Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    31. MAJ – MOLITEV ZA SINODO V VSEH MARIJANSKIH SVETIŠČIH PO SVETU

    V SREDO, 31. MAJA 2023, BO V KATOLIŠKI CERKVI POTEKALA MOLITEV ZA SINODO.

    Generalni tajnik Škofovske sinode kardinal Mario Grech je škofovske konference po vsem svetu
    pozval, naj za 31. maj 2023 pripravijo nacionalno marijansko praznovanje ali molitev za sinodo.
    To molitveno srečanje naj bo sestavljeno iz molitve za sinodalni proces, da bi se verniki zavedali
    pomena sinode 2021–2024, ki je posvečene sinodalnosti.

    Glavni molitveni namen bo, da bi celoten sinodalni proces potekal pod okriljem Device Marije in
    da bi v njem dejavno sodelovali različni cerkveni poklici in službe.

    O sporedu molitve v Katoliški cerkvi v Sloveniji glej na:
    https://katoliska-cerkev.si/31-maj-molitev-za-sinodo-v-vseh-marijanskih-svetiscih-po-svetu

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  2. Miro says:

    SVETI OČE OTROKOM Z RAKOM: JEZUS JE VEDNO OB NAS IN NAM DAJE UPANJE

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V PONEDELJEK, 29. MAJA 2023, V AVDIENCO SPREJEL OTROKE, KI SE ZDRAVIJO NA ONKOLOŠKI KLINIKI V VROCLAVU NA POLJSKEM. DEJAL JIM JE, DA JIH BOG LJUBI IN JIM ZAUPA POSEBNO NALOGO: DA BI PRIČEVALI NJEGOVO LJUBEZEN.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/sveti-oce-otrokom-z-rakom-jezus-je-vedno-ob-nas-in-nam-daje-upa.html

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    »DOBRI UČENIK, KAJ NAJ STORIM, DA DOSEŽEM VEČNO ŽIVLJENJE?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,17-27)

    Ko se je Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga samega. Zapovedi poznaš: ›Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne utrgavaj, spoštuj očeta in mater.‹« Ta mu je odgovoril: »Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti.« Jezus ga je pogledal in vzljubil ter mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Ta pa se je nad to besedo užalostil in odšel otožen; imel je namreč veliko premoženje.

    In Jezus se je ozrl okrog ter rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa zopet spregovori ter jim pravi: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v Božje kraljestvo.« Ti so se silno čudili in so med seboj govorili: »Kdo se more tedaj zveličati?« Jezus se vanje ozre in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU:

    Gledam Jezusa in fanta, ki mu pride naproti. Jezus ga dobrohotno sprejme in povabi, da bi se uresničil, toda z žalostjo odide. V vsej svobodi se bom trudil živeti svojo poklicanost, ne da bi bil navezan na dobrine, poglede in odnose. Gospod, hvala, ker hočeš, da živim svobodno. Ne daj, da bi kdaj šel proč od tebe s sklonjeno glavo.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Marija, Kraljica majnika prosi za nas!

  4. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: SVETI DUH PREŽENE STRAH, RAZSVETLI POT, TOLAŽI IN PODPIRA MED NASPROTOVANJI

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES NA SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI NAS EVANGELIJ VODI V DVORANO ZADNJE VEČERJE, KAMOR SO SE APOSTOLI ZATEKLI PO JEZUSOVI SMRTI.

    Glej Jn 20, 19-23: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C19-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnji slovesni praznik binkošti. (po zapisu p. Ivan Hercega DJ – Vatikan)

    Vstali se je na večer velike noči pojavil med tem stanjem strahu ter tesnobe in ko je dihnil nad njimi, je rekel: »Prejmite Svetega Duha!« (v. 22). Tako želi Jezus z darom Svetega Duha učence osvoboditi strahu, ki jih drži doma zaprte, da bodo sposobni iti ven in postati pričevalci ter oznanjevalci evangelija. Zaustavimo se torej ob Svetem Duhu, ki osvobaja strahu.

    Učenci so zaprli vrata, pravi evangelij, »zaradi strahu« (v. 19). Jezusova smrt jih je pretresla; njihove sanje so se razblinile; njihovo upanje izpuhtelo. In so se zaprli notri. Ne samo, kjer so bivali, ampak tudi znotraj srca. Tole, zaprti notri, bi rad poudaril. Kolikokrat se tudi mi zapremo znotraj nas samih? Kolikokrat, zaradi kakšne težke situacije, zaradi osebnega ali družinskega problema, zaradi trpljenja, ki nas zaznamuje ali zaradi zla, ki ga dihamo okoli nas, tvegamo, da počasi zdrsnemo v izgubo upanja in nam zmanjka poguma iti naprej? Večkrat se to zgodi. In takrat se kakor apostoli zapremo notri in se zabarikadiramo v labirint zaskrbljenosti.

    Bratje in sestre, to »zapreti se notri«, se zgodi, ko v najtežjih situacijah pustimo strahu, da dobi premoč in da postane »pomemben glas« v nas. Ko vstopi strah, se zapremo. Vzrok je torej strah. Strah, da ne bomo zmogli, da bomo sami v vsakodnevnih bitkah, da bomo tvegali in zatem ostali razočarani, da bomo storili napačne odločitve. Bratje, sestre, strah blokira, ohromi in osami. Pomislimo na strah pred drugim, pred tujcem, pred drugačnim, pred tistim, ki drugače misli. Obstaja celo strah pred Bogom, da me bo kaznoval, da se bo spravil name… Če prepustimo prostor tem lažnim strahovom, se bodo vrata srca, družbe in tudi Cerkve zaprla. Kjer je strah, je zaprtost. In to ni dobro.

    Evangelij pa nam ponuja zdravilo Vstalega, to je Svetega Duha. On osvobaja zaporov strahu. Ko so prijeli Duha, so apostoli – kar danes praznujemo – šli ven iz dvorane zadnje večerje in se napotili v svet odpuščati grehe in oznanjati dobro novico. Po Njegovi zaslugi so strahovi premagani in vrata so se odprla. Sveti Duh namreč dela tako, da čutimo Božjo bližino in njegova ljubezen prežene strah, razsvetli pot, tolaži in podpira med nasprotovanji. Ko se znajdemo pred strahovi in zaprtostmi, tedaj kličimo Svetega Duha za nas, za Cerkev, za ves svet, da bodo nove binkošti pregnale strahove, ki nas napadajo in poživile ogenj Božje ljubezni.

    Presveta Marija, ki je bila prva napolnjena s Svetim Duhom, naj prosi za nas.

    • Miro says:

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/papez-francisek-sveti-duh-prezene-strah-razsvetli-pot-tolazi.html

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!
      Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

      • Miro says:

        BINKOŠTI

        Danes so Binkošti. Na poseben način smo bili mnogi deležni tega dogodka pri zakramentu sv. birme. Kakor je Jezus pred skoraj 2000 leti podelil Svetega Duha svojim učencem, ga želi podeliti tudi nam vedno znova. Ali smo zanj odprti? Ali lahko Sveti Duh vstopi v naša življenja in kako naj po nas deluje?

        Spomnimo se dogodka v zgodovini Izraelskega ljudstva, ki Bogu ni bil posebej všeč in ga poznamo kot nasprotje binkošti. Veste, kateri dogodek imam v mislih? Gradnjo Babilonskega stolpa. Kaj se je takrat zgodilo? Približno takole beremo: »Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. … Ljudstvo je reklo: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« Bog je stopil dol v strahu za človeka, da ga ustavi, kajti ugotavljal je: … kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Lahko si mislimo, da je Bog razmišljal, da bo tisto, kar bodo naredili prej slabo kot dobro. (prim. 1 Mz 11,1-6).«

        Kaj je zaznamovalo Babilon na eni strani in kaj Binkošti na drugi? Kako so razpoloženi udeleženci Babilona in kako udeleženci Binkošti? Prvi so močni, polni vsega in hočejo iz ‘presežka’ zgraditi sebi ime, si postaviti spomenik in postati popolnoma samostojni brez Boga. Na drugi strani so učenci, prestrašeni in nemočni. Vedo, da jim lahko pomaga le Bog. Kar lahko torej rečemo ob opazovanju dveh dogodkov Babilona in Binkošti je, da Bog prihaja po Svetem Duhu med tiste, ki se zavedajo svoje majhnosti in iščejo božjo pomoč.

        KAJ PA JE ZNAMENJE, DA SVETI DUH DELUJE IN KAKO DELUJE? BOŽJA BESEDA NAM DANES PONUJA LEPO PODOBO O SVETEM DUHU:

        – V prvem berilu smo slišali: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. … Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku (Apd 2,4.6-7).«

        – Apostol Pavel nam govori v drugem berilu: »Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.« (1 Kor 12,4-7).«

        – V evangeliju pa smo slišali: »Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,21-23)«.

        BITI V SVETEM DUHU IN V NJEM DELOVATI POMENI:

        – Biti majhen, pomeni biti v jeziku bližnjega. Govoriti tako, da te lahko razume čisto vsak.

        – Delovati v korist vseh. Ali res živimo v Svetem Duhu se pozna po naših delih. Ali delamo za druge ali delamo zase? Sveti Duh ni duh utrdb naše pobožnosti, naše modrosti in pomembnosti.

        – Biti koristen. Koristni smo lahko če govorimo v jeziku ljudi, ki nas potrebujejo. Ali smo v Svetemu Duhu tam, kjer nas ljudje potrebujejo.

        – Biti v miru in delovati v miru! Današnji čas je čas živčnosti. Ta zagotovo ni dar Svetega Duha. In kaj prinaša mir? Mir je v izpolnjevanju poslanstva, v izhodu iz sebe k drugemu. »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam«, pravi Jezus. In mir je v odpuščanju. Sveti Duh nam prinaša odpuščanje in po odpuščanju, po zavesti, da nam je odpuščeno, prejmemo mir.

        Prepričan sem, da si tega Duha, tega razpoloženja in te moči vsi želimo. Odprimo se torej pred Bogom:

        – v svoji nemoči, da bo On naša moč,
        – v svojem nemiru, da bo On naš mir,
        – v svoji sebičnosti, da bo On naša Ljubezen.

        Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

        https://portal.pridi.com/2023/05/27/28-maj-binkosti/

        Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  5. Miro says:

    Pred jutrišnjim praznikom

    SLOVESNI PRAZNIK BINKOŠTI

    S SLOVESNIM PRAZNIKOM BINKOŠTI, KI GA BOMO LETOS PRAZNOVALI V NEDELJO, 28. MAJA 2023, BOMO V KATOLIŠKI CERKVI SKLENILI VELIKONOČNI ČAS.

    Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).

    SVETI DUH V ŽIVLJENJU KRŠČANSKE SKUPNOSTI

    Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.

    Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.

    SVETI DUH IN NOVA EVANGELIZACIJA

    Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.

    Nova evangelizacija, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.

    IZRAZ BINKOŠTI IN CERKVENO LETO

    Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-binkosti

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    • Miro says:

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  6. Miro says:

    LJUBLJENI UČENEC, KI JE DUHOVNO BLIZU JEZUSU IN GA NE ZAPUSTI V PREIZKUŠNJI, MORA PRIČEVATI ZANJ IN VSE ZAPISATI, PETER PA MORA ITI V DAROVANJU SVOJEGA ŽIVLJENJA DO KRAJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,20-25)

    Tisti čas se je Peter obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in ki se mu je pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hôdi za menoj!«

    Raznesla se je torej govorica med brati, da oni učenec ne umrje. A Jezus mu ni rekel: »Ne umrje,« ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to?« To je tisti učenec, ki o tem pričuje in je to napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

    Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.

    MISEL OB DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Ljubljeni učenec, ki je duhovno blizu Jezusu in ga ne zapusti v preizkušnji, mora pričevati zanj in vse zapisati, Peter pa mora iti v darovanju svojega življenja do kraja. Učenec ostane brez imena, da se lahko poistoveti z vsemi učenci, tudi z mano, da bi pogumno hodil za Jezusom. Gospod, drži me blizu srca, da te bom v vsem priznal za Gospoda, tudi za ceno življenjske žrtve. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  7. Miro says:

    BL. ALOJZIJ GROZDE: ZA SPRAVO V SLOVENSKEM NARODU

    BL. ALOJZIJ GROZDE JE UMRL PA MUČENIŠKE SMRTI MED 2. SVETOVNO VOJNO (1. JANUARJA 1943), STAR KOMAJ 19 LET. PO VOJNI SE DOLGA LETA O NJEGOVI SMRTI NI SMELO GOVORITI NA GLAS …

    IZ ŽIVLJENJA …

    Bl. Alojzij Grozde je bil rojen 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah (župnija Tržišče). Ker je bil nezakonski otrok, ni smel živeti skupaj s svojo materjo. Odraščal je pri svojem starem očetu in teti Ivanki.

    Bil je odličen učenec, zato je bil sprejet na klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je bival v Marijanišču in vstopil v Marijino kongregacijo ter postal aktiven član Katoliške akcije. Bil je marljiv dijak, nadarjen pesnik in zgled krščanskega življenja. Svoje življenje je razumel kot posebno poklicanost služiti Bogu in ljudem. Življenjsko moč je črpal iz zakramenta sv. evharistije.

    Ko se je kot dijak zadnjega letnika gimnazije za božične praznike odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko, so ga na Mirni na novo leto 1943 zajeli partizani in ga pod krivo obtožbo mučili do smrti, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Njegovo truplo so 23. februarja našli otroci, ko so nabirali prve zvončke v gozdu pod mirnskim gradom. Pokopali so ga na pokopališču v Šentrupertu. Po njegovi razglasitvi za blaženega, so prenesli njegove relikvije na Zaplaz, osrednjo romarsko svetišče novomeške škofije.

    ČEŠČENJE

    Že takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero.

    Dolga leta po končani vojni se o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas.

    Prvo biografijo o Grozdetu je napisal prof. dr. Anton Strle, ki je sedaj tudi sam svetniški kandidat.

    POSTOPEK ZA BEATIFIKACIJO

    Leta 1992 se je začel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo, ki se je končal leta 2010. 13. junija je bil v Celju slovesno razglašen za blaženega. Grozdetov god je postavljen na njegov krstni in rojstni dan 27. maja.

    Postulator: mag. Igor Luzar

    ZAVETNIK

    Je zavetnik za mlade, družine in predvsem za odpuščanje, spravo in bratstvo v slovenskem narodu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/bl-alojzij-grozde-za-spravo-v-slovenskem-narodu/2023-05-27/

    Bl. Alojzij Grozde, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLITEV ZA USLIŠANJE NA PRIPROŠNJO BL. ALOJZIJA GROZDETA

      Nebeški Oče, v blaženem Alojziju Grozdetu
      si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in
      doslednega življenja po evangeljskih načelih,
      za katere je v moči evharistije živel in deloval
      vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti.
      Njegova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo,
      edinost, odpuščanje in spravo.
      Nebeški Oče, na priprošnjo blaženega Alojzija Grozdeta
      mi podeli milost, za katero Te prosim …
      (tiho izrečem prošnjo).
      Amen.

      Oče naš …, Zdrava Marija …, Slava Očetu …

      https://portal.pridi.com/dogodek/bl-alojzij-grozde-za-spravo-v-slovenskem-narodu/2023-05-27/

      Bl. Alojzij Grozde, prosi za nas!

  8. Miro says:

    JEZUS: »SIMON, JANEZOV SIN, ALI ME LJUBIŠ BOLJ KO TILE?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 21,15-19)

    Ko se je Jezus prikazal svojim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta.« Zopet v drugo mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce.« V tretje mu reče: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« in odgovori mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce. Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ALI ME LJUBIŠ?

    Edini pogoj, ki ga Jezus postavi Petru, da mu bo zaupal svojo Cerkev, je Petrova ljubezen do Jezusa. Ne sprašuje ga, če je sposoben voditi, upravljati in organizirati njegovo Cerkev. Ne zanima ga, ali je Peter dovolj inteligenten, da se bo upiral nasprotovanjem. Zanima ga samo eno: Ali me ljubiš bolj kakor tile?

    Apostolat temelji na intimni povezanosti z Jezusom. Nima drugega temelja, kajti apostolat je širjenje Gospodove ljubezni na vse. Izhaja iz Jezusove ljubezni do in vodi k Njegovi ljubezni.

    Peter ve, da vir ljubezni ni v njem samem. Ve, da je vir ljubezni Jezus, ki ga sprašuje, če ga ljubi. Njega želi sprejeti in njegovo ljubezen (podaritev samega sebe).

    Jezus nam zastavlja to vprašanje zato, da bi ga prosili za čudoviti dar njegove ljubezni in ga tudi sprejemali. V nas je veliko hrepenenje, da bi ljubili Gospoda, a nas naša šibkost, krhkost, nesposobnost resnične zvestobe, omahovanja in dvomi, odvrnejo od gledanja Vanj. Jezus sam, Petru in nam, podarja dar, da lahko vedno znova odgovorimo na njegovo ljubezen.

    Ti veš, da te ljubim. Te imam rad, a ne zato, ker sem popoln, ali ker se počutim močnega, velikodušnega, ampak zato, ker si ti, Gospod, velikodušen do mene in mi daješ sposobnost, da te ljubim vsaj malo in vsak dan bolj.

    Evangelij nam pove do kam seže Jezusova velikodušna ljubezen. Njegova zadnja beseda je: »Hodi za menoj!« Jezus oznani Petrovo mučeništvo – pričevanje.

    Peter lahko zares hodi za Njim zato, ker se je Jezus do konca izročil v smrti in vstajenju. Pred njegovim trpljenjem in vstajenjem tega nikakor ni zmogel.

    Gospod je prvi v ljubezni: on nas je ljubil do konca, dal svoje življenje, potem ga šele lahko njegovi učenci sledimo z ljubeznijo, ki prihaja iz njegovega Božjega srca. Po svoji smrti in vstajenju Jezus Petru podari veliki dar: »Hodi za menoj!« To mu je rekel, da mu je nakazal s kakšno smrtjo bo proslavil Boga. Jezus mu podari popolno ljubezen: dati življenje za svojega Gospoda.

    Z velikim zaupanjem odprimo srce tej Gospodovi ljubezni, ki je temelj vsake velikodušnosti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/05/25/26-maj-ali-me-ljubis/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    SVETI FILIP NERI: ZAVETNIK HUMORISTOV IN MLADIH

    »DOBRI NERI«, KOT SVOJEGA SOZAVETNIKA SV. FILIPA NERIJA KLIČEJO RIMLJANI, JE PRAV POSEBEN SVETNIK. USPELO MU JE VSE, ČESAR SE JE LOTIL. V OTROŠTVU IN MLADOSTI SE JE ZDELO, DA BO ŠEL PO DRUGIH POTEH …

    Iz življenja …

    Rodil se je 21. julija 1515 v italijanskih Firencah kot sin revnega notarja. Mati mu je kmalu umrla. Šolo je obiskoval pri dominikancih, pri šestnajstih letih pa prišel k stricu, da bi se izučil za trgovca in katerega naslednik naj bi postal. Toda Filip ga je zapustil kmalu potem, ko je prišel v stik z znamenito benediktinsko opatijo Monte Cassino. Samostanska tišina mu je bila dražja od trgovskega mešetarjenja. Preselil se je v Rim in študiral teologijo. V tem času je dobil svoja prva mistična zamaknjenja in začel versko poučevati ljudi na ulici. Leta 1548 je ustanovil bratovščino, ki je skrbela za potrebe romarjev v Rimu in revne otroke.

    S svojo preprostostjo, ljubeznivostjo, šaljivostjo in ponižnostjo je hitro osvojil ljudi, kar se je še posebej pokazalo, ko je leta 1551 postal duhovnik. Za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Rimljani so ga zaradi vesele narave in prijaznosti klicali »Dobri«.

    Leta 1552 je ustanovil posebno redovno družbo oratorijancev, ki je bila kmalu povzdignjena v kongregacijo. Poleg duhovne rasti in teološke izobrazbe oratorijancev, Filip Neri ni pozabil delati dobrega, zato je obiskoval bolnišnice in revne ter jim pomagal.

    Že za časa njegovega življenja so ga ljudje cenili kot svetnika, kajti delal je čudeže, kot npr. lebdenje nad tlemi med sv. mašo, napovedal je papeževe izvolitve, saj je imel sposobnost jasnovidca – bral je misli …

    Bil je tudi svetovalec več papežev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov, prijateljeval je s številnimi svetimi ljudmi in umetniki, študiral askezo in arheologijo, ljubil naravo in domače živali. Posebej rad je imel glasbo.

    Umrl je v Rimu 26. maja 1595. Za svetnika je bil razglašen 1622, to je sedemindvajset let po smrti.

    Umetniki ga pogosto upodabljajo oratorijski obleki (v črni duhovniški obleki) z romarsko palico, rožnim vencem in prižgano svečo oz. plamenečim srcem.

    Filip Neri je apostol Rima, zavetnik humoristov; priporočajo se mu proti neplodnosti, artritistu in potresu.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-filip-neri-zavetnik-humoristov/2023-05-26/

    Sv. Filip Neri, prosi za nas!

  10. Miro says:

    JEZUS: »OČE, HOČEM, NAJ BODO TUDI TI, KATERE SI MI DAL, Z MENOJ TAM, KJER SEM JAZ: DA BODO GLEDALI MOJO SLAVO, KI SI MI JO DAL, KER SI ME LJUBIL PRED ZAČETKOM SVETA.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 17,20-26)

    Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in molil: »Sveti Oče, ne prosim samo za svoje učence, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi vame verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. Jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni, da bodo popolnoma eno; da tako svet spozna, da si me ti poslal, in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

    Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz sem te pa spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NAJ BODO TAM, KJER SEM JAZ

    Ko razmišljam o edinosti in povezanosti med Jezusom in Očetom, sem se v tej luči ustavil tudi ob Jezusovem vnebohodu. Kaj se je takrat zgodilo? Kam je Jezus šel? S kakšnim razpoloženjem? V nebesa in sicer z veseljem. Nebesa so za nas pogosto nek abstrakten prostor, ki ga ne poznamo. Kaj pa za Jezusa? On je šel domov k Očetu. Tudi učencem pravi, da sedaj vedo, kam gre. Mi pa bi še kar vztrajali, da nebes ne poznamo, da očeta ne poznamo in da ne vemo, kako je Jezus eno z Očetom. Jezus gre torej domov, ves vesel, ker ga Oče pričakuje. Tam bosta spet skupaj, v ljubečem medsebojnem odnosu in skrbi za ves svet. Naprej ljubita svet in nas, ter živita za nas. Njuno poslanstvo se nadaljuje, le da sta lahko spet skupaj. Jezus v Očetu in Oče v Sinu.

    Od stvarjenja do odrešenja so si tri božje osebe v istem Bogu delile naloge. Lahko bi rekli, da je vsaka oseba prepoznavala svoje lastnosti in presojala, kaj najbolj ustreza prav njej. Skupno pa jim je vedno in povsod poslanstvo – ljubiti in odrešiti svet. Tako je Jezus prišel na zemljo, da nas odreši, Oče ga ljubi in trpi z njim, hkrati ga dvigne v življenje iz ljubezni do njega in do nas. Sveti Duh ostaja med nami Tolažnik. Vsi z enim samim poslanstvom – odreševati svet, sicer pa vsak s svojo nalogo.

    Kaj naj to pomeni za nas? Mogoče ljudje preveč plitvo razmišljamo. Najbrž se nam zdi, da nam izpolnjevanje Očetove volje jemlje svobodo, jemlje pravice razmišljati po svoje ipd. A pozabljamo na temelj. Tudi mi, ljudje, imamo samo eno, skupno, temeljno poslanstvo, ki nas edino izpolni tj. ljubezen. Biti eno v Očetu, pomeni potapljati se v to neskončno ljubezen, ostajati v jasni zavesti skupnega poslanstva, ki ga lahko izpolnimo le, če ostajamo v Očetu, v duhu ljubezni, v globokem razumevanju Jezusovega zgleda in njegove besede.

    Kako neumno je, da se bojimo npr., da nismo dovolj pomembni ali dovolj dobri. Za to je poskrbel naš Oče Bog. On si nas je zamislil prav takšne kot smo in se nas veseli. Vse, kar potrebujemo, že imamo. Na nas je le, da smo zvesti temeljnemu poslanstvu – da ljubimo.

    Nesmiselno je tudi, da se bojimo, da bi bili enaki, da bi se v drugem izgubili. Poglejte svoje roke! Postavite jih predse, pokažite roke sosedu in jih poglejte! Ali so katere roke enake? Poglejte se! Ste enaki? Zakaj bi se bali, da bomo s tako različnimi rokami delali enako kot drugi. Moje roke ne morejo delati kot tvoje in tvoje ne kot moje. In tako je prav. Biti eno, ne pomeni izgubiti sebe, ampak v globini vztrajati v prizadevanju za ljubezen.

    Ljubezen ki je edino poslanstvo, ki nam je vsem skupno. Kako bomo to ljubezen izpolnili, pa Bog prilagaja vsakemu posebej. Za različnost si nam ni potrebno prizadevati. Različni smo že navzven, kako ne bi bili v sebi. Če imam drugačne roke, drugače tipam, če imam drugačen nos, tudi drugače vonjam in če imam drugačne oči, tudi drugače vidim. In če čutim, vidim in vonjam drugače, ne morem biti povsem enak v mišljenju. Naša naloga je, da si prizadevamo za edinost, Bog pa je že poskrbel za raznolikost in našo identiteto.

    Naša naloga je, da se poglabljamo v Očeta, postajamo v njem eno, eno v temeljnem poslanstvu ljubezni.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/05/24/25-maj-naj-bodo-tam-kjer-sem-jaz/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja