Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PRVI DAN TEDNA JE ŠLA MARIJA MAGDALENA ZGODAJ, KO JE BILA ŠE TEMA, H GROBU IN VIDELA, DA JE KAMEN OD GROBA ODVALJEN

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,1-2.11-18)

    Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

    Marija je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

    Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda« in da ji je to rekel.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GOSPODA SO VZELI IZ GROBA IN NE VEMO, KAM SO GA POLOŽILI

    To je misel Marije Magdalene na velikonočno jutro. Mar ni takšno pogosto tudi naše razpoloženje. Gospoda ni tam, kjer ga iščemo. Bog ne odgovarja tako kot smo si predstavljali. In vendar ga Marija Magdalena ne neha iskati. To je prvo povabilo velikonočnega jutra. Vera je iskanje Vstalega. Kljub temu, da prvo spoznanje ob grobu ni: Jezus je vstal, ampak: Ne vemo, kam so ga položili, je velikonočno jutro veselo. Je povabilo k vstajenjski veri.

    Mar ni tudi naša vera pogosto podobna Marijini. Mar nismo pogosto zbegani in ne vemo, kje se Bog skriva, zakaj ga ni. A vztraja v iskanju in Vstalega končno najde. Pot naše vere ni tako preprosta in prav je, da jo vzamemo zares.

    Marija Magdalena je omenjena kot tista, iz katere je Jezus izgnal sedem demonov, najbrž je tista, ki je mazilila Jezusu noge in jih brisala s svojimi lasmi. Eni so se zgražali, da je grešnica.

    Prvo, kar mi govori ta dogodek je, da se vera začne v neskončnem hrepenenju, da bi nekoga, ki ga ljubimo, imeli zase. Za mnoge pretirava tako ali drugače, vendar se Jezus nad tem hrepenenjem ne zgraža, nasprotno, je odgovor na to hrepenenje.

    Lahko bi rekli, da so prvi ob grobu tisti, ki so ves čas tiščali k njemu. V življenju vere, ne more biti drugače. V nas so hrepenenja po bližini, po pripadanju, po imeti zase. Jezus je odgovor na ta človeška hrepenenja. A želi, da gremo na pot, tako v naših odnosih in ga iščemo, kot v odnosu do Njega. Oboje se močno prepleta.

    Vstajenja ni mogoče dočakati, če se od bližnjih oddaljimo. Seveda v tem trenutku pomislimo na tiste, ki so sami in nimajo nikogar, ki bi bil z njimi. Naj bodo v naših mislih in bodimo z njimi na poti vere. Vera je vedno v občestvu in k temu nas vabi obhajanje velike noči, kljub omejitvam.

    Še ena misel ob vstajenju: Kdaj je Marija Magdalena srečala Jezusa? Ko je tekla k učencem, da jim sporoči, da gre pred njimi v Galilejo. Jezusa bomo srečevali, z njim živeli, če bo naše življenje od hrepenenj, da bi ga imeli zase, preraslo v neustavljivo hrepenenje, da ga prinesemo drugim.

    Vsem želim veselo vstajenjsko jutro naše vere. Vere, ki je: Pot neustavljivih hrepenenj, ki jim moramo iskati globlji odgovor; pot poslušanja božje besede; pot premagovanja obupa v zaupanju, da Bog vedno deluje; pot vztrajanja v skupnem iskanju; pot prinašanja Jezusa drugim. Gospod je res vstal in živi!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/21/22-julij-gospoda-so-vzeli-iz-groba-in-ne-vemo-kam-so-ga-polozili/

    Slava tebi, Jezus, ki si vstal od mrtvih!

  2. Miro says:

    V TISTEM ČASU JE ŠEL JEZUS V SOBOTO SKOZI SETVE, NJEGOVI UČENCI PA SO POSTALI LAČNI IN SO ZAČELI SMUKATI KLASJE IN JESTI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 12,1-8)

    V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    UČENCI SMUKAJO KLASJE

    V kako neroden položaj Jezus tišči s svojimi dejanji. Učenci smukajo klasje v soboto in jedo zrna, on pa jih ne opomni. Zna se postiti, ve, da kako pomembna je odpoved, v tem primeru pa se zdi, da na vse to pozabi. Tega seveda ne spregledajo farizeji, ki se vestno držijo sobotnega počitka oz. skrbijo, da bi se ga drugi držali. Mar ni očitek, zakaj kršijo sobotni počitek upravičen?! Saj bi lahko Jezus učence spodbudil, naj se malo potrudijo in naredijo iz te lakote odpoved, ki jim bo koristila za osebno rast. Pa ne. Da se v zobe in ruši ustaljeni red. Zakaj?

    Danes imamo dva običajna odgovora na takšno dilemo. Enim sobotni, npr. nedeljski počitek in kakršno koli drugo pravilo nič ne pomeni, drugi pa se ga držijo kot pijanec plota. Jezus prinaša v naše razmišljanje novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti prek tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.

    Današnji evangelij gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega kot, kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.

    Če se ob tem evangeliju ustavim je prav, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi ampak resnica. Drugo je: Izpolniti božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne to, kar mi paše ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo, pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka.

    V tej luči je vredno graditi naše odnose in ustvarjati živo občestvo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/20/21-julij-ucenci-smukajo-klasje/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    SLOVENSKI ŠKOFJE OSTRO NASPROTUJEJO PREDLOGU ZAKONA O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA

    17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Slovenski škofje temu predlogu ostro nasprotujejo in v izjavi omenjajo nekatera katoliška, pa tudi občečloveška stališča glede samomora s pomočjo.

    Celotna izjava slovenskih škofov na:
    https://katoliska-cerkev.si/slovenski-skofje-enotno-nasprotujejo-predlogu-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

    • Miro says:

      IZ KATEKIZMA KATOLIŠKE CERKVE (KKC) – SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA

      EVTANAZIJA

      2276 Tisti, katerih življenje je prikrajšano ali oslabelo, terjajo posebno obzirnost. Dolžni smo podpirati bolne in prizadete osebe, da bodo mogle živeli kolikor je mogoče normalno življenje.

      2277 Naj bodo nagibi in sredstva kakršnikoli, direktna evtanazija obstaja v tem, da napravi konec življenju prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb. Moralno je nesprejemljiva.

      Dejanje ali opustitev, ki samo po sebi ali v nameri povzroči smrt, da bi zatrlo bolečino, je torej umor, ki je v hudem nasprotju s človekovim dostojanstvom in s spoštovanjem živega Boga, njegovega Stvarnika. Zmota v presoji, v katero je mogoče zabresti v dobri veri, ne spremeni narave tega morilskega dejanja, ki ga je vedno treba obsoditi in izključiti.

      2278 Prenehanje z dragimi, nevarnimi, izrednimi ali s pričakovanimi rezultati nesorazmernimi medicinskimi postopki more biti zakonito. To je odklonitev “terapevtske zagrizenosti”. S tem odgovorni človek noče “zadati” smrti; pač pa se sprejme dejstvo, da je ne more preprečiti. Odločitve mora napraviti pacient, če je za to pristojen in zmožen; če pa ne, tedaj tisti, ki imajo za to pravico po zakonu, vedno spoštujoč pacientovo razumno voljo in njegove zakonite koristi.

      2279 Tudi če menimo, da je smrt čisto blizu, ni mogoče zakonito prekiniti nege, ki jo vedno dolgujemo bolniku. Uporaba analgetikov za olajšanje bolečin umirajočega more, tudi z nevarnostjo skrajšanja njegovih dni, biti nravno skladna s človekovim dostojanstvom, če smrt ni hotena niti kot cilj niti kot sredstvo, marveč samo predvidevana in tolerirana kot neizogibna. Lajšanje bolečin sestavlja privilegirano (prednostno) obliko nesebične ljubezni. Zato jo moramo podpirati.

      SAMOMOR

      2280 Vsakdo je odgovoren za svoje življenje pred Bogom, ki mu ga je dal. On ostaja njegov najvišji Gospodar. Sprejemati smo ga dolžni s hvaležnostjo ter ga ohranjati njemu v čast in za zveličanje naših duš. Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.

      2281 Samomor nasprotuje človekovemu naravnemu nagnjenju človeškega bitja, da svoje življenje ohranja in ga vzdržuje. Samomor je v hudem nasprotju s pravično ljubeznijo do sebe. Prav tako žali ljubezen do bližnjega, ker krivično pretrga vezi solidarnosti z družinsko, narodno in človeško družbo, glede katerih ohranjamo obveznosti. Samomor nasprotuje ljubezni do živega Boga.

      2282 Če je bil izvršen z namenom, da bi bil zgled, predvsem za mlade ljudi, si privzame še težo pohujšanja. Prostovoljno sodelovanje pri samomoru nasprotuje nravnemu zakonu.

      Hude psihične motnje, zaskrbljenost ali velik strah pred preizkušnjo, trpljenjem ali mučenjem, morejo zmanjšati samomorilčevo odgovornost.

      2283 Nad večnim zveličanjem oseb, ki so si vzele življenje, ne smemo obupati. Bog jim more po poteh, ki jih samo on pozna, dati priložnost za zveličavno kesanje. Cerkev moli za tiste, ki so si vzeli življenje.

      Celotno besedilo o spoštovanju človekovega življenja na:
      https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/

      Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

      • Miro says:

        MOLIMO ZA SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA
        OD SPOČETJA DO NARAVNE SMRTI:

        OČE NAŠ

        Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,
        pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja
        kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš
        vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor
        tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji
        nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
        Amen.

        ZDRAVA MARIJA

        Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,
        blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je
        sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
        prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.
        Amen.

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  5. Miro says:

    JEZUS: »PRIDITE K MENI VSI, KATERI SE TRUDITE IN STE OBTEŽENI, IN JAZ VAS BOM POŽIVIL.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,28-30)

    Tisti čas je Jezus spregovoril: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PRIDITE K MENI VSI, KATERI SE TRUDITE IN STE OBTEŽENI

    Danes nas Jezus vabi k sebi. Niso mu neznane naše težave, dobra volja, iskrena prizadevanja, naši napori, naša slabost. Pozna nas – bolje kot mi sami sebe, pozna pa tudi kaj je najbolje za nas. Tudi ve, kaj potrebujemo.

    Življenje je pogostoma prezahtevno, se nam zdi in da mu mnogokrat nismo dorasli; da ne vemo, kako bi se odzvali na to in ono; ni zaključena ena, že se odpira druga, pa tretja zadeva … Trudimo se in vlagamo napor, žanjemo pa obsojanje in obsodbo; storimo vse, kar zmoremo, doživimo pa kritiko … Pojavljajo se pritiski, doživljamo stiske – stvari namreč ne tečejo, kot bi bilo potrebno.

    V takih primerih, ko je vse brezupno, ko stvari ne stečejo in ne stečejo, kot bi upravičeno pričakovali, je rešitev v: več ljubezni. Rešitev nikakor ni v tem, da bi se ognili vsem tem pritiskom; kajti prava težava je pomanjkanje ljubezni. Z več ljubezni več zmoremo, zdi se nam celo, da zmoremo vse – ljubezen se namreč ne ustraši nobenega napora, nobene ovire; zdi se, da je ljubezen, ko misli, da zmore vse, celo nespametna, vendar pa je najbolj razumna; loti se stvari, kjer bi vsi brez nje obupali, ona pa gre v boj, kadar je treba, in žanje zmago; ni je stvari, ki bi se je ustrašila in nič ji ne more priti do živega. Stvari, ki so običajno in v resnici težke, so zanjo lahek zalogaj in vztraja tam, kjer bi brez nje že davno klonili. Ljubezen, kadar je treba, ne pozna izraza: »Ne vem« ali »Ne zmorem«, gre naglo naprej, naredi in uredi, kar in kakor je treba.

    Ljubezen je tudi resničnost, ki edina gradi Božje kraljestvo. Brez nje se gremo ljudje samo slepomišenja: Ves napor gre samo v to, da bi ljudje obogateli, drugega ogoljufali; sebe povišali, drugega ponižali; da bi drugemu dokazali, kako je ravnal narobe, kako je slab, nespameten … Če ljubimo, drugih ne obsojamo; če ljubimo, drugih ne zavračamo, ampak sprejemamo; če ljubimo, ne ponižujemo in se ne norčujemo, marveč druge cenimo in spoštujemo … Ljubezen edina gradi boljšo skupnost, boljšo sedanjost, prinaša blagor, ustvarja solidarnost, edina gradi bratstvo, novo človeštvo in boljšo prihodnost.

    Če svojo ljubezen, ki je ranljiva, občutljiva, slabotna, prestrašena in negotova torej prinesemo k Jezusu, glejte, kaj se bo zgodilo. Jezus bo upodobil, poveličal in naredil našo ljubezen podobno tej, do sedaj opisani ljubezni. Naša ljubezen bo postala podobna Njegovi in mi bomo »imeli življenje in ga imeli v izobilju«. »Pridite« torej »k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi,« nam govori Gospod »in jaz vas bom poživil«. Naredimo tako in delajmo tako.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/19/20-julij-pridite-k-meni-vsi-kateri-se-trudite-in-ste-obtezeni/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  6. Miro says:

    JEZUS: »SLAVIM TE, OČE, GOSPOD NEBES IN ZEMLJE, DA SI PRIKRIL TO MODRIM IN RAZUMNIM IN RAZODEL MALIM. DA, OČE; ZAKAJ TAKO TI JE BILO VŠEČ.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,25-27)

    Tisti čas je Jezus spregovoril: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče, in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SLAVIM TE, DA SI PRIKRIL TO MODRIM

    Tudi mi se lahko v molitvi obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter ga kličemo z imenom Oče, Abba. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo in mu govorimo. Molitev nas odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost, ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo v naporih na naši poti.

    Jezus z besedami »Slavim te, Oče« izrazi svoje popolno priznanje delovanja Boga Očeta, obenem pa tudi svoj zavestni in vesel pristanek na Očetov načrt. »Hvalnica veselja je vrh molitvene poti, v kateri se jasno pokaže globoka in tesna povezanost Jezusa z življenjem Očeta v Svetem Duhu ter se izraža njegovo božansko sinovstvo, Jezus Boga imenuje Oče, kar izraža njegovo gotovost v to, da je Sin, da je v tesnem in stalnem občestvu z Njim, kar je tudi središčna točka in vir vsake Jezusove molitve. Jezus tudi poudari, da samo Sin zares pozna Očeta in tako pokaže, da pravo poznavanje Boga predpostavlja občestvo z Njim.

    Jezus Očeta nato poimenuje še z drugim nazivom: »Gospod neba in zemlje.« Tako povzame vero v stvarjenje sveta. Jezus tako z molitvijo osveži biblično pripoved o zgodovini Božje ljubezni do človeka, ki se začne s stvarjenjem sveta. Jezus se umesti v to zgodovino ljubezni, katere vrh je in dopolnitev.

    Jezus v svoji molitvi izrazi veselje, da je Oče svoje skrivnosti »prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem«. Božje razodetje se ne odvija po zemeljski logiki. Bog je uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili ravno ‘mali’. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem. Od tukaj prihajajo tudi besede v Očenašu: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« Skupaj s Kristusom in v Kristusu tudi mi prosimo, da bi vstopili v uglašenost z Očetovo voljo ter tako tudi mi postali njegovi otroci. Imeti preprosto srce otroka, brez domišljavosti.

    “Mali”, so tisti, ki nenehno dajejo prednost Božjim mislim pred svojimi mislimi, Božjemu čutenju pred svojim čutenjem in doživljanjem, ki služijo Božji ljubezni do vseh ljudi. To je naš krščanski poklic: Pomagati, da bodo ljudje spoznali lepoto Božje dobrohotnosti in ljubezni.

    Tudi Jezus živi to držo otročičev. Veseli se, ker je Oče razodel skrivnost ljubezni malim. On samo pomaga Očetu pri tem delu. To rojeva veselje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/18/19-julij-slavim-te-da-si-prikril-to-modrim/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  7. Miro says:

    »O DEŽELA, DEŽELA, DEŽELA, POSLUŠAJ GOSPODOVO BESEDO!«
    (Jer 22,29)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  8. Miro says:

    GOD KARMELSKE MATERE BOŽJE

    16. JULIJA V KATOLIŠKI CERKVI PRAZNUJEMO GOD KARMELSKE MATERE BOŽJE. PRAZNIK NAJ KRISTJANE SPODBUJA K HVALEŽNOSTI ZA BOŽJE DOBROTE, DOSEŽENE PO MARIJINI PRIPROŠNJI.

    Praznik spominja naj tudi na resnico, da Marija ne zapusti nikogar, ki jo zvesto časti, se zateka v njeno varstvo in jo posnema v dejavnem življenju. Karmelski Materi božji so v Sloveniji posvečene tri župnijske in štiri podružnične cerkve.

    O prazniku karmelske Matere Božje več na:
    https://katoliska-cerkev.si/karmelska-mati-bozja-praznik-god

    Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

  9. Miro says:

    GOD KARMELSKE MATERE BOŽJE

    16. JULIJA V KATOLIŠKI CERKVI PRAZNUJEMO GOD KARMELSKE MATERE BOŽJE. PRAZNIK NAJ KRISTJANE SPODBUJA K HVALEŽNOSTI ZA BOŽJE DOBROTE, DOSEŽENE PO MARIJINI PRIPROŠNJI.

    Praznik spominja naj tudi na resnico, da Marija ne zapusti nikogar, ki jo zvesto časti, se zateka v njeno varstvo in jo posnema v dejavnem življenju. Karmelski Materi božji so v Sloveniji posvečene tri župnijske in štiri podružnične cerkve.

    O prazniku karmelske Matere Božje več na:
    https://katoliska-cerkev.si/karmelska-mati-bozja-praznik-god

    Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

    O pomenu tega Marijinega praznika več tudi na:
    https://svetniki.org/karmelska-mati-bozja/

    Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

  10. Miro says:

    JEZUS: »NE BOJTE SE LJUDI. NIČ NI NAMREČ SKRITEGA, KAR BI SE NE RAZODELO, IN TAJNEGA, KAR BI SE NE ZVEDELO.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,24-33)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika kakor njegov gospodar. Če so hišnega gospodarja imenovali Beelzebula, koliko bolj bodo njegove domače! Ne bojte se ljudi. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in tajnega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte o belem dnevu, in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi.

    Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NE BOJTE SE LJUDI …

    Tistega, ki vzdržuje svoj odnos z Bogom, to je, se ohranja v Božji milosti, pravi današnji evangelijski odlomek, bodo morda fizično sicer res lahko ubili; lahko mu bodo vzeli tisto bivanje, ki je podobno senci, na noben način pa mu ne bodo mogli vzeti življenja, ne bodo mogli pretrgati njegovega odnosa z Bogom. Tega ne morejo storiti drugi. To lahko stori samo tisti, ki ni zvest svoji obveznosti in ne prizna Jezusa pred ljudmi.

    To je torej ukaz, ki predstavlja jedro Jezusovega učenja: Bolj se bojte tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel, kar pomeni, da lahko popolnoma odvzame življenje, nepopravljivo potrdi prelom odnosa z njim.

    Stavek je trd in na prvi pogled se v tem primeru »bojte se« zdi sinonim izraza »strah naj vas bo«; razlogi pa, ki jih navaja Jezus, zelo zabrišejo ta pomen. Jezus pravi, da je Bog Oče za tiste, ki jih je on sam poslal na svojo žetev (Mt 9,38). In Oče skrbi za svoje stvari, tudi za vrabce, ki se prodajajo za en novčič. Oče je svojim odposlancem blizu tudi takrat, kadar so na sodiščih in jim pomaga po svojem Duhu (Mt 10,20). Jezus to tukaj pove s prelepo prispodobo: “Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti.”

    V kakršnem koli položaju se poslani znajde, vedno je pod Očetovim varstvom. Jezus namreč pravi: “Več kot mnogo vrabcev ste vredni vi.”

    V tej luči ukaz “bojte se rajši tistega” izgubi svoj pomen strahu in kakor povsod v Svetem pismu izraža vdanost v Očeta, izraža ljubezen; in če že je nek občutek strahu, gotovo ni strah pred obsodbo, ampak strah, da ne bi ugajali Očetu, da bi izgubili tisti življenjski in večni odnos, ki ga imamo z njim in ga on želi ohraniti za večno. Sedaj je vse jasno. “Ne bojte se” je spodbuda k zvestobi še iz drugega razloga: da bi ohranili edinost z Jezusom, ki nas čaka.

    Pomembno je Jezus se gotovo ne šali. Pogubljenje duše in telesa v pekel je zelo resnična možnost. Treba se je tega bati in ta strah je dober, ker te naredi pozornega in budnega in ti pomaga, da ne zaspiš v svojem prizadevanju za duhovno življenje. Če se torej zavedaš te “strašne“ možnosti pogubljenja, se nimaš kaj bati.

    V čem pa je torej to duhovno življenje? Da priznamo Jezusa pred ljudmi! Da smo Njegove priče. V tem namreč je krščansko življenje. V trenutku, ko o Jezusu javno pričaš, si Ga zares sprejel za svojega Boga in Gospoda. Dokler pa ga tajiš, se Ga sramuješ, živiš vero zasebno in skrito, tako dolgo pa je strah pred pogubljenjem na mestu.

    Ali sem v tem tednu že pred kom spregovoril o Jezusu, mojem Gospodu in Bogu?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/07/14/15-julij-ne-bojte-se-ljudi/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Bonaventura, prosi za nas!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja