Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    16. maja, 2023 at 9:36

    NAMERNI NAPADI NA DRUŽINO? (Radio Ognjišče)

    OB SVETOVNEM DNEVU DRUŽINE, KI GA PRAZNUJEMO ŽE 29. LETO, SE PRI ZDRUŽENIH NARODIH SPRAŠUJEJO, KAKO BO SVETOVNA RAST PREBIVALSTVA, KI JE LANI PRESEGLA MEJNIK OSEM MILIJARD, V PRIHODNJE VPLIVALA NA DRUŽINE. V SLOVENIJI SE MEDTEM SREČUJEMO Z OBRATNIM PROBLEMOM. ZDI SE, DA SO DRUŽINE V KRIZI, KOT V MNOGIH ZAHODNIH DRŽAVAH, RODNOST UPADA.

    Družina ima po besedah tajnika Urada za družino Luke Mavriča še vedno enako pomembno vlogo, kot jo je imela od nekdaj. Institucija družine ni človeška iznajdba, kot bi jo danes radi redefinirali. Po njegovem so premalo zavedamo pomena družine za družbo in se zato ne rešuje njenih resničnih izzivov. »Tako pa smo priča neverjetni ignoranci in molku.

    DRUŽINI NE PRIZNAJO PRIMARNE VLOGE

    »Ne smemo se slepiti. Ta drža je namerna in zavestna. Družini nočejo priznati primarne vloge. Seveda, država ima raje posameznike, ki so izkoreninjeni iz družine, ker so bolj vodljivi. To so idealni potrošniki in kupujejo ne le reklamirane artikle, ampak tudi ideologije, ki jih prodajajo kot nadomestke za osamljenost, ki je hčerka razrahljane družine.«

    Mavrič je še prepričan, da bo ta družinska politika terjala mnogo žrtev med mladimi, ki odraščajo v razbitih družinah in si ne zmorejo ustvariti lastnega družinskega gnezda.

    ZAVESTNO GRADIMO KONTRA KULTURO!

    Na vpliv družbenih omrežjih in LGBT ideologije je za naš radio opozoril tudi voditelj društva Družina in življenje Benjamin Siter. In kaj lahko storimo? »Možna je le ena pot. Veliko bolj namenoma in zavestno kot doslej bomo morali graditi krščansko kontra kulturo. Mi starši bomo morali še bolj zavzeto kot doslej vzeti svojo vero zares in namesto da bi skušali bojevati družbeno ideološke bitke bomo morali vsak dan znova pomesti pred svojim pragom.

    In poskrbeti, da se vsak od nas – tako oče kot mama – vsak dan znova poveževa z Bogom v molitvi, da sva zavestna Jezusova učenca, ki živita iz moči zakramentov in ki se potem preko srečevanja z drugimi, ne le podobno mislečimi, pač podobno živečimi pari, iskreno trudiva graditi odnose, za katere je vredno živeti.« Prav ti odnosi so namreč po Siterjevih besedah temelj tudi za naše otroke.

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/262/novice/36470/namerni-napadi-na-druzino.htm

    Marija, Kraljica družine in Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      16. maja, 2023 at 9:51

      MOLIMO ZA DRUŽINE:

      Sveti Troedini Bog, ti si ljubezen. Milostno se ozri na družine, da bodo uresničevale
      tvoj načrt. Staršem in starim staršem vlij moči, da bodo sprejemali odgovornost in z
      zgledom mladi rod opogumljali za zakonsko in družinsko življenje Ozdravi boleče
      spomine v razbitih in neurejenih družinah. Naj v bolnih, starejših in invalidnih osebah
      prepoznamo tvoj obraz. Opogumi pare, ki še ne zmorejo zgraditi varnega odnosa in se
      odločiti za poroko, da to storijo. Izročamo ti mlade, ki iščejo življenjskega sopotnika,
      ter zakonce, ki ne morejo sprejeti življenja. Izročimo naše družine tudi varstvu Marije,
      Jožefa in drugih zavetnikov. Sprejmi naše prošnje in jih usliši po Kristusu, našem
      Gospodu. Amen.

      Marija, Kraljica družine, prosi za nas!

      Več molitev za družine, zakonca, starša, otroke:
      http://www.zupnija-smlednik.si/molitev-za-druine-zakonca-stara-otroke.html

      Odgovori
  2. Miro says:
    15. maja, 2023 at 8:21

    JEZUS: »KADAR PRIDE TOLAŽNIK, KI GA BOM JAZ POSLAL OD OČETA, DUH RESNICE, KI IZHAJA OD OČETA, BO ON PRIČEVAL O MENI. PA TUDI VI BOSTE PRIČEVALI, KER STE OD ZAČETKA PRI MENI.«

    SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,26-16,4)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar pride Tolažnik, ki ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Izobčevali vas bodo iz shodnic; pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu. To bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. To sem vam pa rekel, da se boste spominjali, da sem vam jaz povedal, ko pride ura za to.

    RAZLAGA BOŽJE BESESE

    DUH RESNICE

    Cilj vsega je, da bo posvečeno v resnici on in bodo v njej posvečeni tudi njegovi učenci.

    Kaj pomeni, da bo posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

    Ključna beseda o Bogu je RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

    Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice.

    PA POMISLIMO, KOLIKO RAZLOGOV SMO RAZVILI, DA RESNICE NE POVEMO:

    – glej, da se ne boš komu zameril,

    – pomisli, da ne boš koga prizadel,

    – kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

    – molči, zaradi ljubega miru,

    – potrpi, saj ni vredno,

    – molči, ne izpostavljaj se, itd.

    POMISLIMO, KOLIKO RAZLOGOV PA SMO RAZVILI, DA RESNICO POVEMO! POMISLIM LE NA TELE:

    – bo že videl, mu bom že povedal,

    – ko bo čas, bo izvedel (to se npr. čudovito odraža pred volitvami),

    – si bo že zapomnil.

    Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

    Laž smo zavili v: skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    15. maja, 2023 at 8:20

    SVETA BIRMA

    Začetku življenja ob rojstvu ustreza kot začetek krščanskega življenja ponovno rojstvo iz vode in Svetega Duha, krst. Praviloma se to dogaja v življenjskem obdobju, ki je zaznamovano z naraščanjem zavesti in odgovornosti.

    Birma je okrepitev krsta. Je zakrament polnosti Svetega Duha.

    Če je zakrament krsta zakrament odpuščanja grehov in božjega posinovljenja, pa je birma zakrament podaritve Duha in vključitev v misijonsko Cerkev. Praviloma se to dogaja v življenjskem obdobju, ki je zaznamovano z naraščanjem zavesti in odgovornosti. Za obhajanje krščanskega življenja kot skupnosti vere je postavljena evharistija, ki jo imenujemo tudi sv. maša ali oltarni zakrament. Že od nekdaj ima Cerkev krst, evharistijo in pokoro za glavne zakramente. Cerkev uči, da ta zakrament tako kakor krst in mašniško posvečenje prejemniku globoko in neizbrisno vtisne Kristusovo podobo.

    BIRMOVALEC

    Apostolska dela Nove zaveze poročajo (Apd 8, 14-17), da so v Jeruzalemu zbrani apostoli dva iz svoje srede, namreč Petra in Janeza, poslali na sever dežele v Samarijo, katere prebivalci so bili sprejeli Božjo besedo. Apostola »sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. Zakaj Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, bili so samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa«. Apostola sta »nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha«.

    Kar so v začetku Cerkve storili apostoli, so pozneje delali škofje in delajo tudi danes pri birmi. Pozneje je bilo dovoljenje za delitev birme dano tudi nekaterim duhovnikom, in tako je tudi danes.

    KDO JE LAHKO BIRMAN?

    Birman je lahko samo, kdor je že krščen. Krst odpira vrata k vsem drugim zakramentom. Katoliška Cerkev zahteva, da birmanci razumejo najvažnejše o bistvu in posledicah birme. Zakrament birme, ki vtisne neizbrisno znamenje, obdaruje krščene, ki nadaljujejo pot uvajanja v krščanstvo, z darom Svetega Duha in jih popolneje poveže s Cerkvijo, jih okrepi in jih še bolj obveže k temu, da so z besedo in dejanjem Kristusove priče ter da širijo in branijo vero.

    BOTER/BOTRA

    Pri podelitvi birme položi boter svojo desno roko na ramo birmanca. To je znamenje njegove pripravljenosti, da spremlja birmanega na njegovi življenjski poti, ki naj bi bila tudi pot vere. Boter je torej več kot zgolj priča. Boter naj bi bil pomoč v polnem pomenu besede in sopotnik krščenega in birmanega. Kdor je komu opora ali pomočnik, mu je pripravljen pomagati tudi takrat, ko je težko. Na pravega pomočnika se človek lahko zanese. Tak pomočnik mu ne stoji ob strani le nekaj časa, ampak ga zmeraj spremlja na njegovi poti. Četudi telesno ne more biti vedno blizu, je dosegljiv vsaj po pošti, po telefonu.

    Pravi boter je predvsem opora v veri, pomočnik v krizah vere. To pa pomeni, da mora boter sam biti verujoč človek, četudi njegova vera ni vedno prepričljiva. Boter se mora v Cerkvi počutiti domačega. Cerkev zahteva, da je botrovo življenje v skladu s sprejetimi zakramenti.

    PODELITEV BIRME BESEDE IN ZNAMENJA

    Jedro obreda birmovanja sta polaganje rok in maziljenje. »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha,« reče škof pri dejanski podelitvi sv. birme, in pred tem kandidata za birmo nagovori z njegovim krstnim imenom. Človek je nezamenljiva oseba prav zaradi tega, ker ga Bog pozna in ga kliče po imenu. Človek ni številka v kartoteki, ni šablona. Človek,ki je pri krstu in birmi poklican s svojim imenom, zaradi tega zlasti v Cerkvi ne sme biti gola številka v kartoteki. Bog ga pozna, Bog ga hoče.

    POLAGANJE ROK

    Škofova roka na birmančevi glavi pomeni, da Bog sam polaga svojo roko na tega človeka. Bog je duh, zato nima rok. Vendar pa Sveto pismo v slikoviti govorici velikokrat omenja Božjo roko, ki se razprostira nad človekom ali leži na njem v blagoslov, pa tudi kot preizkušnja ali za kazen. Roka je v teh primerih simbol, znamenje moči, Božje moči.

    Škofova roka pri birmi spominja predvsem na Kristusove roke, ki jih nadomešča. Škofova roka naj bi naznanjala, da se tega človeka dotika Bog, Kristus; da se Božja moč, Sveti Duh, hoče preliti v birmančevo srce, razum in roke; in izlila se bo, če prejemnik birmanskega zakramenta zaradi lene ravnodušnosti tega ne bo preprečil.

    MAZILJENJE S KRIZMO

    Preden škof kandidatu za birmo položi roko na glavo, na teme, pomoči konec desnega palca v krizmo. Zatem med polaganjem rok birmanca na čelu s krizmo mazili v znamenju križa. Birmani kristjan, ki je bil na čelu maziljen s krizmo, sprejme nekaj kraljevskega, duhovniškega in preroškega dostojanstva. Prejme moč za pokončno hojo, za civilni pogum sredi družbe, ki trpi zaradi raznovrstne brezdušnosti. Kdor to Kristusovo znamenje zavestno sprejme, s tem izpriča, da hoče pripadati Kristusu. Za birmanega kristjana naj bi veljal pozitiven izraz: da ima »vedro čelo« – ko namreč pričuje za svojo vero. Birmani naj se ne bi sramoval z oljem napisanega križa, ki se kratek čas blešči na njegovem čelu. Pripravljen naj bi bil plačati ceno, ki se bo od njega zahtevala danes ali jutri, ko v javnosti prizna: Kristjan sem.

    DAROVI SVETEGA DUHA

    DAR MODROSTI

    Modrost, dar Svetega Duha, v kristjanu pogosto dozori šele v popoldnevu ali na večer njegovega življenja. Modrost je drža, ki je zmeraj odprta za še večje, za še obsežnejše. Modrost je drža romarja, ki je na poti k večnemu cilju. Moder človek izžareva mir in mir ustvarja tudi okrog sebe.

    DAR UMNOSTI

    Pri daru umnosti ni mišljen razum kot tak, ampak bolj razumevanje, umevanje, umnost. Človek tukaj drugega ne vprašuje o stvareh: »Ti razumeš to, ono?«, ampak človek sprašuje sočloveka o sebi: »Me razumeš?« To razumevanje pa predpostavlja, da drugemu dopuščam njegovo mnenje in sem mu naklonjen.

    DAR SVETA

    Kdor je brez sveta, ne pozna poti. Svetovalci so kažipoti. Takšni svetovalci morejo biti ljudje, ki še živijo in so nam fizično blizu. Svetovalci pa nam morejo biti tudi pokojni; do njihove modrosti imamo dostop preko knjig, ki so jih napisali. Poleg tega pa nam je na voljo še božji svetovalec, a njegovi nasveti prihajajo bolj od znotraj kakor od zunaj. To je Sveti Duh. Imenujemo ga tudi notranji učitelj, dušni gost, pomočnik in tolažnik. Sredi vsakdanjega hrupa je njegov glas tih, zato ga je moč zlahka preslišati. Kristjan se mora navaditi, da se iz tega nenehnega hrupa redno umakne v tihoto ter tam zazna, kaj mu Sveti Duh govori iz globine njegove duše.

    DAR MOČI

    Beseda »birma« prihaja iz latinščine,kjer pomeni »krepitev«, »moč«. Moč, za katero gre pri birmi, ni moč atleta, ni moč mišic, ampak moč srca. Srce tukaj ni mišljeno kot telesni organ, ampak kot središče in najgloblje jedro človeške osebe.

    DAR VEDNOSTI

    V sodobnem svetu je potrebno veliko vedeti, odkrivati dobre poti do pravih informacij ter jih znati pravilno izbirati in uporabljati. Pri tem nam pomaga znanje o veri in kulturi, ki nam širi in poglablja pogled na življenje. Dar vednosti nam krepi vse tovrstne sposobnosti.

    DAR POBOŽNOSTI

    Biti pobožen pomeni živeti v Božji pričujočnosti. Biti pobožen pomeni kljub marsikateremu življenjskemu bremenu videti, da je življenje Božji dar. Iz tega razpoloženja rasteta veselje in hvaležnost, ki vedno znova prekipita v praznovanje evharistije, kar pomeni zahvale. Dar strahu božjega – nam ne vsiljuje strahu pred Bogom, pač pa nas vabi, naj spoštujemo Boga, sebe in druge ljudi. Zato bi ta dar lahko imenovali tudi dar spoštovanja.

    (sestavil Alojz Bek)

    Povzeto po: https://www.tilci.si/duhovno/o-zakramentih-in-zakramentalih/38-sveta-birma.html

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Odgovori
  4. Miro says:
    14. maja, 2023 at 9:15

    EVANGELIJ DANAŠNJE NEDELJE PREDSTAVLJA DVE SPOROČILI: SPOLNJEVANJE ZAPOVEDI IN OBLJUBO SVETEGA DUHA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 14,15-21)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

    Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje (prim. Jn 14,15-21) predstavlja dve sporočili: spolnjevanje zapovedi in obljubo Svetega Duha.

    Jezus povezuje ljubezen do njega s spolnjevanjem zapovedi in glede tega vztraja v svojem poslovilnem govoru: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (v. 15). »Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi« (v. 21). Jezus zahteva, da ga ljubimo, a razloži, da za to ljubezen ne zadostuje želja ali čustvo po Njem, ne, zahteva razpoložljivost za hojo po njegovi poti, kar je Očetova volja. In ta je povzeta v zapovedi medsebojne ljubezni, prvi ljubezni, ki jo je dal Jezus sam: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Ni rekel: »Ljubite me, kakor sem vas jaz ljubil«, ampak »ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«. On nas ljubi, ne da bi za to zahteval povračilo. Jezusova ljubezen je zastonjska in nikoli ne zahteva povračila. Hoče, da ta zastonjska ljubezen postane konkretna oblika življenja med nami. To je njegova volja.

    Da bi pomagal učencem pri hoji po tej poti, Jezus obljubi, da bo prosil Očeta, naj pošlje »drugega Paraklita« (v. 16), to je Tolažnika, Zagovornika, ki bo prevzel njegovo mesto in jim bo dal um za poslušanje in pogum za spolnjevanje njegovih besed. To je Sveti Duh, Dar Božje ljubezni, ki se spusti v kristjanovo srce. Potem ko je Jezus umrl in vstal, je njegova ljubezen podarjena vsem, ki verujejo Vanj in so krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ta Duh jih vodi, razsvetljuje, jih utrjuje, da lahko vsak hodi po poti življenja tudi skozi nasprotovanja in težave, z veseljem in v bolečini, ostajajoč na Jezusovi poti. To je pa možno ravno, če ostanemo dojemljivi za Svetega Duha, da lahko s svojo delujočo navzočnostjo, ne le tolaži, ampak spreminja srca, jih odpira za resnico in ljubezen.

    Tudi med izkušnjo zmote in greha, ki ga vsi delamo, nam Sveti Duh pomaga, da ne podležemo in da v polnosti dojamemo smisel Jezusovih besed: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (v. 15). Zapovedi nam niso dane kot neke vrste ogledalo, v katerem vidimo odsevati svojo bedo in nedoslednost. Ne, Božja Beseda nam je bila dana kot Beseda življenja, ki preoblikuje srce, prenavlja, ki ne sodi, da bi obsodila, ampak zdravi in ima za namen odpuščanje. Božje usmiljenje je takšno. Beseda, ki je luč našim korakom. In vse to je delo Svetega Duha! On je Dar Boga, je Bog sam, ki nam pomaga, da smo svobodni ljudje, osebe, ki hočejo in znajo ljubiti, osebe, ki so razumele, da je življenje poslanstvo za oznanjanje čudovitih del, ki jih Gospod izvršuje v tistih, ki mu zaupajo.

    Devica Marija, zgled Cerkvi, ki zna poslušati Božjo Besedo in sprejeti dar Svetega Duha, naj nam pomaga, da bomo z veseljem živeli evangelij v zavesti, da nas podpira Sveti Duh, božanski ogenj, ki ogreva srca in razsvetljuje korake.

    Misli papeža Frančiška, 17. maj 2020 (več na: hozana.si)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      16. maja, 2023 at 9:22

      PAPEŽ FRANČIŠEK: SVETI DUH NAS SPODBUJA IN NAS POPRAVLJA

      KOT JE V NAGOVORU, 14. MAJA 2023, UVODOMA DEJAL PAPEŽ FRANČIŠEK, NAM EVANGELIJ ŠESTE VELIKONOČNE NEDELJE GOVORI O SVETEM DUHU, KI GA JEZUS IMENUJE PARAKLIT (TOLAŽNIK) (prim. Jn 14,15-17).

      »Paraklit je beseda, ki prihaja iz grščine in istočasno pomeni tolažnik in zagovornik. Sveti Duh nas torej ne pušča nikoli samih, nam je blizu, kot odvetnik, ki stoji obtožencu ob strani. Svetuje nam, kako odgovoriti tistemu, ki nas obtožuje. Zapomnimo si, da je veliki tožnik vedno hudič. Potisne te v grehe, v hotenje po grehu, v hudobijo. Razmislimo o teh dveh vidikih: njegova bližina v nas in njegova pomoč proti tistemu, ki nas obtožuje.«

      Celoten nagovor papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/papez-francisek-sveti-duh-nas-spodbuja-in-nas-popravlja.html

      Odgovori
  5. Miro says:
    13. maja, 2023 at 20:08

    ZA KULTURO SPOŠTOVANJA VSAKEGA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA – IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR

    V SREDO, 10. MAJA 2023, SO NA NOVINARSKI KONFERENCI V LJUBLJANI PREDSTAVILI IZJAVO KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI ZA KULTURO SPOŠTOVANJA VSAKEGA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA.

    Na novinarski konferenci so sodelovali mag. Helena Zevnik Rozman, dr. Roman Globokar in s. Emanuela Žerdin. Novinarsko konferenco je moderiral tiskovni predstavnik SŠK dr. Gabriel Kavčič.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/za-kulturo-spostovanja-vsakega-cloveskega-zivljenja-izjava-komisije-pravicnost-in-mir

    Odgovori
  6. Miro says:
    13. maja, 2023 at 18:18

    FATIMSKA MATI BOŽJA: PRIKAZANJA LETA 1917

    SV. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. JE PRIPISAL ČUDEŽU FATIMSKE MARIJE, DA JE PREŽIVEL ATENTAT 13. MAJA 1981.

    ZGODILO SE JE …

    V Fatimi na Portugalskem se je Marija leta 1917 večkrat prikazala trem otrokom, revnim pastirčkom – Luciji, Jacinti in Frančišku Marto. Prikazala se jim je vsakega trinajstega v mesecu.

    Povabila jih je k molitvi, pokori in žrtvovanju za spreobrnjenje grešnikov in za mir v svetu. Tedaj je bil čas prve svetovne vojne.

    Prikazanja so spremljali čudeži.

    Franček in Jacinta sta umrla v otroški dobi; papež Janez Pavel II. ju je razglasil za blažena.

    Lucija je živela dolgo in fatimska Mati Božja jo je učila, kako razširi pobožnost Brezmadeženega Marijinega Srca. Umrla je leta 2005 kot redovnica karmeličanka.

    Danes Fatimsko Mati Božjo ne častimo le v Fatimi, ampak po vsem svetu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/fatimska-mati-bozja-prikazanja-leta-1917/2023-05-13/

    Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    13. maja, 2023 at 17:58

    JEZUS: »ČE VAS SVET SOVRAŽI, VEDITE, DA JE MENE SOVRAŽIL PRED VAMI. ČE BI BILI OD SVETA, BI SVET LJUBIL, KAR JE NJEGOVO; KER PA NISTE OD SVETA, AMPAK SEM VAS JAZ ODBRAL OD SVETA, VAS SVET SOVRAŽI.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,18-21)

    »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C18-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MENE JE SVET SOVRAŽIL PREJ KOT VAS

    V preteklem letu je zaradi svoje vere življenje izgubilo 4.136 kristjanov, 2.625 pa jih je končalo za zapahi. Kar 1.266 cerkva je bilo napadenih, v primerjavi z letom 2017 pa se je število ogroženih kristjanov povečalo za 30 milijonov.

    Takšni so izsledki raziskave o preganjanju kristjanov. Gre za raziskavo, ki na podlagi pritiskov in nasilja, ki so jih deležni kristjani, države razvršča v lestvico do kristjanov najbolj nevarnih držav. Na vrhu seznama so se znašle Severna Koreja, Afganistan, Somalija, Libija in Pakistan.

    Po podatkih raziskave vsak deveti kristjan v svetu doživlja nasilje zaradi svoje vere. Po mnenju raziskovalcev pa so številke najverjetneje nižje kot so v realnosti, saj ljudje, še posebej v ruralnih okoljih, ne prijavljajo smrti in nasilja, ki izvira iz verske nestrpnosti. Strah, da bodo zaradi tega deležni raznih povračilnih ukrepov je namreč prevelik.

    Ženske so zaradi svoje vere največkrat žrtve spolnega nasilja, posilstev, družinskega nasilja in dogovorjenih zakonov. Moški so po večini žrtve fizičnega nasilja, javnega obračunavanja in v končni fazi tudi smrti. Trpljenje žensk je tako velikokrat prikrito in težko zaznavno, medtem ko moški krvavo in nasilno umirajo na ulicah.

    V poročilu je tako predstavljena zgodba mladega Alžirca, ki se je spreobrnil v krščansko vero. Ko so njegovi domači to izvedeli, so ga oče in bratje v pričo žene in otrok pretepali in zahtevali, da prizna islamsko vero. Po treh mesecih je oče dovolil, da skupaj z ženo in otroki odideta iz družine, s katero nimata več stikov.

    Indija se je povzpela, med države kjer so kristjani najbolj preganjani. Veliko preganjanja so deležni tudi Nigerijski kristjani, kjer se je število umorjenih kristjanov v enem letu skoraj podvojilo. Mnoge nigerijske vasi so popolnoma izpraznjene, saj so bili kristjani primorani bežati, v njihove domove pa so se naselili preganjalci kristjanov. Kar 90% kristjanov, ki so v preteklem letu umrli zaradi svoje vere, prihaja iz Nigerije.

    Ljudje bi se morali zbuditi. “Preganjanje kristjanov se povečuje. Številke kažejo, da na tem področju ni nobenega napredka in da nazadujemo. Države bi mogle ukrepati in začeti s spremembami.”

    S preganjanimi kristjani pa v svojih nagovorih sočustvuje tudi papež Frančišek, ki opozarja, da mediji in družba ob preganjanju kristjanov prevečkrat zamahnemo z roko, čeprav gre za eno najbolj preganjanih verskih manjšin v svetu.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    13. maja, 2023 at 13:58

    PRVI POHOD ZA ŽIVLJENJE TUDI V MARIBORU (Ognjišče)

    V MARIBORU SO DOPOLDNE PRIPRAVILI PRVI POHOD ZA ŽIVLJENJE, KI JE POTEKAL POD GESLOM ŽIVLJENJE JE ZAKON. PO NAVEDBAH ORGANIZATORJEV SE JE ZBRALO VEČ STO UDELEŽENCEV, KI SO PRISLUHNILI PRIČEVANJEM IN S POHODOM PO MARIBORSKIH ULICAH SPOROČILI, DA JE ŽIVLJENJE NAJVEČJI DAR.

    Zbrani na mariborskem Pohodu za življenje, ki sicer poteka v več kot 50 državah, pri nas je do zdaj potekal zgolj v Ljubljani, so opozorili na pomen življenja in da posameznik nima pravice tega drugemu vzeti. »Pohod za življenje je trenutek, ko lahko zaradi tega, ker se nas veliko zbere, damo glasno sporočilo širši javnosti o vrednosti vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, zlasti v času, ko se tudi evtanazija vsiljuje. Mislim, da je spet čas, da stopimo skupaj in smo glas za življenje. Za vse male otročke in za ostarele ter bolne,« je dejala predstavnica pobude Pohod za življenje Urša Cankar Soares.

    Zbrani so se na glavnem mariborskem trgu družili ob glasbenem in otroškem programu ter se s transparenti, ki so nosili sporočila v podporo življenju, odpravili po mariborskih ulicah. Prisluhnili so tudi pričevanjem o stiskah, ki so jih doživljale družine, zlasti mame, ob izgubi še nerojenih otrok.

    »Vsi udeleženci želimo javno pokazati, da se zavzemamo za življenje in najbolj nemočne ter ranljive med nami. To so nerojeni otroci in njihove mame ter očetje v stiski. Zato želimo pokazati, da je življenje zakon,« je dejal organizator mariborskega pohoda Marij Markovič in dodal, da želijo z letošnjim geslom pogled usmeriti v to, da brez življenja ni ničesar drugega in da samo življenje lahko podarimo otroku. »Ker če ima življenje, lahko ima vse.«

    Kljub napovedanemu dežju in kislemu vremenu se je zbralo precej ljudi. »Mariborčani so nas veselo sprejeli in so prišli na pohod. Zelo lepo vzdušje, še dež nam je prizanesel. Lepo nam je in smo veseli, da smo tukaj,« je še dejala Cankar Soares.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/262/novice/36466/prvi-pohod-za-zivljenje-tudi-v-mariboru.htm

    Odgovori
    • Miro says:
      13. maja, 2023 at 14:01

      MOLIMO:

      Gospod Jezus,
      obudi v nas spoštovanje do vsakega
      nerojenega človeškega življenja,
      naredi nas sposobne v sadu materinega telesa
      gledati čudovito delo Stvarnika,
      daj, da bodo naša srca velikodušno sprejela
      vsakega otroka, ki vstopa v življenje. Amen.

      (molitev papeža Benedikta XVI. za nerojene otroke)

      Odgovori
  9. Miro says:
    12. maja, 2023 at 14:16

    JEZUS: »TO JE MOJA ZAPOVED, DA SE LJUBITE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL. NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI, KAKOR JE TA, DA DÁ ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE. VI STE MOJI PRIJATELJI, ČE DELATE, KAR VAM NAROČAM.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,12-17)

    »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    TO JE MOJA ZAPOVED

    Ljubezen, ki je zapoved? Ali lahko iz ljubezni naredimo zapoved, ne da bi jo uničili? Kakšna ljubezen pa je to, pomisli človek, če ni svobodna, ampak zapovedana?

    Da bi odgovorili na ta ugovor, je potrebno vedeti, da obstajata dve vrsti zapovedi. Ena zapoved ali obveznost prihaja od zunaj, od volje, ki je različna od moje, in je zapoved ter obveznost, ki prihaja od znotraj in ki se porodi iz stvari same.

    Dokler nas obdajajo druge dobrine tega sveta, smo v nevarnosti, da bi zgrešili cilj, da bi težili k napačnim dobrinam in tako izgubili najvišje Dobro.

    Eden od filozofov, ki ga že poznamo, Kierkegaard, je zapisal: »Samo takrat, ko je ljubiti dolžnost, samo takrat je ljubezen za vedno zavarovana pred sleherno spremembo; za večno je osvobojena v blaženi samostojnosti; zavarovana v večni blaženosti proti sleherni raztresenosti.« Na prvi pogled so to skrivnostne besede, toda njihov pomen je zelo preprost. Povedati hočejo: človek, ki resnično ljubi, hoče ljubiti za večno. Ljubezen potrebuje obzorja večnosti, če ne, ni drugega kot šala, »ljubek nesporazum« ali pa »nevarna zabava«, kot jo imenuje ta filozof, ki je sam človeško ljubezen globoko izkusil skozi trpljenje. Zato, globlje ko človek ljubi, z večjo tesnobo dojema nevarnost za svojo ljubezen, nevarnost, ki ne prihaja od drugih, ampak iz njega samega. On sam namreč dobro ve, da je nestalen in da bi se lahko jutri, Bog ne daj, utrudil in bi več ne ljubil. In ker sedaj, ko je ves v ljubezni, jasno vidi, kakšno nepopravljivo izgubo bi to prineslo, poskrbi in se »zaveže«, da bo ljubil za večno. Dolžnost obvaruje ljubezen pred nestalnostjo in jo zasidra v večnost.

    Dolžnost ljubiti zavaruje ljubezen pred obupom in jo napravlja blaženo in neodvisno, ker jo zavaruje pred strahom, da ne bi mogli ljubiti za večno. Kdor ljubi, je zares srečen, da »mora« ljubiti; to se mu zdi najlepša in najbolj osvobajajoča zapoved na svetu.

    Zapoved« ali dolžnost ljubiti varuje ljubezen ne le pred utrujenostjo in željo, da bi se človek umaknil nazaj ter zamenjal predmet svoje ljubezni (v primeru zakona varuje pred ločitvijo), pa tudi pred drugo zastrašujočo nevarnostjo za ljubezen, ki se imenuje navada in ki poplitvi vse, ko ugasne sleherno radost in navdušenje. Dolžnost je vsak dan nova, za razliko od vzgiba, naravne privlačnosti, spontanega nagiba, ki pride in odide in s časoma neizogibno oslabi.

    Ljubezen je tema pesnikov; zlahka se človek zanjo navduši. Toda poezija ne zadostuje. Potrebna je milost. Milost pomeni pomoč, ki prihaja od zgoraj, ki ozdravlja našo sposobnost ljubiti, ki jo je ranila sebičnost, in podarja stanovitnost ter vztrajnost. Isti evangelist Janez, ki nam je v evangeliju posredoval »zapoved« ljubiti, nam v svojem prvem pismu pokaže izvir, iz katerega zajemamo moč, da bi to zapoved lahko uresničili. Pravi:

    »Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe … Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil.«
    Pred »zapovedjo« ljubezni nam Bog daje »milost«, tj. »dar«, da jo lahko izpolnimo. On se je prvi »zavezal«, z nami je sklenil »zavezo«, in to »večno« zavezo. Ni nas ljubil prvi le enkrat, na začetku; vedno, vsak dan, vsak trenutek nas ljubi prvi. Mi lahko iz te ljubezni zajemamo moč, da ljubimo Boga, bližnjega, zakonca in da prejmemo odpuščanje vsakokrat, ko ne ljubimo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    12. maja, 2023 at 14:15

    SVETI LEOPOLD MANDIĆ: MALI MOŽ Z VELIKIM DUHOM

    ZAKRAMENT SV. SPOVEDI BI LAHKO BILO »DRUGO IME« SV. LEOPOLDA MANDIĆA, KAJTI CELIH ŠTIRIDESET LET JE PREBIL V SPOVEDNICI, NEUMORNO SPOVEDUJOČ TUDI PO DVANAJST UR NA DAN. VSAK JE BIL DOBRODOŠEL, ŠE ZLASTI PA DUHOVNIKI.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Sv. Leopold Mandić, s krstnim imenom Bogdan, se je rodil 12. maja 1866 v Hercegnovem pri Boki Kotorski. Bil je najmlajši, dvanajsti otrok globoko vernih staršev, in s tem potrdil resnico, da se v družinah s številnimi otroki skoraj vedno najde vsaj en »pravi biser«. Sv. Leopold je bil od malega vsako jutro s starši pri sv. maši in sv. obhajilu.

    Šestnajstleten je vstopil v semenišče kapucinov v Vidmu z željo, da bi delal predvsem na področju ekumenizma. Po letu noviciata je kot br. Leopold odšel na študij v Padovo in Benetke. Tu je leta 1890 prejel mašniško posvečenje, še vedno z globoko željo delovati na versko mešanih področjih za edinost krščanstva. A predstojniki so ga po krajšem bivanju v Zadru, Kopru in na Reki, poslali v samostan v Padovi.

    Tedaj se je sv. Leopold odločil svoja ekumenska prizadevanja voditi na povsem edinstven način, rekoč: »Odslej bo moj Vzhod vsaka duša, ki me bo prosila za spoved!« Spoznal je namreč, da s tem, ko posvečuje kristjane na Zahodu, rešuje tiste na Vzhodu. Vsakega človeka, ki je prišel k spovedi, je želel sprejeti s tako zavzetostjo in ljubeznijo, kakor da bi prišel k njemu pravoslavni kristjan.

    Svetnik, katerega majhno telo ni preseglo 135 cm, duhovno pa pravi velikan, se »zapre« v spovednico. Pred njo so iz dneva v dan daljše vrste spokorjencev. V njej so visoki intelektualci, profesorji in zdravniki, kakor tudi preprosti ljudje in duhovniki. Vse je pritegnila skromnost, človeškost, preprostost in ljubezen, ki jo je neutrudno razdajal sv. Leopold Mandić.

    Umrl je 30. julija 1942 v Padovi. Za blaženega ga je leta 1976 razglasil papež Pavel VI., za svetega pa le sedem let pozneje sv. papež Janez Pavel II. Sv. Leopold Mandić je zavetnik spovednikov.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-leopold-mandic-mali-moz-z-velikim-duhom/2023-05-12/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Leopold Mandić, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja