pred njim ne skrivamo ničesar, mu prinašamo bedo, se pustimo raniti njegovi resnici, pustiti, da srce bije z dihom njegove Besede.

    Lahko začnemo že danes in ta večer posvetimo trenutku molitve, med katero se vprašamo: kakšen je bil moj dan? Katera veselja, katere žalosti, katera dolgočasja, so bila, kako je bilo in kaj se je zgodilo? Kateri so bili biseri dneva, morda skriti, za katere se je dobro zahvaljevati? Je bilo v tem, kar sem naredil, kaj ljubezni? In kakšne padce, žalosti, dvome in strahove prinesti Jezusu, da mi odpre nove poti, me dvigne in spodbudi?

    Marija, modra Devica, pomagaj nam prepoznati Jezusa, ki hodi z nami, in ponovno prebrati, – beseda: ponovno prebrati – , pred njim vsak dan našega življenja.

    Odgovori
  4. Miro says:
    22. aprila, 2023 at 17:54

    JEZUS HODI PO VODI – KO DOŽIVLJAMO VIHARJE V ČOLNU ŽIVLJENJA, NE OČITAJMO GOSPODU, DA MU NI MAR ZA NAS, AMPAK GA RAJE VPRAŠAJMO: GOSPOD, ALI SE PRIZADEVAMO ZA NAPAČNO STVAR? KAJ ŽELIŠ DA STORIMO? …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,16-21)

    Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, v Kafarnáum. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. Jezero pa je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset stadijev vožnje, so videli Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, on pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!« Hoteli so ga vzeti v čoln, a se je čoln takoj znašel pri obrežju, kamor so pluli.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C16-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    IN ŽE JE BIL ČOLN PRI KRAJU

    Premišljujem, kaj je Jezus pričakoval od svojih učencev in kaj pričakuje danes od nas? Na misel mi prihaja Jezusovo zagotovilo – Jaz sem z vami do konca sveta. Bog tudi ko spi, ne spi! Ko človek spi, ali bedi, smo slišali, Bog ne glede na to skrbi za žito. On daje rast in pripravlja žetev. On je vedno buden. In če je Jezus hodil po morju, je še vedno vedel, kje so učenci in kje so meje narave. Učenci pa niso navajeni biti neprestano z Gospodom. Oni bi sicer brez njega vse uredili – saj so vendar ribiči – a v trenutku, ko jih prime obup, bi radi pomoč.

    Jezus si najbrž želi, da bi učenci dojeli skrivnost božjega načrta, skrivnost življenja z Njim. Božji načrt ni človeški, ampak je pogosto popolnoma drugačen. Če se učencem veter zdi grozljiv, v njem vidi Jezus odlično priložnost, da pokaže, da zanje skrbi tudi, ko ni videti. Če se učenci bojijo smrti, bi jih Jezus rad pripravil na globlji pogled na smrt. Če je božja volja, da utonejo v viharju, je tudi to prav. Vse, čisto vse, je v božjih rokah in ni razlogov za obup. Zato je bila radost v tem, da so vzeli Gospoda v čoln. In že je bil čoln na obali.

    Gospodu je mar, kaj je z nami. Težava pa je v tem, da nam ni mar, kaj misli On, ki sta mu vendar pokorna veter in morje.

    Torej preprosto sporočilo današnjega evangelija. Ko doživljamo viharje v čolnu življenja, ne očitajmo Gospodu, da mu ni mar za nas, ampak ga raje vprašajmo: Gospod, ali se prizadevamo za napačno stvar? Kaj želiš da storimo? Je to naš konec? Zakaj je koristen ta brezplodni napor? In tudi ko ne bo odgovorov, mu recimo: Gospod, vem, da me ljubiš. Naj se zgodi, kakor ti hočeš. Brez strahu, da nas bo okregal, mu tudi recimo: Strah me je Gospod, jezi me vse skupaj. A le skušajmo dodati: Vendar ti veš, kaj je zame dobro. Naj se zgodi, kakor ti hočeš.

    In vihar bo šel mimo, doživljali bomo Njegovo moč in vedeli, da je mislil resno, ko nam je zagotovil: Z vami sem vse dni do konca sveta. Gospodu je vedno mar! In naš čoln bo na obali zarje življenja!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    22. aprila, 2023 at 12:43

    TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE 2023

    OD 23. DO 30. APRILA 2023 V KATOLIŠKI CERKVI V SLOVENIJI OBHAJAMO TEDEN MOLITVE
    ZA DUHOVNE POKLICE, KI BO LETOS POTEKAL POD GESLOM POKLICANI, DA BI ŽIVELI!

    O življenjsko poučnih besedah msgr. dr. Petra Štumpfa: POKLICANI, DA BI ŽIVELI, več na:
    https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-duhovne-poklice2023

    Z vero in zaupanjem se obrnimo na Gospoda Jezusa Kristusa in ga ponižno prosimo:

    GOSPOD, DUHOVNIKOV NAM DAJ, IZ TVOJEGA SRCA ROJENIH, V OGNJU TVOJE LJUBEZNI
    POSVEČENIH!

    Odgovori
  6. Miro says:
    22. aprila, 2023 at 11:28

    PAPEŽ PONOVNO POVABIL K MOLITVI ZA UKRAJINO

    Pred pozdravi italijanskih romarjev ob koncu sredine splošne avdience je sveti oče tudi tokrat spomnil na Ukrajino:

    »VZTRAJAJMO V BLIŽINI IN MOLITVI ZA DRAGO IN MUČENO UKRAJINO, KI ŠE NAPREJ PRENAŠA STRAŠNO TRPLJENJE«.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/papez-ponovno-povabil-k-molitvi-za-ukrajino.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. aprila, 2023 at 11:29

      MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI

      Dobri Bog,
      ko spremljamo novice o napredovanju vojne, molimo in prosimo za spremembo src in misli, za umiritev razmer v Ukrajini ter povrnitev dialoga.

      Prosimo te za varnost in zaščito prebivalcev Ukrajine in mir v njihovi državi. Odpri svetovnim voditeljem oči, da bi spoznali, da je svet naš skupni dom in da narode veliko več stvari združuje, kot ločuje, ter bi se odvrnili od vojne in bili sposobni najti mirno rešitev.

      Molimo tudi, da svet ne bi gledal stran od vojne in bi občutljiv za bolečino prizadetih pomagal tako pri vzpostavitvi miru kot prizadetim in vsem, ki bežijo pred napadi.

      Oče, varuj Evropo, vlivaj nam poguma in zaupanja v Tvoje varstvo in pomoč. Pomagaj nam, da bomo posebej v času preizkušenj trdni v veri, da si bomo prizadevali za resnico, svobodo in mir. Amen.

      (br. Janez, bazilika.info)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Odgovori
  7. Miro says:
    21. aprila, 2023 at 17:30

    KRISTUS NAM DAJE KRUHA V OBILJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,1-15)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C1-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    JEZUS POMNOŽI HLEBE IN RIBI

    Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi? Jezus dobro ve, kaj storiti, vendar želi v to vključiti tudi svoje učence, želi jih vzgajati. Drža učencev je povsem človeška. Iščejo realno rešitev, ki ne bo povzročila preveč težav.

    Jezusova drža pa je povsem drugačna, saj izhaja iz njegove povezanosti z Očetom ter iz sočutja do ljudi, … saj čuti naše težave, naše slabosti, naše potrebe … Jezus popolnoma zaupa nebeškemu Očetu, ve, da je Njemu vse mogoče. Zato reče učencem, naj posedejo ljudi po travi, kar ni naključno; saj to pomeni, da niso več množica, temveč skupnost, ki jo s kruhom hrani Bog. Potem vzame te hlebe in ribi, se ozre v nebo, jih blagoslovi, kar zelo jasno kaže na evharistijo, jih razlomi in začne dajati učencem, učenci pa delijo naprej … in kruha ter rib ne zmanjka! Poglejte čudež: ki pa je bolj v razdelitvi kot pomnožitvi, saj jo vodi vera in molitev. Vsi so jedli in je še ostalo. To je znamenje Jezusa, Božjega kruha za človeštvo.

    Učenci so sicer videli, vendar niso povsem dobro razumeli sporočilo. Bili so, kakor tudi množica, navdušeni zaradi uspeha. Ponovno so šli za človeško logiko in ne Božjo, ki je logika služenja, ljubezni, vere. Jezus nas poziva, da se spreobrnemo k veri v Previdnost, da delimo z drugimi to malo, kar smo in kar imamo ter da se nikoli ne zapremo sami vase.

    Evharistija je zakrament občestva, ki nas spodbuja, naj izstopimo iz individualizma, da bi skupaj živeli hojo za Jezusom in vero vanj… Kako živimo evharistijo, na anonimen način ali kot resnično občestvo z Gospodom in tudi vsemi brati in sestrami?… Pomnožitev kruha izvira iz Jezusovih besed učencem: ‘Vi sami jim dajte …’ Učenci razdelijo tisto malo, kar imajo. Ravno tistih nekaj hlebov in rib v Gospodovih rokah nasiti vso množico. V Cerkvi in tudi v družbi, je ključna beseda, ki se je ne smemo bati, solidarnost; dati na razpolago Bogu to, kar imamo, naše male zmožnosti, kajti samo v razdeljevanju, v podarjanju, bo naše življenje rodovitno, rodilo bo sadove … Ta večer nam Gospod ponovno razdeljuje kruh, ki je njegovo telo, on sam se podarja. In tudi mi doživljamo solidarnost Boga s človekom; solidarnost, ki se nikoli ne izčrpa; solidarnost, ki nas vedno osupne. Bog nam postane bližnji, v žrtvi križa se poniža in vstopi v temo smrti, da bi nam dal svoje življenje, ki premaga zlo, egoizem in smrt. Jezus se nam tudi ta večer daje v evharistiji, z nami deli isto pot, postane hrana, ki podpira naše življenje tudi v trenutkih, ko pot postane težka in ovire upočasnjujejo naše korake. V evharistiji nas Gospod spodbuja, da hodimo po njegovi poti služenja, razdeljevanja, poklanjanja. Tisto malo, kar imamo, tisto malo, kar smo, če razdelimo, bo postalo bogastvo, kajti moč Boga, ki je ljubezen, vstopa v našo revščino in jo spreminja.

    V našem vsakdanjem življenju ni torej prav nič drugače, kot v evangeljskem odlomku. Jezus hodi med nami. Spodbuja nas, da hodimo z njim in ob njem bistrimo pogled na svet. Želi, da z njim razmišljamo in damo na voljo tiste skromne darove, ki jih imamo. Želi jih blagosloviti in pomnožiti: v naše veselje in v veselje ljudi okrog nas. Oklenimo se ga, zaupajmo mu, dajmo mu na razpolago sebe, on bo naredil vse ostalo.

    Prosimo našo Mater Marijo, naj nam pomaga pri tej spreobrnitvi, da bomo resnično in bolj hodili za tistim Jezusom, ki ga častimo v evharistiji. Tako bodi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Miro says:
    20. aprila, 2023 at 16:26

    JEZUS PRIHAJA IZ NEBES

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,31-36)

    »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja. Kdor pa je sprejel njegovo pričevanje, je s pečatom potrdil, da je Bog resničen. Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko. Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+3%2C31-36&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KDOR VERUJE V SINA BO IMEL VEČNO ŽIVLJENJE

    Jezus v evangeliju pravi, da je Bog zelo ljubil svet. Gre res za zelo konkretno ljubezen, tako konkretno, da je nase vzel našo smrt. Da bi nas rešil, nas je dosegel tam, kjer bi bil naš konec: v smrti, v grobu brez izhoda, kajti oddaljili smo se od Boga, darovalca življenja. To je ponižanje, ki ga je izvršil Božji Sin, s tem ko se je kot služabnik sklonil k nam, da bi vzel nase vse, kar je naše, in nam na stežaj odprl vrata življenja.

    To stvarnost je nam težko sprejeti. Je skrivnost. A znamenje te skrivnosti, te izjemne ponižnosti je v celoti v moči ljubezni. V Jezusovi veliki noči vidimo skupaj smrt in zdravilo za smrt. In to je mogoče zaradi velike ljubezni, s katero nas je Bog vzljubil; zaradi ponižne ljubezni, ki se skloni, zaradi služenja, ki zna vzeti nase stanje služabnika. Jezus tako ni samo odstranil zla, ampak ga je spremenil v dobro; ni spremenil stvari z besedami, ampak z dejanji; ne navidezno, ampak v bistvu; ne površinsko, ampak v korenini. Iz križa je naredil most v življenje. Z njim lahko zmagamo tudi mi, če le izberemo ponižno ljubezen, ki služi, ki ostaja zmagoslavna za večnost. To je ljubezen, ki ne vpije in se ne uveljavlja, ampak zna čakati z zaupanjem in potrpežljivostjo, kajti ‘dobro je čakati v tišini na Gospodovo rešitev’.

    Bog je svet zelo ljubil. Mi ljubimo to, kar potrebujemo in kar želimo. Bog pa ljubi svet do konca, torej nas, takšne kakršni smo. V evharistiji prihaja, da bi nam služil, da bi nam dal življenje, ki rešuje smrti in napolnjuje z upanjem. Prosimo med darovanjem sv. maše zase to, k čemur vabi apostol Pavel: ‘mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji’ (Kol 3,2); na ljubezen do Boga in bližnjega, bolj kot na lastne potrebe. Da se ne bi vznemirjali zaradi tistega, kar nam manjka tu spodaj, ampak zaradi zaklada tam zgoraj; ne zaradi tistega, kar nam služi, ampak zaradi tistega, kar zares služi. Da bi nam za naše življenje zadostovala Gospodova velika noč, da bi bili svobodni od skrbi za kratkotrajne stvari, ki minejo in izginejo v nič. Da bi nam bil dovolj On, v katerem so življenje, zveličanje, vstajenje in veselje. Tako bomo služabniki v skladu z njegovim srcem; ljubljeni otroci, ki dajejo življenje za svet.

    Torej, tudi mi smo poklicani obnoviti svojo odločitev za služenje. To od nas zahteva Gospod, ki je kot služabnik umil noge svojim najtesnejšim učencem, da bi tako kot on delali tudi mi. Bog je bil prvi, ki nam je služil. Jezus kot služabnik, ki je prišel, da bi služil, in ne da bi se mu služilo, je tudi pastir, ki je pripravljen dati življenje za ovce. Kdor služi in daje, se v očeh sveta zdi kot nekdo, ki izgublja. V resnici pa s tem, ko izgubi življenje, ga najde. Kajti življenje, ki se razlasti, s tem da se izgubi v ljubezni, posnema Kristusa: premaga smrt in dá življenje svetu. Kdor služi, rešuje. Nasprotno pa, kdor ne živi, da bi služil, ne služi življenju.

    Če želi kristjan iti naprej po poti krščanskega življenja, se mora ponižati, kakor se je ponižal Jezus. To je pot ponižnosti, ki pomeni prenašati tudi ponižanja, kakor je to storil On.

    Prosimo Marijo za milost, da bi jokali iz ljubezni, da bi jokali iz hvaležnosti, ker nas je naš Bog tako zelo ljubil, da je poslal svojega Sina, da se je izpraznil in se ponižal ter nas tako rešil.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    20. aprila, 2023 at 16:25

    SVETI OČE: TRPLJENJE KOT KRAJ SREČANJA Z BOŽJO BLIŽINO IN SOČUTJEM

    SVETI OČE SE JE V ČETRTEK, 20. APRILA, SREČAL S ČLANI PAPEŠKE SVETOPISEMSKE KOMISIJE, KI SO ZAKLJUČILI LETNO PLENARNO ZASEDANJE. GOVOR JIM JE IZROČIL V BRANJE IN IZPOSTAVIL, DA JE TRPLJENJE LAHKO KRAJ SREČANJA Z BOŽJO BLIŽINO IN SOČUTJEM. BOLEZEN, NAS UČI ŽIVETI ČLOVEŠKO IN KRŠČANSKO SOLIDARNOST V SKLADU Z BOŽJIM SLOGOM BLIŽINE, SOČUTJA IN NEŽNOSTI.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/sveti-oce-trpljenje-kot-kraj-srecanja-z-bozjo-blizino-in-sosutj.html

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    20. aprila, 2023 at 16:20

    PAPEŽ MED KATEHEZO O PRIČEVANJU MUČENCEV: DANES JIH JE VEČ KOT V PRVIH STOLETJIH

    SVETI OČE JE V KATEHEZI MED SREDINO SPLOŠNO AVDIENCO 19. APRILA 2023 SPREGOVORIL O PRIČEVANJU MUČENCEV. POUDARIL JE, DA NANJE NE SMEMO GLEDATI KOT NA JUNAKE, AMPAK KOT NA ZRELE SADOVE CERKVE TER SEMENA MIRU IN SPRAVE MED LJUDSTVI ZA BOLJ ČLOVEŠKI IN BRATSKI SVET. TUDI TOKRAT JE SPOMNIL, DA JE MUČENCEV DANES VEČ KOT V PRVIH STOLETJIH, TER SE ZAUSTAVIL OB PRIČEVANJU SESTER MISIJONARK LJUBEZNI, KI SO BILE UMORJENE V JEMNU.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/papez-med-katehezo-o-pricevanju-mucencev-danes-jih-je-vec-kot-v.html

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja