Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.995 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    TISTI ČAS SO PRIŠLI K JEZUSU NJEGOVA MATI IN BRATJE …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,19-21)

    Tisti čas so prišli k Jezusu njegova mati in bratje, pa se niso mogli sniti z njim zaradi množice. Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojé zunaj in te želijo videti.« On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo in spolnjujejo Božjo besedo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    KDO SO MOJA MATI, MOJI BRATJE IN MOJE SESTRE

    Sorodstvene vezi so zelo pomembne in večina je ponosna na svoje prednike. Mnogi se trudijo, da bi sestavili svoje družinsko deblo in z velikim veseljem pripovedujejo o svojih potomcih, katerim dolgujejo vso zahvalo ne le za to, kar se vidi v določenih stavbah in posestvih, ki so jih zapustili, ampak predvsem za dobro ime. Kdor ima močne korenine, ta se zaveda, da še vedno srka iz njih življenjski sok in se lahko zanaša na trdnost svojega rodu.

    Tudi Jezus je to vedel, zato je bil ponosen na svojo mater Marijo in na Jožefa. Vendar je ob neki priložnosti, ko so ga pismouki izzivali, izkoristil priložnost in jim rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

    Z Jezusom so se začeli drugačni časi: rodovne vezi so sicer pomembne, a ne dovolj močne, da bi lahko ustvarile pravo medsebojno razumevanje in zaupanje ne le med sorodniki, ampak z vsem človeštvom. V nebesih imamo Očeta, ki nas je ustvaril in z nami stkal zelo močne ljubezenske vezi, ki presegajo krvno sorodstvo. Te vezi so zgrajene na drugačnih temeljih, na popolni ljubezni, ki ne postavlja nobenih pogojev. Potrebna je le močna vera v osebo, ki je te vezi postavila in jih sedaj vzdržuje. To ni mogel narediti človek, tudi najsposobnejši ne, kajti gre za stvari, ki nas presegajo. Zanašamo se lahko samo na Boga, ki je naš Stvarnik in hkrati naš odrešenik.

    Jezus je bival med nami kot človek z enim samim namenom: da bi nam konkretno pokazal, kako nas ima Bog rad. Če bi bila naša ljubezen popolna, potem Jezusa ne bi potrebovali. Vsi pa vemo, da smo samo ljudje, s številnimi napakami, slabostmi in grehi. Zato potrebujemo Boga, ki nas ima rad kljub naši grešnosti.

    »Kdor izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati!« je Jezus rekel svojim poslušalcem. To pomeni, da moramo tudi sami kaj narediti, da bomo Božjo ljubezen lahko zares občutili. Treba je preseči svojo omejenost, treba se je odpreti Božji milosti, treba je sprejeti Boga kot tistega, ki nas je ustvaril in nam hkrati zaupal poslanstvo.

    Ljubezen navadno išče konkreten odgovor. Sebičnost in iskanje osebnih privilegijev tukaj nimata pravega mesta.

    Kdor hoče biti dobro orodje v Božjih rokah, se mora dati na razpolago in vsak dan iskati Božjo voljo. Šele ko smo z Bogom na isti valovni dolžini, lahko gremo v svet in delimo z drugimi mir, odpuščanje, dobroto in ljubezen. To namreč ni naše, ampak Božji dar, ki ga je treba deliti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/25/26-september-kdo-so-moja-mati-moji-bratje-in-moje-sestre/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  2. Miro says:

    SVETILKA IN POSLUŠANJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,16-18)

    Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Svetilke, ki jo prižge, nihče ne pokriva s posodo, tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo. Glejte torej, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Današnji evangelij govori o svetilki in poslušanju.

    Pogoj, ki ga svetilka zahteva, da sveti, je ogenj in petrolej, da ne ugasne. Tako človek potrebuje Svetega Duha, da v njem vžge ogenj Božje ljubezni. Vžgani s takšnim ognjem postanemo orodje za dobra dela v Božjih rokah. Dobra dela so tista svetloba, ki drugim kaže pot k Bogu Očetu. Mi nismo vedno svetilke, čeprav smo za to ustvarjeni. Mnogokrat je tema greha močnejša od našega rahlega plamena. Široko odprimo naša srca, da bo plamen ljubezni neugasljiv.

    Svetilka je prižgana z razlogom; luč, ki jo oddaja, jo pokaže v njeni polni zmožnosti. Ko ljubimo bližnjega, izražamo našo ljubezen do Boga. Naša dobra dejanja so načini po katerih smo mi lahko luči.

    ‘Razkritje skritega’ se sliši kot delo novinarjev. Tu pa nam zagotavlja, da bo vsako naše dejanje, naše tihe poteze, naša obzirnost in potrpežljivost, da bo vse to cenjeno in krepi med nami Božjo navzočnost.

    Vsak pregovor tu se nanaša na vlogo učenca. Anonimnega učenca ne more biti. Evangelij nas kliče, da živimo v luči in resnici ne glede na posledice. Biti učenec na skrivoma je kontradiktorno.

    Glejte torej, kako poslušate! To nam polaga na srce Jezus. Kako poslušam njegovo besedo? Ali jo poljubim, v srcu obudim naklonjenost do njega in se mu zahvalim, da me sprejema in mi podarja samega sebe? Ali si ga želim v besedi še bolj sprejeti, še bolj zaživeti iz njegove bližine in globine? Ali ga želim spoštovati in se ga veseliti z vsem srcem? Gospod je velike reči za nas storil in nas napolnil z veseljem.

    Tudi ti in jaz sva v teh negotovih časih, povabljena v privilegij graditve Božjega svetišča s tem, da podarjava sama sebe bližnjim, v moči Jezusove izročitve slehernemu izmed nas. Njegovi živi kamni smo in udje njegovega vstalega telesa, Cerkve. Dar za vse človeštvo in za življenje vseh, še posebej zatiranih, izkoriščanih in pobitih našega časa. Kristus se po njih podarja nam in po nas njim.

    Molimo danes za to, da bi vsi spoznali, da smo člani Božje družine in dediči večnega življenja iz Očetove ljubezni, ki je noben mogočnik tega sveta ne more ogroziti ali ji preprečiti njenega delovanja v blagor vseh sinov in hčera vseh časov.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      SVETNIK DNEVA: SVETI NIKOLAJ IZ FLÜE, ZAVETNIK LOČENIH

      SVETEGA NIKOLAJA IZ FLÜE OZ. BRATA KLAUSA SO LJUDJE ČASTILI KOT SVETNIKA ŽE ZA ČASA NJEGOVEGA ŽIVLJENJA. ZAKAJ?

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove.

      Poročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo, da se je v eni roki boril z mečem, v drugi pa z rožnim vencem.

      Po mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar, razen svetega obhajila.

      Pri tem »živečem svetniku«, ki so ga klicali »brat Klaus«, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu.

      Umrl je v puščavi leta 1487, star sedemdeset let.

      Sv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. Je zavetnik Švice, papeške švicarske garde, v težavah v zakonu, velikih družin, ločenih zakoncev.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2023-09-25/

  3. Miro says:

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI OB SLOMŠKOVI NEDELJI V MARIBORU (nedelja, 24. september 2023)

    SPOŠTOVANI GOSPOD NADŠKOF ALOJZIJ IN VSI DRAGI BRATJE ŠKOFJE, SPOŠTOVANI G. REKTOR VIKARIATA ANTONA MARTINA SLOMŠKA IN VSI CENJENI BRATJE DUHOVNIKI, DIAKONI, SESTRE REDOVNICE IN REDOVNIKI, ISKRENO VAS POZDRAVLJAM OB OBHAJANJU SLOMŠKOVE NEDELJE.

    Zbrali smo se v Zavodu, ki nosi ime po Slomšku, zato seveda posebej pozdravljam vse, ki ste povezani s tem Zavodom: tiste, ki ste v tej ustanovi vzgojitelji, učitelji in oblikovalci človeške in duhovne rasti mladih, kakor tudi vse mlade, ki v Zavodu Antona Martina nabirate znanje in zorite v ljudi, ki bodo mogli v prihodnosti poskrbeti za dobrobit in varnost ljudi v naši deželi. Vesel sem tudi gojencev glasbenih šol v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, Glasbene šole Beltinci ter Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška v Mariboru. Dovolite mi, da vam ob današnjem praznovanju najprej čestitam in se skupaj z vami veselim uspehov, s katerimi potrjujete svoje trdo delo in ugotavljate resničnost ene od Slomškovih misli: „Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.“

    Današnje praznovanje posebej obeležuje izid prve Slomškove knjige, ki jo je izdal pri Društvu sv. Mohorja v Celovcu. Šlo je za mladinsko pesmarico Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Izšla je leta 1853, torej pred 170 – leti. Seveda bi bilo zanimivo, če bi se nekoliko zadržali pri dveh opredelitvah v naslovu te pesmarice. Če bi pred šolarje – na različnih ravneh šolanja – postavili vprašaje o tem, ali je njihova šola vesela, kdo ve, koliko bi jih bilo, ki bi se s tem strinjali; da je šola v resnici vesela. Po drugi strani pa bi bilo zanimivo, če bi učiteljem in profesorjem predstavili trditev, da so učenci in dijaki pridna šolska mladina, me res zanima, koliko bi se jih s tem mnenjem strinjalo. Vendar naj to nič ne odvzame današnjemu prazničnemu dnevu.

    Po teh uvodnih mislih bi vas rad spomnil na to, da se v Zavodu Antona Martina Slomška – zanj je Janko Kos zapisal, da je „s trnjem kronani vladar slovenskih src“ – Slomška spominjamo na njegov smrtni dan in obenem tudi na njegov godovni dan. Umrl je namreč na današnji dan, 24. septembra 1862, in njegov smrtni dan, ki ga v Cerkvi navadno tudi opredeljujemo kot rojstni dan za nebesa, je tudi dan, ko v Cerkvi obhajamo njegov god.

    Naj priznam nekaj zelo osebnega. Slomšek, rojen leta 1800 – istega leta torej, kot naš France Prešeren – je umrl pri dvainšestdesetih letih. Koliko nas je med nami, ki smo starejši od Slomška? In kdo med nami bi se mogel veseliti zapuščine, ki nam jo je zapustil Slomšek? Prešeren je pisal pesmi in z njimi zaznamoval svoj in tudi naš čas. Slomšek je z Bogom začenjal vsako delo in je premikal meje v svojem času, in njegova dejanja odmevajo tudi v našem času.

    Mariborska občina 4. septembra praznuje kot spominski dan. Česa se spominja? Da je Slomšek tega dne leta 1858 sedež lavantinske škofije prenesel iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. In prav je, da se tega spominjate in praznujete. Trdno sem namreč prepričan, da bi se brez tega Slomškovega dejanja Maribor imenoval Marburg an der Drau in da general Maister ne bi imel nobenega stvarnega temelja za svoja dejanja v novembru leta 1918. Kako pomembno sporočilo: Ker je nekdo v svojem času izvršil, kar je bilo njegovo poslanstvo, je nekdo drug mogel sprejeti zgodovinsko pomembne odločitve v nekem drugem času.

    Sedaj pa bi se rad z vami zadržal pri drugačnem razmišljanju. Vemo, kaj je delal in kaj nam je zapustil blaženi Anton Martin Slomšek s svojim škofovskim, pedagoškim in narodno buditeljskim delovanjem.

    Kaj pa bi bilo središče Slomškovega delovanja v naših časih? Dejstvo je, da Slomšku ni bilo treba izgubljati časa in moči, da bi prepričal odgovorne v Mariboru, kaj pomeni imeti v mestu sedež škofije. Mesto se je zavedalo prednosti, ki jo pomeni sedež škofije in je sprejelo svoj del odgovornosti. Naša oblast se danes obnaša drugače. Včasih imam občutek, da jo je na vso moč udarila ideološka slepota in prepirati se s slepcem, kakšne barve je resničnost, ki nas obdaja, je jalovo delo.

    Prepričan sem, da bi Slomšek, kot veliki delavec za narod in za njegovo rast, naprej naredil vse, kar je mogoče, da bi narod imel prihodnost. Narodove prihodnosti pa ni, če se v narod ne rojevajo otroci, ki dejansko pomenijo prihodnost. Danes velikokrat poslušamo tarnanja, koliko učiteljev nam manjka, koliko zdravnikov nam manjka, koliko smetarjev nam manjka … vseh poklicev nam manjka. Redkokdaj pa slišimo tožbe, koliko otrok nam manjka, koliko Slovencev nam manjka. V letu mojega rojstva nas je bilo v Sloveniji rojenih 28.284 otrok. Lansko leto pa je Slovenija zmogla roditi samo 17.627 otrok. Sprašujemo se o vzrokih in razlogih za težave, ki jih imamo. Dejansko gre za to, kar je večkrat ponovil koprski škof Jurij Bizjak, ki je dejal, da Bog daje blagoslov tam, kjer je življenje.

    Ker se vse začne ravno pri odprtosti za življenje, sem trdno prepričan, da bi Slomšek pri delu za preporod naroda ljudi spodbujal k veselju do življenja. Vesela šola je danes v ospredju našega praznovanja. Pa je šola res vesela, če je v enem razredu bolj ali manj izgubljenih tri, štiri, ali pet otrok. Ne govorim o Zavodu Antona Martina Slomška, ki na neki način pobira smetano tega področja. Ne. Govorim o povprečju naših veroučnih učilnic, ki so bile pred nekaj leti premajhne in so se otroci drenjali med seboj, sedaj pa postajajo prevelike in tistih nekaj otrok v njih je skoraj izgubljenih in se počutijo nelagodno.

    Mi pa govorimo o veseli šoli. Kaj moramo storiti, da bo naša šola dejansko postala vesela? Najprej moramo nehati iskati krivce vsepovsod: kriva je politika, kriv je sistem, krivo je miselno okolje, krivi so pritiski, ki jih doživljamo …. Kje se ta seznam naštevanja lahko ustavi? Začel se je v raju po izvirnem grehu, ko je Adam Bogu očital, da ga je zapeljala žena, ki jo je dobil od Boga. Ta sistem iskanja krivca ali odgovornega nekje zunaj mene se je obdržal vse do danes. Kriv je politični sistem, kriva je šolska politika, kriva je miselnost, v kateri živimo. V resnici pa je Bog vsakemu izmed nas dal odgovornost odločanja. Če bi Slomšek čakal na ugodne čase, mar bi začel urejati vse potrebno za prenos sedeža škofije? Če bi Bog čakal na ugodne čase, mar bi poslal Jezusa Kristusa kot Odrešenika človeštva?

    Naj navedem nekaj, kar precej pove o naši resničnosti. V naši nadškofiji je običaj, da škof pride krstit vsakega sedmega otroka v družini. Samo po sebi lepo. Toda kateri otrok je mejnik v sprejemanju življenja. Nekoč mi je Gregor Čušin, ki ga po njegovih pismih S svetnikom na ti in mnogimi drugim stvarmi dobro poznate, rekel takole: „Škof bi moral priti krstit tretjega otroka. Tretji otrok je prelomnica. Odločitev za tretjega je najtežja.“ Približno takšne so bile njegove besede.

    Zato iskreno mislim, da ste v duhu Antona Martina Slomška v našem času delovali ob prvem Pohodu za življenje v Mariboru, nad katerim sem bil navdušen. Zavedati se namreč moramo, da naših vzgojnih in izobraževalnih ustanov ne potrebujemo, če ne bomo imeli otrok, ki se bodo v teh ustanovah vzgajali in izobraževali.

    Spoštovani gospod nadškof Alojzij, iskreno vam želim, da bi ob praznovanju prvega slovenskega svetnika Antona Martina Slomška vaše družine, vaše župnije in vso vašo nadškofijo prevevala radost nad življenjem, ki bi je bil naš blaženi nadvse vesel. Kajti vsa vzgojna prizadevanja in vsi izobraževalni načrti, vsi katehetski pravilniki in vsa pastoralna načrtovanja imajo smisel le, če je med nami življenje, če je med nami veselje do življenja.

    Blaženi Anton Martin, prosi za nas.

    Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit

    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-ob-slomskovi-nedelji-v-mariboru

  4. janez says:

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI BOGU?
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Doslej je bilo že večkrat poudarjeno, da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni po Njegovi Milosti in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove razsežnosti skrivnosti, dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bpo Bog ne Ljudje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

    ADDENDUM
    Kako lepe stvari je ustvaril naš Nebeški Oče za vse nas. Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Jazu sem Usmiljeni in Ljubeči Bog ki Ljubi in Odpušča svojim otrokom. Pridi k meni grešni n trpeči č,lovek, odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju.

    Kako vem, da me ima Bog res rad? Bog je Vedno z Nami, zato Nikoli nismo sami! Povzetek iz medmrežja Aleteia (Iz grščine pomeni Pravičnost)

    Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas, ki so sledeči: .
    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11). Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?

    Pregovori 28,13: Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

    • Hvala says:

      Spoštovani Janez!

      BOG SE NAM RAZDEVA PO JEZUSU:

      Prilagam članka, ki so ga napisali škofje:

      II. V JEZUSU KRISTUSU SE BOŽJE RAZODETJE DOPOLNI (7. NAVADNA NEDELJA, 18. FEBRUARJA 2007)
      …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      V Jezusu Kristusu, ki je Bog in človek hkrati, se nam je Bog najpopolneje razodel. Ne govori nam več samo po prerokih kot nekoč očakom, temveč nam je spregovoril po Sinu (prim. Hebr 1,1). Jezus je torej poslednje, dokončno razodetje Boga, neprekosljivi vrhunec Božje govorice.

      Vse druge spise Svetega pisma prav razumemo le, če imamo pred očmi Njega, in obrnjeno: brez poznavanja celotnega Svetega pisma tudi Jezusa Kristusa ni mogoče poznati, poudarja sv. Hieronim.

      Jezus nam s svojo besedo, z ravnanjem in vsem svojim življenjem – predvsem pa s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem – na najpopolnejši način razodeva Boga, ker je sam Bog. »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Jn 14,9), pravi. Lahko bi rekli, da je Jezus Kristus po človeško zaživeti Bog in po Božje zaživeti človek. Kar je v človeku najbolj vzvišeno, najbolj plemenito in najbolj odlično, je v Jezusu Kristusu doseglo svoj vrhunec, ki ga ni mogoče preseči. To pa je ljubezen.

      V Jezusu Kristusu vidimo, da je Bog ljubezen in kako je treba to ljubezen razumeti, da njenega pomena ne popačimo. Ljubezen je v darovanju za drugega. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Bog nam ne daje samo vsega, kar smo in kar imamo, ampak nam daje samega sebe. Zato se je najprej rodil med nami kot človeški otrok in postal eden izmed nas, za nas je dal življenje in za nas je vstal od mrtvih, še naprej pa se nam daruje pri vsaki sveti maši, ko poslušamo njegovo besedo in obhajamo sveto evharistijo. To je sedaj dokončno razodetje Boga, ki ga ni mogoče ne dopolnjevati in ne prekositi. To je potrebno prav posebej poudariti, kajti v današnjem času se pogosto pojavljajo domnevna nova razodetja, zato nekateri menijo, da je razodetju Boga v Jezusu Kristusu mogoče dodati še kaj, drugi Božjega Sina enačijo z raznimi ustanovitelji velikih svetovnih verstev in ga postavljajo ob bok z njimi, kakor da bi bil Kristus eden izmed njih ali celo njim enakovreden tekmec. Za vsakega kristjana, ki je doumel, kdo je Jezus Kristus, so take domneve nesprejemljive. Druga verstva in njihove pripadnike spoštujemo, ne moremo pa soglašati s tem, da bi Jezusa Kristusa enačili z drugimi, sicer spoštovanja vrednimi verskimi ustanovitelji. Če bi to storili, bi prenehali biti kristjani.

      Kristjan je samo tisti, ki Jezusa Kristusa prizna za učlovečenega Božjega Sina. Bog pa ne more storiti več, kakor je storil, in tudi ni potrebno. Nič lepšega ne more biti kakor brezpogojna Božja ljubezen, s katero se Bog odpoveduje sebi in se daruje za nas.

      In prav to na najpopolnejši način razodeva Jezus Kristus. V zgodovini je veliko posebnih Božjih prijateljev in svetniških ljudi od Boga prejelo posebno razsvetljenje in spoznanje. Toda »zasebna razodetja«, kakor jih imenujemo, nikakor niso nekakšna dopolnila razodetju Boga v Jezusu Kristusu, ki se je sklenilo s smrtjo zadnjega apostola in ga podajajo spisi Svetega pisma Nove zaveze. Zasebna razodetja nimajo značaja splošne veljave. Če jih kdo ne sprejema, zaradi tega ni slab kristjan. Še bolj velja to za domnevna razodetja in posebne spise, ki zadnja leta krožijo med verniki. Tisti, ki jim verjamejo, bi včasih celo hoteli, da bi jih Cerkev sprejela podobno, kot sprejema svetopisemske spise

      Ne glede na to, ali je v teh novodobnih spisih kaj resničnega ali ne, velja naslednje: kar je želel Bog povedati ljudem o sebi in vse, kar potrebujemo za to, da smo lahko njegovi otroci in prijatelji, nam je razodel Jezus Kristus, ki je in ostaja naša edina in neprekosljiva »Pot, Resnica in Življenje«. Zato je hlastanje za novimi razodetji in nadnaravnimi sporočili prej znamenje šibke vere v Jezusa Kristusa in pomanjkljive verske izobrazbe kakor pa izraz pristne pobožnosti. Kakšno »zasebno razodetje« je sprejemljivo le, če podpira našo vero v Jezusa Kristusa in našo pripadnost Njemu.

      Resnično pobožnemu kristjanu je dovolj, da vedno bolj spoznava Jezusa Kristusa, kakor nam ga podajajo novozavezni spisi, in vedno bolj dosledno sledi njegovim besedam in njegovemu zgledu, predvsem pa njegovemu požrtvovalnemu darovanju do konca za svoje brate in sestre. »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja«, pravi na začetku svojega Prvega pisma apostol Janez (1 Jn 1,1). Od tod je vzeto tudi geslo letošnjega leta Svetega pisma: »Oznanjamo vam Besedo življenja«. Iz povedanega je tudi razvidno, kaj je in kaj pomeni ta beseda življenja. Beseda življenja more biti le beseda ljubezni. Ta učlovečena in otipljiva Beseda ljubezni je Jezus Kristus, ki se je rodil kot človeški otrok v Betlehemu, ki je ljudi učil ljubiti, kakor jih ljubi Bog sam, in ki je na koncu prav zaradi tega dal svoje življenje – iz zvestobe svojemu nebeškemu Očetu in svojim človeškim bratom in sestram – zatem pa je vstal od mrtvih, kajti Božja ljubezen je močnejša tudi od smrti. Drage sestre in dragi bratje! Vsako nedeljo se zberemo in se hranimo pri dveh mizah: pri mizi Božje besede in pri mizi Božjega kruha. »Kakor iz stalne udeležbe pri evharistični skrivnosti raste življenje Cerkve, tako smemo upati na nov polet duhovnega življenja iz pomnoženega spoštovanja do Božje besede, ki ‘obstane na veke’,« pravi zadnji koncil (BR 26). S tem pastirskim pismom smo vas hoteli v letu Svetega pisma spodbuditi prav k takemu pomnoženemu spoštovanju svetopisemske Božje besede. To spoštovanje pa se kaže v branju in premišljevanju te besede. Ustanove in gibanja, ki imajo namen krepiti svetopisemsko izobrazbo med verniki, župnijski pastoralni sveti in vsi drugi pastoralni dejavniki naj torej med nami vedno bolj na različne načine poglabljajo poznavanje Svetega pisma, z njim pa tudi tisto življenjsko poznavanje Boga, iz katerega nam po Jezusu Kristusu doteka pravo in zato večno življenje. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa« (Jn 17,3). V ta namen vam podeljujemo apostolski blagoslov. V Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu, 28. januarja 2007, na nedeljo Svetega pisma.

      Vaši škofje

      brez poznavanja celotnega Svetega pisma tudi Jezusa Kristusa ni mogoče poznati, poudarja sv. Hieronim.

      BREZ POZNAVANJA CELOTNEGA SVETEGA PISMA TUDI JEZUSA KRISTUSA NI MOGOČE POZNATI, POUDARJA SV. HIERONIM.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      G. Janez, če boste JEZUSA PROSILI, VAM BO VSE POVEDAL, RAZKRIL VAM BO TUDI DOGDKE itd,.KI JIH NOČETE SLIŠATI, KAJTI ON RAZKLRIVA RESNICO VSAKEMU ČLOVEKU, KER JE REKEL.:” JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.

      RESNICA JE ZELO BOLEČA VČASIH, VENDAR RESNICA NAS BO OSVOBODILA-TO JE SAM JEZUS!

      Ne bojte se JEZUSA , pristopite k Njemu, POVEJTE MU VSE, KAR VAS TEŽI, BREMENI, ŽALOSTI, KAJ NAREDITI, JEZUS JE NAŠ REŠITELJ. Govorite MU!

      Če pa ljudje prosijo BOGA ZA MODROST, JO TUDI PREJEMAJO. BOG SE RAZODEVA TISTIM, KI SO PONIŽNI.

      SAMO PONIŽNI ČLOVEK LAHKO PREJME VSE MILOSTI OD JEZUSA, sem zadnjič napisala. JEZUS JE TO POVEDAL sestri Favstini!

      • Hvala says:

        JEZUS JE CELO REKEL:

        2 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 13 Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. 14 Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Jn, 14,12)

      • Hvala says:

        Spoštovani Janez!

        Bog nikoli človeku ne ukaže, naj nekaj naredi, NE DA BI MU DAL ORODJE-GA USPOSOBIL IN MU PRESKRBEL VSE POTREBNO ZA OPRAVLJANJE NALOGE.

        Zato ljudje – karizmatiki in ostale osebe, ki jih je JEZUS POKLICAL, DA OPRAVIJO NEKO SLUŽBO NA ZEMLJI, SO PREJELI KARIZME OD SVETEGA DUHA.

        ČE SE BOSTE JEZUSU IZROČILI- POPOLNOMA, NE SKRBITE , DA VAM NE POKAZAL, KAJ VAM ŽELI.

        V Svetem Pismu piše KAKO SE BOG RAZODEVA!

        • Hvala says:

          JEZUS JE REKEL:

          Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. 7 Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. (Jn, 14,7).

          • Hvala says:

            BREZ ODPOVEDI”SAMEMU SEBI IN NAŠI SAMOVOLJI ČLOVEŠKI NE GRE, kajti mi ne živimo kakor nam bi “pasalo” AMPAK JE POTREBNO (kdor želi) živeti tako kot JEZUS ZAPOVEDUJE.

            ODPOVED SAMEMU SEBI NI LAHKA. Vidimo in tudi vi vidite, da vsak želi pač delati in živeti kot bi NJEMU “PASALO” To ne gre, ZATO JE POTREBNO TRPLJENJE, DA NAS JEZUS PREČISTI, USPOSOBI, DA BOMO LAHKO IZPOLNJEVALI NJEGOVO VOLJO.

            Povejte mi, kako bomo spolnjevali BOŽJO VOLJO, ČE SE NOČEMO, NE ZANAMO ALI PA NE ŽELIMO ODPOVEDATI SVOJI VOLJI IN SAMOVOLNJIM ODLOČITVAM?

        • Hvala says:

          g. Janez, dobro bi bilo, da bi napisali, KJE JE PROBLEM, kaj vas moti, kaj želite vedeti, kaj ni pravilno ravnanje.

          Sama sem oseba, ki imam zelo rada da nekdo, če govori meni, mi to pove direktno, kaj ga moti, kaj bi izboljšal, nič ne zamerim. Kajti z medsebojno komunikacijo, bomo prišli naprej, tako tudi človek duhovno raste in ne “pometamo problemov pod preprogo. ”

          Veste, jaz imam zelo rada tudi, da če nekdo nekaj vpraša, DA SE MU ODGOVORI: če ne ve odgovora naj napiše: NE VEM, ali BOM POISKAL, ali NE ŽELIM ODGOVORITI, ME NE ZANIMA , NIMAM SEDAJ ČASA, BOM DRUGIČ itd..itd..samo da se pove, kajti to je tudi znak spoštovanja do drugih oseb.

          Sama sem s takimi zadevami razčistila-oz hočem, ker le tako lahko človek prejme od Gospoda mir. Da se ne jezimo, na druge, da poslušamo druge, če vidimo , da drugi nekaj predlagajo, kaj je boljše itd..sprejemamo , v vsakdanjem življenju je veliko stvari, ki jih z dobro voljo lahko spreminjamo, se prilagajamo , preizkušamo itd..

          BOG JE BOG -BOG JE RESNICA. TO JE POTREBNO POVEDATI TAKO, KOT JE JEZUS NAROČIL. TUKAJ NI ODSTOPANJA. IN BOŽJA RESNICA OSVOBAJA ČLOVEKA!

          PRAVO ŽIVLJENJE JE SAMO V BOGU. Ko postavimo BOGA NA PRVO MESTU, SE TUDI ODNOSI Z LJUDMI IZBOLJŠAJO, IZBOLŠUJEJO IN RASTEJO, KAJTI ČE ČLOVEK POZNA PRAVO LJUBEZEN, KI JE SAM BOG, POTEM NOČE DELATI NIČESAR, KAR BOGU NI PO VOLJI, KAR GA ŽALOSTI ………………………………………………………………………………………………………………………………………..

          Medčloveški odnosi se bodo izboljšali, SVET BO ZASIJAL V LUČI, KO BOMO JEZUSU VSE IZROČALI-TUDI NOTRANJE RANE, IN KO NAM BO PRVA SKRB, KAKO IZKORENINITI GREH; o tm je napisal dr. Tomislav Ivančić in bom tudi to napisala.

    • janez says:

      ČUJ MARIJA MOJO PROŠNJO
      Čuj, Marija, mojo prošnjo, ki naslavljam jo k Tebi iskreno in izrekam iz srca vročo,
      o ne izpusti me iz Svojih Materinskih rok.
      Mati mila in dobrotna ob meni bodi in ostani sredi križev in nadlog.
      Vem, da Ti ne boš pustila, da se Tvoj otrok izgubi,
      verjem, da ob meni si vedno Marija Ti
      in da Tvoja roka me skrbno drži.
      Marija prosim, Ti me čuvaj, Ti me brani,
      vedno mi v Življenju ob strani stoj.
      Milo sodbo pri Jezusu mi izprosi,
      da pridem k Očetu in se vrnem v raj s Teboj.
      Čuj, Marija, klic moje duše, poslušaj prosim glas mojega srca,
      prosim bodi nam kot naša dobra Mati vselej usmiljena!
      Saj Ti dobrotna, ljuba, mogočna, sveta Mati, nam ljudem na zemlji moreš vedno pomagati.
      Ko nikjer ni več pomôči, si nam svetla zvezda upanja v temni noči.
      Ne presliši prošnje ki izrekamo jo Ti na glas, ljuba Mati, reši nas!
      Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo in k Tebi v varstvo se zatekamo.
      Ti nam moreš vselej pomagati, o, pokaži in objemi nas Marija,
      saj verjem, da si naša Draga Mati! Amen

      Molitev Skupnosti krščanskega življenja

    • janez says:

      GOSPOD JE MOJA ZVEZDA VODNICA
      Gospod, Ti si pesem mojega srca, ki jo radostno zapojem,
      ko srečujem na Poti Življenja razne ljudi
      in jih potiho z nasmehom pozdravljam in blagoslavljam.
      Gospod Ti si ogenj strasti, ki me greje in spodbuja, da vztrajam v Dobroti;
      Ti si krila, ki ponesejo me v Duhu preko vseh meja;
      Ti si pot Življenja in Modrosti, ki vodi me do Ljudi na vse štiri strani neba.
      Ti si želja, ki (z)morem jo iskreno zaprositi in v Tvojo čast izpolniti;
      Ti si moje veselje Miru in Odrešenja v Duši, ki dano mi ga je po Tvoji Milosti užiti;
      Ti si tisti veseli Trenutek dneva, ki ne želim ga pozabiti;
      Ti si zaklad, ki dano mi v srcu ga je nositi.
      Ti Si po Evangeliju in Veri moja Pot, moj navdih,
      tebi namenjen pesmi moje vsak je stih …Amen

      Janez AKA Dichter Hansi

      1 Korinčanom 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.  

  5. Miro says:

    POZDRAVLJAM TE, O MARIJA, ZVEZDA NA NAŠI POTI, STUDENEC NAŠEGA UPANJA,
    NAJČISTEJŠI VIR VESELJA, VRATA NEBEŠKA. (sv. pater Pij)

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
    Sv. pater Pij, prosi za nas!

  6. janez says:

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev? Kratek razmislek. Zaupajmo vse Bogu in vse bo prav!
    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo Besedo v Svetem pismu in moliti. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po Njegovi Presveti Božji volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6
    Kadar ga prosimo, da se vse uredi po Njegovi volji, nas bo slišal in uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo), ker je to v skladu z Božjim Načrtom za nas, ki prosimo in molimo. Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si po človeško predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In da vemo, kaj hoče Bog od nas! Duh veje kjer hoče in suverena Božja Volja je neodvisna od naših želja in pričakovanj! In tukaj se razmere lahko zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja, ker je neskončno in vse vidi in vse ve, ker je Omniprezenten (vsenavzoč) in Omnipotenten (Vsemogočen). Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.
    Zaupajmo Bogu in ga v molitvah prosimo, da nas bo Vodil in Podučil, kaj je prav v Božjih Očeh in ne kaj je prav, kar si želimo ljudje po človeško. Prosimo in molimo za navdih Svetega Duha, da bomo vedeli kaj je prava Pot k Jezusu. V Bogu in po Božji Milosti se Umiri Moje Srce in Duša in v Miru, kot pravi sveti Avguštin, z molitvijo in pravičnim, pridnim in bogaboječim Življenjem bom vreden Njegovega Odgovora in Vodstva. Ko hočem narediti kaj lepega in dobrega drugim, bom z Njegovim blagoslovom delal vse dobro in prav. Naj mi bo vse, kar počnem srčna molitev k Bogu, naj mi pravično krščansko življenje pomaga, da bom z veseljem delal dobro, pomagal in služil drugim, slavil in se zahvaljeval Bogu ter bil boljši človek in boljši kristjan, ter dajal tihi zgled ljudem in jim prinašal Božji Mir in Dobroto. Boljša je drobna lučka upanja kot tema brezvoljnosti in egoizma, da bomo ljudem prinašali kot pravični kristjani Njegovo LUČ in Veselo Oznanilo Jezusa Kristusa, ki je Nauk, Dobrota, Usmiljenje, Upanje in Božja Ljubezen do nas grešnikov. Naj Luč premaga temo. Naj Vera v Njega, naša Ljubezen in Usmiljenje premaga nevero in egoizem ter hudobijo in pripomore k boljšemu svetu tukaj in zdaj ter prispeva k Prihodu Božjega Kraljestva Ljubezni in Dobrote ter Usmiljenja med nas! Pridi k nam Gospod in nam Pomagaj, da se bo vse prav uredilo po Božji Volji! Bodimo tudi mi na strani Oznanjevanja Odrešenja Našega Boga in Dobrote tako, da bomo vedno Hodili po Poti k Jezusu. Božja Volja naj se zgodi.

    Slavimo in Častimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Gospod nisem vreden da Prideš k Meni, ampak Reci ke Besedo in Ozdravljena bo Moja Duša. Naj me spremlja Božja Ljubezen in mi Pomaga, da bom vedno dober in pravičen ter Slavil Boga z vsem kar delam!

    Janez 14, 27.30 Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.

  7. Miro says:

    IN KO SO TO PREJELI, SO GODRNJALI …

    NEBEŠKO KRALJESTVO JE NAMREČ PODOBNO HIŠNEMU GOSPODARJU, KI JE ŠEL ZGODAJ ZJUTRAJ NAJET DELAVCE ZA SVOJ VINOGRAD. (…) KO SO PRIŠLI PRVI, SO MISLILI, DA BODO DOBILI VEČ, VENDAR SO TUDI ONI DOBILI VSAK PO EN DENARIJ. IN KO SO TO PREJELI, SO GODRNJALI NAD HIŠNIM GOSPODARJEM. (Mt 20,1.8-11)

    Celoten evangeljski odlomek (Mt 20,1-16):

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Našemu čutu za pravičnost se gospodarjevo ravnanje upira. Zdi se nam krivično, da tisti, ki so delali eno uro, dobijo enako plačilo, kot tisti, ki so delali ves dan. In naš čut za pravičnost ima prav. Kdor več dela, naj tudi več zasluži. Pavel celo pravi, da kdor noče delati, naj tudi ne je. Vendar pa je našemu čutu za pravičnost potrebno postaviti eno samo, a zelo pomembno omejitev – velja namreč samo za kategorije tega sveta, kjer lahko vsaj do neke mere uporabljamo človeške vatle. V nebeškem kraljestvu pa veljajo drugačne mere in zato morajo biti tudi drugačni razsodniki. Sicer pa, ali sem res vstopil v Gospodov vinograd in ali tam tudi zares delam?

    Duhovna oaza (bratje frančiškani)

  8. janez says:

    SREČA
    Sonce, srce, ljubezen, niso samo besede, ki jih pogosto slišimo v lahkotnih pesmih. Lahko nas spodbudijo tudi h globljemu, bolj duhovnemu razmišljanju. Sonce nas vabi k svetlobi, toploti, optimizmu, veselju …; v srcu se razkrivajo čustva, vznemirjenost, čistost, nežnost, odločitve … ob besedi ljubezen pa pomislimo na naklonjenost, prijateljstvo, družino zaljubljenost, Boga …
    Za srečno življenje
    Bodi srečen v svojih mislih in v srcu
    sprejmi se takšnega, kakršen si
    da boš živel polno in širil okrog sebe vedrino.
    Bodi srečen v svoji družini:
    v tej ‘telovadnici’ ljubezni in služenja
    se pripravljaj na življenje v skupnosti.
    Bodi srečen v prijateljstvu:
    skrbno ohranjaj trdne osebne odnose
    v veselju, sprejemanju in odprtosti.
    Bodi srečen pri učenju,
    prizadevno se pripravljaj na naloge,
    ki te čakajo v prihodnosti.
    Bodi srečen, ko hodiš korak za korakom
    napreduj potrpežljivo in pogumno
    okrepi svojega duha.
    Bodi srečen v veri,
    izroči Gospodu v varstvo svoje življenje,
    zaupaj vanj bolj kot sam vase.
    Bodi srečen v upanju
    prizadevaj si za lepe in visoke ideale
    in skušaj jih uresničevati.
    Bodi srečen v Božji Ljubezni
    išči srečo za druge bolj kot zase
    in delaj dobro vsem.
    Bodi srečen v Gospodu
    ki te je oblikoval z dlanmi svojih rok
    da bi te varoval in se te veselil.
    Bodi srečen v Cerkvi
    ki se veseli tvoje rasti
    in upa na tvoje pričevanje.
    Da te bo SONCE vedrine vedno grelo
    da bo tvoje SRCE mirno utripalo,
    naj LJUBEZEN navdihuje tvoje življenje.

    Sreča ni cilj našega življenja, ampak sad tega, kako živimo. Sreča je kot naša senca, zbeži nam, ko jo dohitimo in nam sledi, ko hodimo proti soncu.(Dario Lostado)

    Sreča ni cilj, proti kateremu hodimo: to je način potovanja. (Helder Camara)

    Ideali so kot zvezde: ne moremo jih doseči z roko, lahko pa si jih – kot to delajo mornarji na odprtem morju – izberemo za vodnice. Če jim sledimo, dosežemo določen cilj v viharnem morju našega življenja. (Karl Schür)

    Sonce je vsak dan novo. (Heraklit)

    Ne bodi prevzeten, dlan tvoje roke ne more zakriti sonca (tuareški pregovor)

    Največja tableta za srečo je življenje. Živi, sprosti se, odpri se, prisluhni drugemu. Če hočeš biti srečen, če hočeš biti svoboden, se nauči ljubiti. Ljubiti in pustiti drugim, da te imajo radi. (Fabio Volo)

    Živeti je najredkejša stvar na svetu. Most people exist, that is all.” Večina ljudi obstaja, to je vse. (Oscar Wilde)

    RAVNOVESJE
    Moj Gospod, nakloni mi nemoč ovce in moč leva,
    preprostost goloba in zvitost kače;
    brezskrbnost murna in pridnost mravlje;
    zvestobo psa in delavnost čebele,
    opreznost zajca in vztrajnost osla.
    Gospod, naj poletim visoko kot orel
    in kopljem globoko kot krt,
    naj pojem kot slavček in molčim kot riba,
    naj bom drzen kot panter in velikodušen kot pelikan.
    Gospod, lepo te prosim za moč,
    da bom zmogel plavati proti toku.
    do manjše
    in breme drugih lažje.
    Bolnega bom spodbudil
    in če kdo sedi v temi,
    mu boš prižgal iskrico upanja.

    Phil Bosmans

    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/veroucne-strani/recept-za-sreco/1665-recept-za-sreco

  9. janez says:

    RADOST JE LJUBEZEN
    Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti in veselja, ki ga delimo drugim, ki jim prinašamo Upanje, Luč Ljubezni, Pomoči in Odrešitve. Ko ste polni Radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega in se razdajate ubogim in bolnim. Vse darujemo velikodušno in ljubeče zastonj, kar smo zastonj prejeli od našega Boga. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je Ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od Ljubezni in Dobrote. In nič ni težko narediti ko služimo in pomagamo bližnjim, ker Ljubimo Boga in se veselimo Njegove Milosti in Ljubezni, ker imamo Njegov Blagoslov in spolnjujemo Božjo Voljo. In v sebi vemo in čutimo, kdaj delamo dobro in prav, ker služimo Bogu tako, da pomagamo ljudem. Vedno in takoj! In odpadejo vse razne velike človeške filozofije in modrosti, ker sledimo in spolnjujemo naukom Jezusovega Evangelija, da kot misijonarji Ljubezni in Dobrote pomagamo ubogim Bogu v Čast in Veselje! Ker nas napolni Božja Ljubezen, ki nam da vso potrebno Moč, da vztrajamo!

    Sveta Mati Terezija

  10. janez says:

    PONIŽNO ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI PRED BOGOM
    Če se PONIŽNO IN BOGABOJEČE soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori, ko molimo in pomagamo ubogim. Takrat se zavemo, da smo NIČ BREZ BOGA, NIČ BREZ BOGA, KI NAM DAJE VSE!. Šele tako se zavemo svoje človeške NIČEVOSTI, svoje človeške praznosti, omejenosti, grešnosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo drugim ljudem in LJUBIMO BOGA IN LJUDI. »Iz polnosti srca, usta in dejanja spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem. In vse bomo radi naredili in služili drugim iz Ljubezni do Boga in Ljudi! In vse dobra dela in služenje ubogim, bolnim in trpečim, bodo naša MOLITEV IN DAROVANJE V ČAST BOGU! Amen.

    Sveta Mati Terezija

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja