Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.999 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    KAKO JE SVETO PISMO UKRAJINSKEGA VOJAKA REŠILO SMRTI (Aleteia)

    “BODITE PRIPRAVLJENI NA NAJHUJŠE”

    V bolnišnico so pripeljali ranjenega vojaka. Njegovi kolegi so dejali, da se je treba pripraviti na najhujše. Granata je eksplodirala zelo blizu njega.

    “Rana je obsežna, vidni so ostanki strani in modra platnica, zdravniki se pripravljajo na operacijo, opravljajo ultrazvok,” je na Facebooku poročala Oksana Korčinska, prostovoljka v Ukrajini.

    Toda izkazalo se je, da v trebušni votlini ni drobcev šrapnela! (Šrapnel je topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom.)

    Ukrajinski vojak je na prsih nosil vrečko, v kateri je skril Sveto pismo Nove zaveze. Prav to mu je rešilo življenje.

    “Iz vrečke vzamemo tisto, kar mu je rešilo življenje – Novo zavezo, prerezano na pol. Bog in Sveto pismo sta rešila še enega branilca Ukrajine,” je navdušeno zapisala prostovoljka.

    https://si.aleteia.org/2023/04/29/kako-je-sveto-pismo-ukrajinskega-vojaka-resilo-smrti/

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    »KDOR JÉ MOJE MESO IN PIJE MOJO KRI, OSTAJA V MENI IN JAZ V NJEM. KAKOR JE MENE POSLAL ŽIVI OČE IN JAZ ŽIVIM PO OČETU, TAKO BO TUDI TISTI, KI MENE JÉ, ŽIVEL PO MENI«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,52-59)

    Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C52-59&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    AKO NE JESTE MESA …

    Jezus zelo jasno pove, da je živi kruh, ki prihaja iz nebes. Ta kruh ne nasiti mesenega človeka, ampak daje moč naši duši, ki hrepeni po nebesih, po raju, ki ga je zapustila.

    Samo kruh, ki daje večno življenje, nam odpira rajska vrata in nam pomaga priti do Kristusa, ki sedi na prestolu. »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« se je spraševala množica, ki je hodila z Jezusom. Smo preveliki egoisti in zato ne razumemo, kako je prava ljubezen v popolnem podarjanju drugemu, ko ne išče pri nikomer nobene koristi. Jezus nam je na križu dal zgled takšne ljubezni, ki se popolnoma použije in nas vodi v vstajenje in večno življenje.

    Jezus nas spodbuja, da bi mu postali čim bolj podobni. To je edino poslanstvo, ki ga imamo kot Jezusovi učenci. Kristus, ki ga uživamo pri sveti maši, mora živeti po naših dejanjih, našem pogledu, govorjenju, korakih … Mnogi sprašujejo, zakaj se potem vera ne pokaže pri toliko kristjanih, ki se udeležujejo svete maše.

    Na to nam lahko da odgovor izmišljena zgodbica iz vesolja: ameriško-ruska posadka je jedla zadnje zaloge ruskega kruha, ki je bil zelo trd. Pri tem se je zgodilo, da se je Američanu odlomil zob. Z jezo se je znesel nad kruhom: »Ušiv komunistični kruh!« Nekdo od Rusov mu je takoj pripomnil: »Ni ušiv komunistični kruh, ampak so slabi kapitalistični zobje!«

    Prav tako ne gre za neučinkovit evharistični kruh, ki ga prejemamo pri sveti maši, ampak gre za slabo vero. Dobesedno je treba dojeti, da so besede izrečene v današnjem evangeliju resničnost: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.«

    Šala nekega znanega filozofa postaja resničnost: Postajamo to, kar jemo! V čem se kristjani ločimo od drugih? Po tem, da hodimo k sveti maši in da molimo? Kristus mora živeti po naših dejanjih, ne v neki odmaknjenosti in zasanjanosti, ampak v konkretnih dejanjih našega življenja. On nam daje ne le pravo modrost, da prav živimo, ampak večno življenje, življenje, ki izvira iz ljubezni in prinaša veselje, srečo mir in blaženost v občestvu svetih.

    Božji kruh potrebujemo, da bi premagali težave in izčrpanost vsakodnevnega potovanja. Nedelja, Gospodov dan, je najboljša priložnost, da črpamo moč iz njega, Gospoda življenja. Nedeljska zapoved torej ni od zunaj naložena obveznost, ni breme na naših ramenih. Nasprotno, sodelovati pri nedeljski maši, hraniti se z evharističnim kruhom, doživeti občestvo bratov in sestra v Kristusu je za kristjana potreba, veselje; tako lahko kristjan najde potrebno moč za pot, ki jo moramo prehoditi vsak teden.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA ZA 60. SVETOVNI DAN MOLITVE ZA POKLICE: POKLICANOST: MILOST IN POSLANSTVO

    V SREDO, 26. APRILA 2023, JE IZŠLA POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA ZA 60. SVETOVNI DAN MOLITVE ZA POKLICE Z NASLOVOM: POKLICANOST: MILOST IN POSLANSTVO, KI GA BOMO OBHAJALI 30. APRILA 2023 NA 4. VELIKONOČNO NEDELJO.

    POKLICANOST: MILOST IN POSLANSTVO

    Dragi bratje in sestre, predragi mladi!

    Svetovni dan molitve za poklice, ki ga je leta 1964 ustanovil sv. Pavel VI. med 2. vatikanskim koncilom, obhajamo že šestdesetič. Ta previdnostna pobuda želi pomagati članom Božjega ljudstva, osebno in v skupnosti, odgovoriti na klic in poslanstvo, ki ga Gospod zaupa vsakemu v današnjem svetu z njegovimi ranami in upanji, njegovimi izzivi in pridobitvami.

    Letos vam predlagam, da razmišljate in molite ob temi »Poklicanost: milost in poslanstvo«. Gre za dragoceno priložnost, da ponovno z začudenjem odkrijemo, da je Gospodov klic milost, zastonjski dar, istočasno pa obveznost, da gremo, da odidemo ven, da bi prinesli evangelij. Poklicani smo k pričevanjski veri, ki močno utrjuje vez med življenjem milosti po zakramentih in cerkvenim občestvom ter apostolatom v svetu. Kristjan, ki ga poživlja Duh, se pusti pozvati bivanjskim obrobjem in je občutljiv za človeške drame, saj se vedno dobro zaveda, da je poslanstvo Božje delo in ga ne uresničujemo sami, ampak v cerkvenem občestvu, skupaj z brati in sestrami, pod vodstvom pastirjev. Kajti Božje sanje so vedno bile in vedno bodo: da živimo z Njim v občestvu Ljubezni.

    Iz uvodnega dela poslanice papeža Frančiška

    Celotna poslanica svetega očeta za 60. svetovni dan molitve za poklice na:
    https://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-franciska-za-60-svetovni-dan-molitve-za-poklice-poklicanost-milost-in-poslanstvo

    • Miro says:

      KOT V POSLANICI ZA 60. SVETOVNI DAN MOLITVE ZA POKLICE PRIPOROČA PAPEŽ FRANČIŠEK, NAJ NAS NA TEJ POTI SPREMLJA MOLITEV, KI JO JE SESTAVIL SV. PAVEL VI. ZA 1. SVETOVNI DAN ZA POKLICE, 11. APRILA 1964:

      »Gospod Jezus, božji pastir duš, ti si poklical apostole, da bi
      postali ribiči ljudi. Pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite
      fante iz naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike.
      Zbudi v njih željo po zveličanju vseh ljudi […] Pokaži jim, obzorja
      vsega sveta […]. Naj odgovorijo tvojemu klicu, da bodo na zemlji
      nadaljevali tvoje delo odrešenja in gradili tvoje skrivnostno telo,
      ki je Cerkev in naj postanejo ‘sol zemlje’ in ‘luč sveta’ (Mt 5,13).«

  4. Miro says:

    KATEHEZA: MENIHI IN MENIHINJE KOT PRIČEVALCI APOSTOLSKE GOREČNOSTI

    SVETI OČE JE PRI KATEHEZI MED SPLOŠNO AVDIENCO, 26. APRILA, PONOVNO GOVORIL O PRIČEVALCIH APOSTOLSKE GOREČNOSTI IN TOKRAT V OSPREDJE POSTAVIL MENIŠTVO. MENIHI IN MENIHINJE SO »VELIKI EVANGELIZATORJI«, KI VZAMEJO NASE TEŽAVE SVETA IN MOLIJO ZA VSE LJUDI.

    O katehezi papeža Frančiška več na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/kateheza-menihi-in-menihinje-kot-pricevalci-apostolske-gorecnos.html

  5. Miro says:

    »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: KDOR VERUJE, IMA VEČNO ŽIVLJENJE«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,44-51)

    »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C44-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KRUH ŽIVLJENJA

    V človeškem življenju pride do rasti predvsem v časih globoke krize. Kdor ni nikoli izkusil težke preizkušnje in je prestal, temu po eni strani manjka pomemben korak do zrelosti in po drugi tudi izkušnja svetlobe po dolgi temi boja.

    To je zagotovo neprijetno za nas, ki so nam mali in veliki porazi in padci skoraj del našega vsakdana. Za vsakega izmed nas pride kdaj pa kdaj trenutek, ki ga je doživel prerok Elija pod bodičevjem: “Dovolj je zdaj, Gospod.” Nisem dosegel svojega cilja, popolna izguba sem. Navdaja me občutek brezizhodnosti, nesmiselnosti, strahu, utrujenosti in obupa. Vzemi moje življenje, ne morem več!

    “A je zdaj dovolj”? – Ko dosežemo dno, se odpro tudi vrata za vstop Boga. Angel se dotakne Elije in mu ponudi kruh, ki mu bo dal takšne moči, da bo lahko živel naprej in imel moč, da pride do Božje gore, kjer bo videl Boga. Tolažba za nas – v najglobljem obupu in izčrpanosti smemo zaupati, da Bog nikoli ne bo pustil ljudi sedeti in umreti pod bodičevjem.

    Nadgradnja Božje skrbi za človeka v Novi zavezi je Jezus Kristus, ki pravi: “Jaz sem kruh življenja … Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj.” “Živeti vekomaj” – to pomeni: kdor jé od tega kruha, ne more propasti. V Jezusu se izpolni človeško hrepenenje po življenju, po odrešenju, usmeritvi, varnosti. On je za tiste, ki vanj verujejo – luč, pot, resnica, vrata, pastir in hkrati tudi hrana. Ni treba, da vse storimo sami, potrebno je “le”, da se odpremo, da bo Jezus lahko deloval v nas. Pri njem je možno tudi tisto, kar je nemogoče za ljudi, ker je šel skozi smrt, najtežjo človeško izkušnjo, kjer je na kocki biti in ne biti, ter jo premagal!

    »Če želim izkusiti moč kruha, ga moram jesti. »Če želim moč tistega, ki je “meso” za življenje sveta, ga moram jesti kot kruh. “Meso” je Jezus, ki ga v evharistiji v dobesednem pomenu besede “jemo”, in je v njej navzoč, da bi imeli življenje v polnosti!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    PRAZNIK: SVETA MARIJA, MATI DOBREGA SVETA, PROSI ZA NAS!

    26. APRILA JE PRAZNIK DEVICE MARIJE, MATERE DOBREGA SVETA, KO SMO NA POSEBEN NAČIN POKLICANI, DA MOLIMO K MARIJI ZA NJENO VARSTVO IN NASVET V VSEH ŽIVLJENJSKIH SITUACIJAH, ŠE POSEBEJ PA V RESNIH ŽIVLJENJSKIH STISKAH.

    »Prepustimo se njenemu vodstvu«, piše sv. Maksimilijan Kolbe.

    Nastanek praznika …

    Nastanek praznika je povezan s 25. aprilom leta 1467, ko je bila ena izmed slik Matere Božje čudežno prenesena v mesto Genazzano nedaleč od Rima, in sicer iz Skadra v Albaniji, od koder so kristjani bežali pred nasilnimi muslimani. V mestu Genazzano se je okrog te slike bizantinskega sloga hitro razširilo češčenje in nastalo svetišče Matere dobrega sveta.

    Na tej sliki drži Marija v roki Jezuščka, ki se z desnico ovija okoli njenega vratu. Njena obleka je zelena, Jezusova pa rdeča. Vrhnja plašča obeh sta sinje barve, iz obeh obrazov pa se razliva nežna in ganljiva žalost.

    Pozneje se je češčenje Matere dobrega sveta razširilo tudi drugje. Praznik Device Marije, Matere dobrega sveta je dovolil papež Pij VI. Ker pa 25. aprila katoliška Cerkev praznuje sv. Marka, je Marijin praznik prenesel na en dan pozneje, to je na 26. april.

    Po pisanju drugih in po njihovemu pričevanju lahko vsak romar še danes vidi, da čudežna podoba Matere dobre sveta ne visi na steni, ampak ob njej lebdi v zraku, ne da bi bila s čimerkoli pritrjena.

    Leta 1903 je papež dodal v litanijah Matere Božje nov vzklik: »Mati dobrega sveta, prosi za nas.«

    Danes v mnogih svetiščih po svetu častijo Marijo, kot Mati dobrega sveta.

    https://portal.pridi.com/dogodek/marija-mati-dobrega-sveta-prosi-za-nas/2023-04-26/

    MARIJA, MATI DOBREGA SVETA, PROSI ZA NAS!

  7. Miro says:

    »JAZ SEM KRUH ŽIVLJENJA. KDOR PRIDE K MENI, GOTOVO NE BO LAČEN, IN KDOR VAME VERUJE, GOTOVO NIKOLI NE BO ŽEJEN.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,35-40)

    Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete. Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C35-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    JAZ SEM KRUH ŽIVLJENJA

    Jezus nedvomno govori o evharistiji, ki jo bo postavil in v kateri nam bo dal sebe v hrano. Nobenega dvoma tudi ni, da želi poudariti, kako pomembno je uživanje evharističnega telesa in krvi. Vendar pa stvar ni tako preprosta, da bi bilo vse rešeno že s tem, da pristopamo k obhajilu. Skušajmo pogledati, kako sploh vpliva na nas to, s čimer se hranimo.

    Najbrž ste že videli koga, ki hrano uživa z veseljem. Najbrž tudi ločimo med tem, da nekdo je z veseljem, drugi pa jo požira. Če smo malo bolj pozorni, lahko vidimo, da tisti, ki je z veseljem, hrano uživa preprosto zato, ker je lačen in ker jo potrebuje za svoje telo. Tisti pa, ki jo požira tako z očmi kot z usti, se zdi, da bo brez nje izgubil vse. Na nek način ga bolj požira hrana kot on njo. Ob takem imamo vtis, ki verjetno ne vara dosti, da se mu življenje pravzaprav vrti okrog tega, kaj bo pojedel. Najbrž lahko vidite tudi, razliko med tem, kako nekdo popije kozarec dobrega vina. Eden z veseljem, drugi ga požre in se zdi, da bo iztisnil iz kozarca še zadnjo kapljo – kot bi lovil zadnjo kapljo svojega življenja.

    Podobno bi lahko rekli za marsikaj drugega. Ko nekdo dobi v roke nekaj bankovcev, je vesel zaslužka, drugi pa je vanje zagledan, kot bi bil zadet. Ali pa vzemimo za primer gledanje televizije. Lepo je pogledati dober film, drugo pa je, ko človek ne zmore umakniti pogleda od televizijskega ali računalniškega ekrana. Iz teh nekaj misli lahko razberemo, da je pri vsem kar počnemo prisoten naš duh. Očitno je, da se tudi duh na nek način hrani s telesnimi stvarmi: hrano, vinom, filmi itd. In če nas nekaj zasvoji, nas dejansko požira vase. Spreminjamo se v tisto, kar uživamo. Nazadnje je lahko človek en kup požrte hrane, vina ali filmov. In takšen je razvalina.

    Jezus pa pravi, jaz sem kruh življenja.

    Duhovno življenje, če je pravo, ni zasvojenost in ne uniči telesne lepote. Z globokim in vztrajnim zrenjem Boga – premišljevanjem Božje besede je Bog navzoč v vsakem dejanju in besedi.

    K takemu odnosu nas vabi Jezus. Daje se nam v hrano, da bi iz nje resnično rasli. A le pravi odnos do Božje besede in Božjega kruha nam bo prinašal rast v duhovnem življenju. Kakor je naše telesno življenje odvisno od zdrave prehrane, je tudi naše duhovno življenje odvisno od duhovne hrane. Kdor bo užival Njega – v Božji besedi in Božjem kruhu, bo njegovo življenje postajalo prežeto z Bogom. Vsak korak bo potem prepojen z mislijo na Boga in s slavljenjem. A ne bo zasvojen, ampak svoboden. Današnja Božja beseda nam izprašuje vest, ali smo zaradi evharistije spremenjeni? Ker najbrž še nismo tam, pa je prav, da se vprašamo, kaj nam manjka in kaj lahko storimo, da bo drugače. Naj nam Jezus – Živi Kruh življenja, da tudi po današnji situaciji, ko Jezusa prejemate le v duhovnem svetem obhajilu, da bolje razumeti, ceniti in spoštovati veličino stvarne navzočnosti Njegovega Telesa, da bo hranjenje z njim lahko vedno bolj posvečevalo naša telesa in naše odnose.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    POJDITE PO VSEM SVETU IN OZNANITE EVANGELIJ VSEMU STVARSTVU! – SVETI MARKO NAS UČI POGUMA ODGOVORITI NA KLIC JEZUSA. UČI NAS PRIČEVATI ZA EVANGELIJ VESELJA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 16,15-20)

    Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

    Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+16%2C15-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    SVETI MARKO

    Sveti Marko, ki danes goduje je velik zaradi tega ker je napisal evangelij, veselo resnico. Povabilo k branju in poslušanju evangelija je povabilo k veselju, ki globoko pretresa naša življenja. Je vabilo, ki je odmev želje po polnem življenju, po življenju, ki bi imelo smisel, po radostnem življenju. To željo izkušamo vsi. V nas je nekaj, kar nas vabi k veselju. Vendar pa v napetostih vsakdanjega življenja pride do situacij, v katerih lahko podvomimo v to povabilo k veselju. Ta dinamika, kateri smo podvrženi, nas lahko pripelje v žalostno sprijaznjenost, ki se nato počasi spreminja v navado. Smrtonosna posledica le-te pa je ohromitev srca.

    Kako torej poglobiti veselje evangelija v različnih situacijah življenja? Jezus je svojim učencem rekel in tudi nam danes pravi: ‘Pojdite! Oznanjajte!’ Veselje evangelija se izkusi in se spozna le, če se ga podarja, če podarjamo sebe. Oznanjati Jezusovo sporočilo je naša odgovornost, ko se soočamo z duhom sveta, ki nas vabi k udobju. Izvir našega veselja je namreč v tisti želji, da bi ponudili usmiljenje, sad naše izkušnje neskončnega Očetovega usmiljenja. Zato nas Gospod vabi in nam govori: Kristjan veselje izkusi v poslanstvu – pojdite k ljudem vseh narodov. Kristjan veselje najde v povabilu: pojdite in oznanjajte!

    Jezus nas pošilja k vsem. K vsem ljudstvom. In v ta ‘vsi’ pred dva tisoč leti smo bili vključeni tudi mi. Jezus ni dal seznama, kdo ja in kdo ne, kdo so tisti, ki so vredni prejeti njegovo sporočilo in njegovo prisotnost. Življenje je vedno objel takšno, kot je bilo pred njim: z obrazom bolečine, lakote, bolezni, greha, z obrazom ran, žeje, utrujenosti, z obrazom dvomov in sočutja. Ni čakal našminkanega in okrašenega življenja. Objel je tudi življenje, ki je bilo umazano ali uničeno. Jezus je vsem rekel: ‘Pojdite in oznanjajte vsemu temu življenju, takšnemu, kot je, in ne kakor bi nam bilo všeč, da bi bilo. Pojdite in objemite v mojem imenu.‘ Pojdite na križišča cest, oznanjajte brez strahu, brez predsodkov, brez vzvišenosti, brez čistunstva; oznanjajte vsem, ki so izgubili veselje do življenja; pojdite in oznanjajte usmiljeni Očetov objem. Pojdite k tistim, ki živijo z bremenom bolečine, poloma; k tistim, katerih življenje je razdrobljeno; oznanite jim norost Očeta, ki jih želi maziliti z oljem upanja in zveličanja. Pojdite in oznanite, da napake, varljive utvare in nerazumevanja nimajo zadnje besede v življenju. Pojdite z oljem, ki lajša rane in krepča srce.

    Poslanstvo se vedno rodi iz življenja, ki se je počutilo iskano in ozdravljeno, najdeno, in ki mu je bilo odpuščeno. Nikoli pa se poslanstvo ne rodi iz natančno izdelanega načrta ali iz dobro strukturiranega priročnika.

    Sveti Marko nas uči poguma odgovoriti na klic Jezusa. Uči nas pričevati za evangelij veselja.

    Uči nas vzbujati in spremljati življenje Boga v obrazih tistih, ki jih srečujemo. Uči nas izbirati korake v življenju, ki kažejo željo Jezusa: iti vedno naprej. S tem nam govori, da je to način, kako živeti veselje evangelija, da naša srca ne bi postala omrtvičena. Vedno naprej, ker Gospod čaka; vedno naprej, ker brat čaka. Tudi mi danes lahko rečemo: Vedno naprej!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Miro says:

      SVETI MARKO: PISEC EVANGELIJA

      SV. MARKO JE DUHOVNI SIN APOSTOLA PETRA.

      Iz življenja …

      Evangelist sv. Marko je večkrat omenjen v Apostolskih delih. Omenjen je kot sin Marije, vdove, ki je imela v Jeruzalemu hišo, v kateri so se pogosto srečevali apostoli; in v kateri se je skril Peter po preganjanju in zaporu.

      Sveto pismo poroča, da je Marko spremljal svojega bratranca sv. Barnaba in sv. Pavla na njunem prvem misijonskem potovanju, in sicer v Antiohijo, Ciper in Malo Azijo. A pozneje, ko so se sprli, je Marko z Barnabom odpotoval na Ciper.

      Marko je v Rimu postal učenec in spremljevalec sv. Petra, kateremu je sledil. Poslušal je njegovo oznanjanje Jezusa Kristusa in po tem pridiganju napisal evangelij. Skoraj gotovo ga je krstil Peter. Stari cerkveni pisatelji ne sporočajo kar tako, da je bil Marko Petrov duhovni sin. Bil je neke vrste njegov tajnik.

      Krščanska tradicija je vsakemu evangelistu dodelila njegov simbol. Simbol Markovega evangelija je (krilati) lev, saj je Marko v evangeliju želel dokazati, da je Jezus Kristus res Božji sin, in zaradi česar je natančno popisal Jezusove čudeže.

      Izročilo pravi, da je v Aleksandriji ustanovil Cerkev in tam po približno desetletju delovanja pretrpel mučeniško smrt. Leta 815 so relikvije sv. Marka prinesli v Benetke, katerih zavetnik in simbol je postal. Benetke so se na vrhuncu svoje moči imenovale Republika sv. Marka.

      Umetniki sv. Marka najpogosteje upodabljajo z odprto knjigo in peresom v roki. Pogosto je ob njegovi strani (krilati) lev.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marko-pisec-evangelija/2023-04-25/

      Sv. Marko, prosi za nas!

  9. Miro says:

    PAPEŽ O BL. ARMIDI BARELLI: ŽIVETI KOT APOSTOLI VESELJA IN ŽIVETI V VESELJU

    PAPEŽ FRANČIŠEK SE JE V SOBOTO, 22. APRILA, NA TRGU SVETEGA PETRA SREČAL Z VEČ KOT 10.000 VERNIKI, KI SO PRIŠLI NA ZAHVALNO ROMANJE ZA BEATIFIKACIJO ARMIDE BARELLI, KI JE BILA ZA BLAŽENO RAZGLAŠENA 30. APRILA 2022. SPREGOVORIL JE O VSESTRANSKOSTI NJENEGA DELOVANJA, JO OPREDELIL KOT PREDHODNICO »ŽENSKEGA VODENJA« IN APOSTOLKO.

    Več o življenju bl. Armide Barelli na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-04/papez-o-bl-armidi-barelli-ziveti-kot-apostoli-veselja-in-zivet.html

  10. Miro says:

    22. APRILA 2023 JE V 85. LETU ŽIVLJENJA K SVOJEMU STVARNIKU IN ODREŠENIKU
    ODŠEL SALEZIJANEC DUHOVNIK JOŽE ZADRAVEC.

    https://donbosko.si/joze-zadravec-sdb/

    Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna Luč naj mu sveti. Naj počiva v miru.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja