Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    6. maja, 2023 at 16:54

    SVETI DOMINIK SAVIO: ZAVETNIK PRVOOBHAJANCEV

    SV. DOMINIK SAVIO V CERKVENEM KOLEDARJU SVETNIKOV GODUJE SICER 9. MARCA, V SALEZIJANSKEM BOGOSLUŽNEM KOLEDARJU PA 6. MAJA.

    ZAKAJ ZAVETNIK PRVOOBHAJANCEV?

    Sv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev. »Sveti deček«, kakor ga običajno imenujemo, ni čisto slučajno postal njihov zavetnik. Zavetnik prvoobhajancev ni postal zgolj zato, ker je umrl pred dopolnjenim petnajstim letom in je eden od najmlajših svetnikov v Cerkvi, ampak predvsem zato, ker je s svojimi izredno zrelimi odločitvami pri prvem obhajilu dokazal, da je bil ta dan v njegovem življenju res »naj dan«.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Sv. Dominik se je rodil leta 1842 v italijanski Riva di Chieri v Pijemontu. Starša sta se nato preselila v Morialdo. V tamkajšnji župniji je Dominik s petimi leti začel ministrirati. Kot mali sedemletnik je na velikonočni dan leta 1849, ko je pristopil k prvemu obhajilu, zapisal: »Zelo pogosto bom hodil k spovedi, k obhajilu pa vedno, ko mi bo spovednik dal dovoljenje; praznoval bom praznike; moja prijatelja bosta Jezus in Marija; raje umreti kakor grešiti.« Kratko, jasno, odločno, otročje in zrelo hkrati. To svojo »zabeležko« ob prvem obhajilu je dal v molitvenik, in jo pogosto vzel ven in jo prebral. Zato ni čudno, da njegov župnik Dominika pripeljal k ustanovitelju salezijancev sv. Janezu Bosku v Torin, da bi bil v njegovem oratoriju kot eden izmed vzornejših dečkov.

    Don Bosko se je v to sam prepričal s sprejemom sv. Dominika v svoj oratorij Valdocco leta 1854. Sveti učitelj je svojemu najboljšemu učencu kmalu postal prvi življenjepisec. Kajti Bog in Brezmadežna Marija, – kateri je Dominik na dan razglašenja dogme o brezmadežnem spočetju 8. decembra 1854 daroval svoje srce proseč, naj rajši umre, kot pa da se mu »pripetita nesreča in stori en sam greh«, – sta prisluhnila »svetemu dečku«, saj sta ga vzela k sebi že 9. marca 1857. Kljub temu je bil Dominik v svojih skoraj petnajstih letih vsakodnevno veder, blag in zgovoren. Devet mesecev pred smrtjo je ustanovil celo Družbo Brezmadežne, v katero je povabil svoje najboljše sošolce, in zanjo sestavil celo pravila.

    Za svetega ga je razglasil papež Pij XII. leta 1954, ravno na stoto obletnico od razglasitve dogme Marijinega brezmadežnega spočetja. Otrokom za vzor, odraslim kot opozorilo, naj bolje gledajo na svoje otroke, ki so lahko kljub svojim mladim letom že precej zreli.

    Sv. Dominik Savio je zavetnik prvoobhajancev, ministrantov, mladinskih skupin, katoliške mladine, tudi mladih prestopnikov … Najpogosteje ga upodabljajo skupaj s svojim učiteljem sv. Janezom Boskom ali ob kipu Brezmadežne Marije.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-dominik-savio-zavetnik-prvoobhajancev/2023-05-06/

    Sv. Dominik Savio, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    5. maja, 2023 at 16:27

    JEZUS: »VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA. VERUJETE V BOGA, TUDI VAME VERUJTE!« – BODIMO ODPRTI ZA BOŽJO MILOST, KI JO NEPRESTANO IZLIVA NA NAS, IN ŽIVIMO TAKO, KOT NAS JE ON UČIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,1-6)

    »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.«

    Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C1-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    V HIŠI MOJEGA OČETA JE MNOGO BIVALIŠČ

    V evangeliju nam Jezus spregovori: »Jaz sem pot, resnica in življenje.«

    Kaj je želel Jezus povedati? Cilj njegovega delovanja na zemlji je bil, da nas odreši in pripelje v Očetovo hišo. Tja moremo priti samo po Jezusu.

    V evangeliju tudi slišimo Jezusa, ki pravi: »Jaz sem vrata!« Kdor bo vstopal skozi ta vrata – Jezusa, bo dosegel cilj.

    Jezus torej ni le vrata, ampak je tudi pot. Ta pot je pogosto težka, polna odpovedi, bolečin in prezira, ampak je varna in vodi k cilju. Na tej poti hodi Jezus z nami in nam pomaga, ko pridejo težave.

    Resnica je beseda, ki nam jo je dal On zato, da se moremo pravilno ravnati v življenju. Božja beseda je tudi smerokaz, ki nam kaže pot k Očetu, kjer nam je pripravljeno večno življenje.

    Jezus daje življenje. Vse je prejel od Očeta in daje nam. Če hočemo doseči nebesa, je treba stopiti na pot, se zavzemati za resnico in živeti po Jezusovem zgledu. Samo tako bomo uresničili poslanstvo, ki nam je bilo zaupano, ko smo bili krščeni in smo postali člani skupnosti, ki je Jezusa sprejela za svojega odrešenika. Jezus nam obljublja, da bomo delali velika dela, če bomo verovali in popolnoma zaupali Božji previdnosti.

    Ali si upamo stopiti na pot popolne predanosti in vere, ki dela čudeže? Najlažje je reči, saj to ni mogoče, da danes to več ne deluje, vendar so to samo izgovori, ker si ne upamo, da bi se popolnoma predali Bogu. Jezus pa deluje tudi danes, tako kot je deloval v prvi Cerkvi, samo nismo dovolj odprti za delovanje Svetega Duha.

    Največja obljuba pa je, da nam je v nebeškem kraljestvu pripravil prostor, da se bomo z njim veselili vso večnost. On je gospodar življenja, pa ne le tega življenja, ki ga živimo sedaj – v času in prostoru, ampak tudi življenja onkraj smrti.

    To nam je podarjeno, zato se trudimo, da tega daru ne zapravimo. Zato bodimo odprti za Božjo milost, ki jo neprestano izliva na nas, in živimo tako, kot nas je on učil. Izogibajmo se slabim dejanjem in opuščanju dobrih del, pri vsem tem pa računajmo na Božjo pomoč.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    5. maja, 2023 at 10:06

    GODUJE SVETI GOTARD, PRIPROŠNJIK ZA SREČEN POROD

    Sv. Gotard se je rodil leta 960 na Bavarskem v vasi Reichensdorf. Kot sin služabnika v benediktinskem samostanu Niederaltaichu je Gotard lahko, ko je odrasel, hodil v tamkajšnjo samostanko šolo. Ker je bil nadarjen se je nadalje šolal v Salzburgu, za kar se je zavzel sam salzburški nadškof. Ko se je vrnil domov, je vstopi v samostan v Niederaltaichu, bil posvečen za duhovnika in leta 996 postal opat tega samostana. Vanj je vpeljal reformo po pravilih sv. Benedikta. Ta samostan je kmalu postal eden od najpomembnejših samostanov velike salzburške nadškofije. Ker so o njegovi uspešni prenovi slišali daleč naokrog, je bil pozvan tudi v druge samostane, da bi v njih pospešil obnovo redovniškega življenja.

    Leta 1022 je bil izvoljen za škofa v Hildesheimu. Z vso gorečnostjo je skrbel za gospodarsko, kulturno in duhovno življenje svoje škofije. Umrl je leta 1038. Pokopali so ga v stolnici, njegovo češčenje pa se je hitro razširilo tudi v druge dežele.

    Sv. Gotard je priprošnjik v otroških boleznih, proti revmi in ledvičnim kamnom; k njemu se zatekajo nosečnice za srečen porod; je zavetnik proti blisku in toči. Umetniki ga upodabljajo kot škofa z zmajem pod nogami in s cerkvico v roki.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-gotard-za-srecen-porod/2023-05-05/

    Sv. Gotard, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    4. maja, 2023 at 20:39

    PAPEŽ V MAJNIKU VABI K MOLITVI ROŽNEGA VENCA ZA MIR NA SVETU

    MED POZDRAVI V RAZLIČNIH JEZIKIH OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 3. MAJA 2023, JE SVETI OČE SPOMNIL NA ZAČETEK MAJNIKA, MARIJINEGA MESECA. POZVAL JE K MOLITVI ROŽNEGA VENCA ZA MIR NA SVETU. (po zapisu Andreje Červek)

    Portugalsko govoreče romarje, ki so bili zbrani na Trgu svetega Petra, je papež Frančišek spomnil na prošnjo Fatimske Marije, ki jo je namenila trem pastirčkom:
    »VSAK DAN MOLITE ROŽNI VENEC ZA MIR NA SVETU IN ZA KONEC VOJNE.«

    »Tudi jaz vas prosim,« je dejal, »molite rožni venec za mir. Marija, Jezusova in naša Mati, naj nam pomaga graditi poti srečanja in dialoga ter naj nam podeli pogum, da se bomo nanje podali brez odlašanja.«

    K obnovitvi pobožnosti do Marije na začetku majnika je pozval tudi mlade, bolne, ostarele in mladoporočence: »Spodbujam vas, da globlje spoznate Marijo in se z njo zbližate, jo sprejmete kot duhovno Mater in zgled zvestobe Kristusu.«

    Pri pozdravu poljskih romarjev pa je papež spomnil na današnji slovesni praznik Marije, Kraljice Poljske. Kot je dejal, je pomenljivo, da so tako Madžari kot Poljaki Marijo razglasili za svojo Kraljico. »Prosite za njeno priprošnjo za vaši državi in za vso Evropo, prosite za vztrajnost v veri, za edinost in harmonično sodelovanje, predvsem pa za mir, zlasti v sosednji Ukrajini.«

    »Njej, Materi tolažbe in Kraljici miru, izročam mučeno ukrajinsko prebivalstvo,« je dejal sveti oče ob koncu splošne avdience.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/papez-v-majniku-vabi-k-molitvi-roznega-venca-za-mir-na-svetu.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    4. maja, 2023 at 17:31

    V VEČNOST JE ODŠEL JASMIN STAVROS (Aleteia)

    UMRL JE PRILJUBLJENI HRVAŠKI PEVEC JASMIN STAVROS

    V 69. letu starosti je umrl hrvaški pevec Jasmin Stavros, s pravim imenom Milo Vasić. Zelo priljubljen je bil tudi na Slovenskem, kjer je imel številne koncerte. Zadnje mesece je preživel v bolnišnici, kjer so mu zdravili kostnega raka.

    Vera mu je pomenila veliko. Ena njegovih zadnjih izjav je bila, da v bolnišnici nenehno moli rožni venec. Javno je povedal tudi, da sta z ženo, ki jo je imel za darilo Boga, molila rožni venec Božjega usmiljenja. Uredila sta kapelico, znano je, da je hodil na duhovne vaje.

    Kljub priljubljenosti njegovo življenje nikakor ni minilo brez preizkušenj. Eden od njegovih križev je bila gotovo bolezen zdaj že odraslega sina.

    https://si.aleteia.org/2023/05/04/v-vecnost-je-odsel-jasmin-stavros/

    Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.

    Odgovori
  6. Miro says:
    4. maja, 2023 at 14:10

    JEZUS NAM GOVORI: »SLUŽABNIK NI VEČJI KOT NJEGOV GOSPODAR IN POSLANEC NE VEČJI KOT TISTI, KI GA JE POSLAL«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 13,16-20)

    »Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. Če to veste, blagor vam, če boste to delali! Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se tako izpolni Pismo: Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj vam povem, preden se zgodi, da boste, ko se bo zgodilo, verovali, da jaz sem. Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+13%2C16-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    SLUŽABNIK NI VEČJI

    Pri vsaki maši se spominjamo Jezusove zadnje večerje z učenci, pri kateri je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj dejanje posvetitve tudi oni odslej obhajajo v njegov spomin. Dejanje posvetitve ali lomljenja kruha je postalo razpoznavni simbol tudi po Jezusovem vstajenju, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala.

    Simbolika kruha in vina je nerazdružljiva. Hrana in pijača sta človeški potrebi. Kruh predstavlja osnovno hrano, ki je nujna za preživetje. Jezus je kruh in vino zaradi njune sporočilnosti pri zadnji večerji izbral za znamenji njegovega telesa in krvi.

    Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost. Kruh spečemo iz moke, ki jo dobimo iz številnih zmletih žitnih zrn, vino pa dobimo iz mnogih jagod, ki jih zmeljemo in jih pustimo, da zavrejo. Prve krščanske skupnosti so v teh prvinah videle znamenje edinosti Cerkve.

    Evharistija in služenje sta torej na veliki četrtek v ospredju. To je resničnost, ki jo na ta dan doživljamo pri bogoslužju. Gospod, ki želi ostati z nami v evharistiji, in mi tako vedno postajamo Gospodovi tabernaklji. Gospoda nosimo s seboj do te mere, kot nam on sam pravi, če ne bomo jedli njegovega telesa in pili njegove krvi, ne bomo vstopili v nebeško kraljestvo. To je skrivnost kruha in vina, da je Gospod z nami v nas, v nas, znotraj nas.

    Zapoved ljubezni in umivanje nog je drugi močan simbol velikega četrtka. Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodošlice gostu. Noge so gostom navadno umivali sužnji. Jezus je učence s to gesto učil služenja in ponižnosti. da škofiji, župniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, služijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju.

    Služenje. Ta gesta je pogoj za vstop v nebeško kraljestvo. Služiti vsem. Ampak Gospod da razumeti, da je pogoj za vstop v Božje kraljestvo to, da mu moramo pustiti, da nam služi, da je Božji služabnik in naš služabnik. To je težko razumeti. Če ne pustim, da je Gospod moj služabnik, da me Gospod umiva, mi daje rasti, mi odpušča, ne bom vstopil v nebeško kraljestvo.

    Gotovo nam more biti v spodbudo Gospodovo ravnanje v evangeliju, ko odloži vrhnje oblačilo in se v globokem spoštovanju do svojih učencev pred vsakim skloni in mu umije noge. Pri tem pomenljivo pove: » Služabnik ni večji kot njegov gospodar.«

    Motive za svoje ravnanje vedno iščimo pri Gospodu, tako v njegovih besedah kakor v njegovih dejanjih, ki te besede potrjujejo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Miro says:
    4. maja, 2023 at 7:55

    SVETI FLORIJAN: ZAVETNIK GASILCEV

    DANES GODUJE SV. FLORIJAN, ZAVETNIK GASILCEV, KI SODI MED NAJBOLJ ČAŠČENE LJUDSKE SVETNIKE. ZAKAJ?

    Iz življenja …

    Sv. Florijan je bil rojen v 3. stoletju v današnji Gornji Avstriji. Bil je vojak, častnik in v začetku 4. stoletja veteran rimske vojske.
    V času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov je bilo v njegovem mestu zajetih štirideset kristjanov. Florijan je iz solidarnosti z njimi rimskim oblastem priznal, da je tudi sam kristjan. Ujeli so ga, mučili in na koncu vrgli s kamnom okoli vratu v reko (danes Enns). Njegovo truplo je reka čudežno naplavila na neko skalo pod bregom, tako da so ga kristjani lahko dostojanstveno pokopali. To naj bi se zgodilo leta 304. Danes je na tem kraju znameniti benediktinski samostan sv. Florijana. Njegovo češčenje se je razširilo po srednjeevropskih deželah.

    Sv. Florijana so si za svojega zavetnika izbrali gasilci, verniki se k njemu zatekajo v času neurja. Je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot rimskega častnika s čelado na glavi ter vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo ali vas.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-florijan-zavetnik-gasilcev/2023-05-04/

    Sv. Florijan, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    3. maja, 2023 at 18:07

    FILIP MU JE REKEL: »GOSPOD, POKAŽI NAM OČETA IN ZADOSTI NAM BO«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,6-14)

    Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+14%2C6-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    VIDETI OČETA

    »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki prebiva v Očetovem naročju, on nam je razložil,« je povedal Janez. V tej besedi kar slišimo prošnjo, ki jo je Filip naslovil na Jezusa: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo«. Videti Boga je nekakšno prahrepenenje človekovega srca, za katerega bi nam lahko celo prišlo na misel, da je bogokletno. Da gre za nekakšno trmasto odklanjanje skrivnosti, »ki je bila skrita pred veki in rodovi«. Da je to nekakšna ošabna želja ali celo hotenje, da bi sami odmaknili zagrinjalo, ki ga edini »odgrinja šele Kristus«. A velja, kar je Bog povedal Mojzesu: »Noben človek me ne more videti in ostati živ«.

    Pa ni bilo vedno tako. Pred grehom se je človek pogovarjal z Bogom iz obličja v obličje. Nobene prepreke ni bilo med njima, nobene slepote na človekovem srcu. Ko pa je svoje srce odprl grehu in dovolil, da ga je prevzel dvom nad brezpogojno Božjo ljubeznijo, je ugasnila luč, ki je do tedaj napolnjevala njegove oči in njegovo srce, luč, v kateri je sebe in svojo ženo videl v vsej lepoti, s katero sta bila ustvarjena, in se je potopil v temo, polno strahu in bega.

    Morda bi nam bilo bolj všeč, če bi Bog bil zgolj v nebesih. To se bolj sklada z njegovim veličastvom. Prostranstvo in neskončnost bi po naših predstavah bolj ustrezala njegovi vsemogočnosti. Ker pa je Beseda postala meso in se naselila med nami, ker je postal pravi človek, čeprav je ostal tudi pravi Bog, mu je ostal samo šotor. Tudi ta njegov šotor iz mesa. Ker je človek, se njegove rane lahko vnamejo. Potrebuje pomoč, potreben je usmiljenja.

    Brez pogleda, ki ga osvetljuje luč učlovečenega Kristusa, bodo naše oči lahko zelo dobro videle dogajanje okoli nas, srce pa bo ostalo zatemnjeno; srce ne bo videlo, na kakšen način se je Beseda naselila med nami. Opravljali bomo molitve, izpolnjevali svoje dolžnosti, ne bo pa prišlo do tistega milostnega trenutka, v katerem bi odkrili učlovečeni Jezusov obraz in v njem prepoznali Boga, ki ga ni nikoli nihče videl. Na Filipovo prošnjo: »Gospod, pokaži nam Očeta,« je Jezus odgovoril: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Jn 14,9).

    Toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Jezusa je nemogoče spoznati, če nam on sam ne razsvetli oči. Morali bomo v Marijino šolo. Ona je, kot nam je dobro znano, besede in dogodke ohranila v srcu in jih premišljevala. Srce je odkrivalo pomen vsega, kar je doživljala ob svojem Sinu. Naj tudi nas uči tega premišljujočega poslušanja in gledanja, da bomo vedno globlje odkrivali, v kakšno upanje smo poklicani in kakšna dediščina nam je podarjena v tej Besedi, ki je bila v začetku in je po njej nastalo vse, kar je nastalega.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    3. maja, 2023 at 13:55

    PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA MAJ 2023: ZA CERKVENA GIBANJA IN SKUPINE

    V MESECU MAJU 2023 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU, DA BI CERKVENA GIBANJA IN SKUPINE VSAK DAN PONOVNO ODKRIVALE SVOJE POSLANSTVO, EVANGELIZACIJSKO POSLANSTVO TAKO, DA BI POSTAVILI SVOJE KARIZME V SLUŽBO POTREB SVETA. V SLUŽBO!

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/papezev-molitveni-namen-za-maj-2023-za-cerkvena-gibanja-in-skup.html

    Marija, Kraljica majnika prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    2. maja, 2023 at 20:09

    GODUJE SVETI ATANAZIJ, UČENEC SV. ANTONA PUŠČAVNIKA

    ŠKOF SVETI ATANAZIJ JE EDEN VELIKIH STAROKRŠČANSKIH CERKVENIH UČITELJEV.

    Iz življenja …

    Sv. Atanazij (295–373) se je rodil v Aleksandriji v Egiptu. Bil je visoko izobražen v helenistični kulturi. Navdušen nad krščanskimi asketskimi ideali je Atanazij že kot mladenič odšel v puščavo, kjer je bil učenec sv. Antona Puščavnika. Napisal je Antonov življenjepis in tako postal eden od prvih hagiografov. Nato se je vrnil v Aleksandrijo, kjer je postal diakon aleksandrijskega škofa Aleksandra, in kasneje tudi njegov naslednik na sedežu aleksandrijskega patriarha.

    S svojim škofom je sodeloval na I. koncilu v Nici leta 321. V njegovem času so potekali veliki boji proti arianizmu, ki je tajilo Jezusovo božanstvo. In v tem pogledu je bil sv. Atanazij »prvoborec« za Kristusovo božanstvo. Zapustil je kar nekaj teoloških spisov, med katerimi jih je največ posvečenih prav utelešeni Božji Besedi. Zaradi tega je moral celo petkrat v pregnanstvo, tako da je preživel dvajset let ločen od škofijskega sedeža, a je ostal zvest osebi Sina Božjega.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-atanazij-ucenec-sv-antona-puscavnika/2023-05-02/

    Sv. Atanazij, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja