Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.114 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    24. oktobra, 2023 at 9:04

    VAŠA LEDJA NAJ BODO OPASANA IN SVETILKE PRIŽGANE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,35-38)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka.

    Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal ter jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim!

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V tem odlomku nas Jezus spodbuja k pravilni uporabi časa.

    Pas preko ledij je znamenje tistega, ki je pripravljen, da odide na pot, kot so bili na to pripravljeni Judje med obhajanjem pashe v Egiptu, obenem pa je to tudi drža tistega, ki je pripravljen za delo.

    Prižgana svetilka kaže na človeka, ki se pripravlja, da bo prebedel noč v pričakovanju nekoga. Prižgano svetilko ima tisti, ki ima odprte oči, ki je budno pozoren, se zaveda, kje je in kaj mora storiti. Prižgana svetilka je vera. Z ugaslo svetilko pa živi, kdor živi brez Božje milosti, v stanju greha in v popolni pozabi na Boga.

    Ko je govora o potrebi, da smo čuječi in pripravljeni, lahko hitro zapademo v dvoumje: da se namreč vse to nanaša na končni Kristusov prihod, ki se bo uresničil ob koncu časov in za vsakega od nas ob uri naše smrti. Toda če obstaja Kristusov prihod, ki se bo zgodil tistega poslednjega dne, je tudi prihod, ki se dogaja vsak dan. To je prihod v milosti, tihi prihod, ko Gospod diskretno trka na naša vrata s svojo besedo, s svojim navdihom, s kakšnim dogodkom, s trpljenjem …

    V knjigi Razodetja vstali Jezus ponovno povzame podobo gospodarja, ki prihaja in trka na vrata, toda tu uporablja glagole v sedanjiku in ne več v prihodnjiku:

    »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

    Zdaj stoji pri vratih. Angleški slikar Holman Hunt (1827–1910) iz t.i. pred rafaelovske šole, je dobil navdih za znano sliko prav ob tem verzu, ki jo je naslovil Kristus, luč sveta. Slika je potovala po angleških kolonijah, nazadnje pa je našla mesto v katedrali sv. Pavla v Londonu, kjer je še danes. Jezus stoji pred vrati, ki jih je preraslo trnje in plevel. Pravkar je potrkal in čaka na odgovor. Nekdo, ki je bil zelo natančen in pedanten v detajlih, je slikarju pripomnil, da je na njegovi sliki vendarle napaka: »Na vratih ste pozabili naslikati kljuko.« (Dejansko je videti odprtino za ključ, ni pa sledu o kljuki.) Slikar mu je odgovoril: »Nikakor, to sem naredil namenoma. Na teh vratih je ena sama kljuka in ta je na notranji strani.« Hotel je reči, da moramo mi odpreti Kristusu, ki trka. On spoštuje našo svobodo; trka in čaka, ne vstopa nasilno.

    Vsak od nas bi se moral zavedati, da je za temi zaprtimi vrati on sam; da se vse to dogaja tik pred vhodnimi vrati njegove hiše, njegove duše. Spontano človek pomisli na svarilo, ki smo ga slišali na začetku: »Bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka«.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. oktobra, 2023 at 9:06

      SVETNIK DNEVA

      SVETI ANTON MARIJA CLARET: USTANOVITELJ KLARETINCEV, DUHOVNI PISATELJ

      ŠKOF SV. ANTON MARIJA CLARET JE USTANOVITELJ KLARETINCEV, NAJBOLJ BRANI DUHOVNI PISATELJ SVOJEGA ČASA V ŠPANIJI IN VELIKI ČASTILEC MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Anton Claret se je rodil v Kataloniji 23. decembra 1807 v družini z desetimi otroci, ki se je preživljala s tkalstvom. Anton naj bi nadaljeval očetovo obrt, a se je odločil za bogoslovje in želel postati kartuzijan. Z osemindvajsetimi leti je prejel mašniško posvečenje in pozneje vstopil k jezuitom. Njegov škof v Španiji ga je postavil za misijonarja. To nalogo je odlično opravil: s pridiganjem, spovedovanjem, duhovnimi vajami in založniško dejavnostjo je spreobrnil celo Katalonijo in Kanarske otoke.

      Da bi si pridobil pomočnike za misijonsko dejavnost je leta 1849 skupaj s petimi duhovniki ustanovil misijonsko družbo Sinov Marijinega Brezmadežnega Srca, ki se po njem imenujejo tudi klaretinci, in bil še isto leto imenovan za nadškofa v Santiagu na Kubi, kjer je služboval od leta 1850 do 1857. Tu je duhovništvo prenovil z duhovnimi vajami, ljudstvo pa s pastoralnimi obiski in misijoni. Leta 1855 je ustanovil žensko redovno vejo Hčera Marijinega Brezmadežnega Srca, imenovane tudi klaretinke. Bil je namreč velik častilec Brezmadežnega Marijinega Srca. V času potresa in kuge je obiskoval bolnišnice, kjer je spovedoval, tolažil in dajal miloščino. V župnijah je ustanavljal hranilnice za socialno dobro ljudi. Zaradi svojega uspeha je postal trn v peti sovražnikom vere.

      Ker se je nekajkrat znašel celo v smrtni nevarnosti, se je vrnil v Španijo in tam deloval na španskem kraljevem dvoru. Sodeloval je tudi na prvem vatikanskem koncilu.

      Umrl je v izgnanstvu, potem ko se je zaradi revolucije moral s kraljevo družino umakniti iz Španije. Na smrt bolan se je moral zateči v cistercijanski samostan Fontfroide na jugu Francije, kjer je umrl je 24. oktobra 1870.

      Za svetnika je bil razglašen leta 1950. Sv. Anton Marija Claret je zavetnik klaretincev, klaretink in Katalonije.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anton-marija-claret-ustanovitelj-klaretincev/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Anton Marija Claret, prosi za nas!

      Odgovori
  2. Miro says:
    23. oktobra, 2023 at 12:46

    SINODA SE BLIŽA ZAKLJUČKU, OBLIKUJE SE ZAKLJUČNI DOKUMENT

    UDELEŽENCI VESOLJNE ŠKOFOVSKE SINODE BODO V PONEDELJEK SPREGOVORILI O »PISMU BOŽJEMU LJUDSTVU«, KOT JE TAJNIŠTVO SINODE NAPOVEDALO OB SKLEPU ZASEDANJ MINULEGA TEDNA.

    Po sveti maši v baziliki sv. Petra bodo udeleženci sinode glasovali o besedilu sporočila, ki bo zatem objavljeno, poroča spletni portal Vatican News. Glede na program, objavljen pred začetkom sinode, bo sledil poldrugi dan odmora za razpravo, namenjeno pripravi osnutka končnega dokumenta. Ta osnutek bo nato v sredo zjutraj predstavljen na plenarnem zasedanju, nato pa bodo jezikovne skupine nadaljevale z razpravo o besedilu.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/sinoda-se-bliza-zakljucku-oblikuje-se-zakljucni-dokument

    Odgovori
  3. Miro says:
    23. oktobra, 2023 at 12:20

    ŽIVLJENJA NIMA NIHČE IZ OBILICE SVOJEGA PREMOŽENJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,13-21)

    Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«

    Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹

    Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BITI BOGAT V BOGU

    Če bi današnji evangelijski odlomek sprejeli zgolj kot Jezusov moralni poduk pred lakomnostjo, bi verjetno zgrešili cilj. To ne pomeni, da lakomnost ni problem, a Jezus želi tu priti dlje od zgolj moralnega nauka.

    Šlo je za bivanjsko izgubljenost tistega, ki si je prizadeval, da bi v roke dobil vsaj del dediščine, torej premoženja. In če to, kar dobimo od prednikov, cenimo le po materialni plati, pomeni ne samo, da nimamo spoštovanja do tistega, od kogar dobimo dediščino, pač pa svoje življenje zožimo zgolj na to, kar je materialno. Življenje je namreč več kot premoženje, z njim si premoženja ne moremo kupiti. In ko umremo, ne moremo s seboj vzeti ničesar. Če pa premoženje vendarle postane naš malik, smo zanj pripravljeni tudi ubijati. Žalostne zgodbe o delitvah dediščine ter na smrt skreganih bratov in sester so nam znane žal tudi v našem okolju.

    A tisto, na kar moramo biti pozorni, je to, da Bog skrbi za nas in da dejansko ni prav nobene potrebe po tem, da bi nekaj kopičili in grabili zase. V kolikor to počnemo, to pomeni, da dejansko nimamo vere in da je podoba Boga morda popačena. Ni torej problematičen denar, niti premoženje samo po sebi. Problematičen je naš odnos, ko denar ali premoženje stopita na mesto Boga. In če rečemo, da nas Jezus vabi na pot uboštva, to ne pomeni, da nas vabi na pot revščine, pač pa tiste brezmejne otroške predanosti v Očetove roke, ki skrbi za nas bolj kot za lilije na polju in ptice na nebu. Če mu seveda to dopustimo. Odgovor je sedaj na moji strani: ali želim vse staviti na svoje moči ali pa se izročam čudoviti Božji previdnosti.

    Prilika o bogatem človeku, ki si veliko nakopiči, govori prav o tej lažni zaverovanosti v lastne moči. Prepričan je o sebi, da bo živel še zelo dolgo, a lahko ga že v naslednjih nekaj urah presenetijo razbojniki in ga ubijejo. Prav zato je Jezus tolikokrat govoril, naj si nabiramo zaklade v nebesih, ker so varni pred roparji in pred uničevalno silo. Zemeljski zakladi so nekaj začasnega.

    Morda ste opazili, da beseda »bogat« dejansko izhaja iz besede »Bog«. Lahko pa tudi iz besede »bogovi«. Kakšnega boga ali Boga torej častim? Je Bog zame le neka ideja, dejansko pa častim svoje »bogove«? Če stavimo na druge bogove, potem nismo bogati v Bogu in to nas lahko tudi stane zveličanja. Pomembno je namreč, da smo ves čas pripravljeni stopiti pred Boga.

    In zato smo povabljeni, da na to Jezusovo vabilo, naj bomo bogati v Bogu, odgovorimo. »Da, Gospod, pokaži mi, kaj pomeni biti bogat v Tebi. Razodeni se mi, pokaži mi svojo dobroto …«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/22/23-oktober-biti-bogat-v-bogu/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      23. oktobra, 2023 at 12:22

      SVETNIK DNEVA: SVETI JANEZ KAPISTRAN

      SV. JANEZ KAPISTRAN JE BIL FRANČIŠKAN, REDOVNI PRENOVITELJ, POTUJOČI PRIDIGAR, “APOSTOL EVROPE”, MIROVNI POSREDNIK …

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Janez se je rodil 24. junija 1386 v Capestranu v Abruzzih. Njegov oče je bil bogat nemški baron, nekdanji vitez, ki je kmalu umrl. Sv. Janez je študiral pravo v Perugii ter opravljal službo sodnika v Neaplju in Perugii, kjer je želel utrditi svoj družbeni položaj s poroko z grofovsko hčerko, a je leta 1415, ko je izbruhnila mestna vojna, pristal v ječi.

      Tu je razmišljal o svojem življenju in zaslišal Božji klic v redovno življenje. Tega leta je vstopil v red manjših bratov in bil leta 1418 posvečen v duhovnika. Zelo je bil povezan s svojim redovnim sobratom sv. Bernardinom Sienskim, s katerim je sodeloval pri prenovi reda. Postal je priljubljen ljudski misijonar in štirideset let po vsej Evropi spodbujal bolj zgledno krščansko življenje. Kamorkoli je prišel, se je zbralo ogromno ljudi, da bi poslušali tega gorečega pridigarja.

      Ko so Turki leta 1453 osvojili Carigrad in krenili proti Evropi, je sv. Janez Kapistran uspel pridobiti krščanske kneze za obrambo krščanskega sveta. Leta 1456 je tudi sam z dvignjenim križem v roki branili Beograd pred 100.000 Turki in uspelo jim jih je začasno ustavili. A v vojni vihri se je okužil s kužno boleznijo, ki je prizadela večji del krščanske vojske, in umrl na današnji dan v tedanjem madžarskem Iloku (današnjem Vukovarju na Hrvaškem).

      Umetniki ga najpogosteje upodabljajo z zastavo s križem, monštranco s hostijo ali monogramom IHS. Sv. Janez Kapistran je zavetnik vojaških kaplanov in odvetnikov.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-kapistran-branitelj-krscanske-vere-pred-turki/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Janez Kapistran, prosi za nas!

      Odgovori
  4. Miro says:
    22. oktobra, 2023 at 19:57

    PAPEŽ FRANČIŠEK: CESARJU PRIPADAJO STVARI TEGA SVETA, VENDAR PA ČLOVEK IN SVET PRIPADATA BOGU

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! EVANGELIJ DANAŠNJEGA BOGOSLUŽJA NAM PRIPOVEDUJE, DA SO SE NEKATERI FARIZEJI ZDRUŽILI S HERODOVCI, DA BI JEZUSU NASTAVILI PAST. VEDNO SO SKUŠALI NASTAVITI PAST.« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 29. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

    Prišli so k Njemu in ga vprašali: »Ali se sme dajati cesarju davek ali ne?« (Mt 22,17). Gre za prevaro. Če bo Jezus opravičeval davek, se bo torej postavil na stran politične oblasti, ki jo ljudje niso prenašali, če bo pa rekel, naj se ga ne plačuje, je lahko obsojen uporništva proti cesarstvu. Gre za resnično past. On pa se izogne tej pasti. Zahteva naj mu pokažejo denar, na katerem je vtisnjena cesarjeva podoba in jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Kaj to pomeni?

    Te Jezusove besede se je začelo vse splošno uporabljati, a so bile včasih napačno uporabljene, – oziroma vsaj skrčene – ko je govora o odnosih med Cerkvijo in državo, med kristjani in politiko. Pogosto so razumljene, kot da bi Jezus hotel ločiti »Cesarja« in Boga, to je zemeljsko od duhovne resničnosti. Včasih tudi mi mislimo, da je eno vera s svojo prakso, drugo pa vsakdanje življenje. In to ne gre. To je »shizofrenija«, kakor da vera nima nič opraviti s konkretnim življenjem, z izzivi družbe, z družbeno pravičnostjo, s politiko in tako naprej.

    V resnici pa nam Jezus hoče pomagati postaviti na svoje mesto »Cesarja« in »Boga«, vsakega s svojo pomembnostjo. Cesarju, torej politiki, civilnim institucijam, družbenim in ekonomskim procesom pripada skrb za zemeljski red. Mi, ki smo potopljeni v to resničnost, moramo povrniti družbi to, kar nam ponuja preko našega prispevka odgovornih državljanov, s tem, da smo pozorni na to, kar nam je zaupano, da pospešujemo pravico in pravičnost na področju dela, pošteno plačujemo davke, si prizadevamo za skupno dobro in tako naprej. Istočasno pa Jezus odločno izjavi glede temeljne resničnosti, da človek, ves človek in vsak človek pripada Bogu. To pomeni, da ne pripadamo nobeni zemeljski resničnosti, nobenemu »Cesarju« tega sveta. Smo Gospodovi in ne smemo biti sužnji nobene posvetne oblasti. Na kovancu je torej cesarjeva podoba, Jezus pa nas spominja, da je v naše življenje vtisnjena podoba Boga, ki je nič in nihče ne more zatemniti. Cesarju pripadajo stvari tega sveta, vendar pa človek in svet pripadata Bogu. Ne pozabimo tega!

    Razumemo torej, da Jezus vrača vsakemu od nas lastno identiteto? Na kovancu tega sveta je Cesarjeva podoba, toda ti, jaz, vsak od nas, katero podobo nosiš v sebi? Postavim si to vprašanje: jaz, katero podobo nosim v sebi? Podoba koga si v svojem življenju? Se spomnimo, da pripadamo Gospodu ali pa se pustimo oblikovati logikam tega sveta in napravljamo iz dela, politike, denarja svoje idole, ki jih častimo?

    Sveta Devica naj nam pomaga, da bomo priznali in častili svoje dostojanstvo in dostojanstvo vsakega človeškega bitja.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-cesarju-pripadajo-stvari-tega-sveta-bogu.html

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    22. oktobra, 2023 at 15:18

    DAJTE CESARJU CESARJEVO IN BOGU BOŽJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,15-21)

    Tisti čas so farizeji odšli in se posvetováli, kako bi Jezusa ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Ta evangeljski odlomek podrobno razlaga Neznani pisec: »Farizeji so se umaknili, da bi se posvetovali, kako bi Jezusa ujeli v besedi med njihovimi pogovori z njim. Vsakič ko se skuša zavirati prehod vodnega toka, ta pod pritiskom popusti in voda si utre novo pot. Isto se je zgodilo z zlobnimi načrti teh ljudi. Ko so videli pot zaprto, so preprosto poiskali novo pot do njega. Cesarjev kovanec je zlat, Božji pa je narejen iz človeštva. Cesar je viden na svojem denarju, Bog pa v človeških bitjih. Zato, daj cesarju tvoje materialno bogastvo, ohrani pa za Boga nedolžnost tvoje vesti, v kateri je Bog vedno navzoč in viden.« Sever Antiohijski k temu dodaja: »S prilizovanjem skuša strast hinavstva prikriti sovraštvo, saj plačevanje davka cesarju ne preprečuje nikomur, da bi služil Bogu.

    (iz komentarja cerkvenih očetov, hozana.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. oktobra, 2023 at 15:19

      SVETNIK DNEVA

      SVETI JANEZ PAVEL II., PRVI SLOVANSKI PAPEŽ

      SV. JANEZ PAVEL II. JE PRVI SLOVANSKI PAPEŽ IN PO VEČ STOLETJIH PRVI PAPEŽ, KI NI ITALIJAN. JE EDEN OD NAJMLAJŠIH PAPEŽEV V ZADNJEM ČASU, NJEGOV PONTIFIKAT PA MED NAJDALJŠIMI V ZGODOVINI CERKVE, SAJ JE TRAJAL SKORAJ SEDEMINDVAJSET LET. BIL JE KARIZMATIČEN PAPEŽ, SPOSOBEN ZBRATI VELIKE MNOŽICE.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Karol Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem kot najmlajši od treh otrok. Svoje sestre ni poznal, saj je umrla pred njegovim rojstvom. Ko je bil star devet let, mu je umrla mati, tri leta kasneje pa starejši brat. Karol je ostal sam z očetom. Po končani gimnaziji sta se z očetom preselila v Krakov, kjer je Karol študiral literaturo in se posveti svoji strasti: igranju. Ko se je začela vojna, je začel delati v kamnolomu, da bi se izognil deportaciji v Nemčijo. Leto kasneje (1941) mu je umrl tudi oče. Karol je začel »tajno« študirati tečaje teologije; tajno zato, ker so nacisti preganjali poljsko duhovščino, in bil leta v duhovnika posvečen leta 1946. Nato je za dve leti odšel izpopolnit svojo teološko izobrazbo v Rim, da bi postal profesor etike v krakovskem bogoslovju in na teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan in posvečen kot najmlajši poljski pomožni škof v Krakovu. Njegov grb z napisom »Totus Tuus – Ves Tvoj«, ki se nanaša na Božjo Mater Marijo, ga je spremljal vse življenje. Sodeloval je na 2. Vatikanskem koncilu, leta 1964 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu, leta 1967 pa za kardinala.

      16. oktobra 1978 so ga kardinali, zbrani v konklavu, izvolili za Petrovega naslednika. Privzel je ime Janez Pavel II. in 22. oktobra slovesno nastopil petrinsko službo (zato je tega dne njegov god). 13 maja 1981, na obletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi, je bil hudo ranjen v poskusu atentata na Trgu sv. Petra. Kasneje je svojega atentatorja obiskal v zaporu in mu odpustil.

      V svojem dolgem pontifikatu vodenja Cerkve je okrepil upanje vernikov; govoril s svetom, nagovarjal narode (dvakrat je obiskal Slovenijo), govoril z državniki, umetniki, igralci, športniki; pogosto je komuniciral z novinarji; hodil je v zapore, obiskoval zanemarjene in zapuščene. Iz njegove neizmerne ljubezni do mladih so se leta 1985 rodila svetovna srečanja mladih, ki so na različnih koncih sveta združila milijone mladih.

      Razglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov.

      Leta 2003 je bila uradno potrjena njegova Parkinskonova bolezen, a se ni umaknil, vse dokler so ga noge nosile.

      Z velikim sočutjem prebivalstva je umrl v Vatikanu 2. aprila 2005, na predvečer nedelje Božjega usmiljenja, ki jo je sam razglasil nekaj let prej.

      Na nedeljo Božjega usmiljenja 2011 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega, leta 2014 pa ga je papež Frančišek razglasil skupaj s papežem Janezom XXIII. za svetega.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-pavel-ii-prvi-slovanski-papez/

      Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

      Odgovori
  6. Miro says:
    22. oktobra, 2023 at 8:49

    Spomnimo na:

    PAPEŽ VABI K POSTU IN MOLITVI ZA MIR 27. OKTOBRA 2023

    https://katoliska-cerkev.si/papez-vabi-k-postu-in-molitvi-za-mir-27-oktobra-2023

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. oktobra, 2023 at 9:28

      MOLIMO ZA MIR V IZRAELU, PALESTINI, UKRAJINI IN DRUGIH NEMIRNIH DELIH SVETA

      Gospod, Knez miru, ko spremljamo novice o vojni, molimo in se darujemo za mir med ljudmi. Prosimo te,
      da prevlada logika ljubezni in solidarnosti nad logiko geopolitične prevlade v svetu. Prosimo za spremembo
      v srcih in razumu tistih, ki odločajo o vojni in miru, da zavzamejo držo dialoga in miroljubnega reševanja
      nesporazumov.

      Vsi ljudje smo Tvoji otroci in tvoji otroci so sedaj na obeh straneh vojnih linij. Vsi trpijo zaradi vojne, najbolj
      pa družine na obeh straneh, ki bodo pretrpele izgubo bratov in sester, očetov in mater, mož in žena, otrok,
      domov, sosesk in mirnega sobivanja.

      Zato Ti, Gospod, Gospodar miru in ljubezni odpri oči vsem, predvsem pa odgovornim za vojno, da bodo
      spoznali svoje napačne poti in da bo prevladal mir. Naj vsi spoznajo, da imamo samo en skupni dom in da je
      veliko več stvari, ki nas povezujejo kot delijo.

      Prosimo Te, Ljubezen sama, naj dobri ljudje ne pogledajo vstran in da se ves svet zedini v prizadevanju za mir
      v Izraelu, Palestini, Ukrajini in vsepovsod po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi vojn in nasilja, tudi v pozabljenih
      vojnah daleč vstran od naših oči.

      V tej težki uri, Gospod, usliši našo molitev, ker ti si Ljubezen in kralj miru. Amen.

      (pastoralno povezane župnije Dravograd, nekoliko dopolnjeno glede najnovejših nemirnih območij)

      Odgovori
  7. Miro says:
    22. oktobra, 2023 at 8:36

    SINODA: IZOGIBATI SE AVTORITARNOSTI – AVTORITETA POMENI SLUŽENJE

    MED TRINAJSTO IN ŠTIRINAJSTO GENERALNO KONGREGACIJO ZASEDANJA ŠKOFOVSKE SINODE SO V OSPREDJU BILA VPRAŠANJA O VLOGI ŠKOFOV, SOODGOVORNOSTI LAIKOV, AVTORITETI KOT SLUŽENJU IN ZLORABAH. REČENO JE TUDI BILO, DA SO V CERKVI POTREBNE REFORME.

    Udeleženci zasedanja škofovske sinode o sinodalnosti so zadnje dni razpravljali o četrtem delu dokumenta Instrumentum laboris, ki ima naslov »Soudeležba, naloge odgovornosti in avtoriteta. Kakšni so procesi, strukture in institucije v misijonarski sinodalni Cerkvi?«. Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo in predsednik Komisije za informiranje je na petkovem brifingu (20. oktobra) dejal, da je v dvorani Pavla VI. bilo ponovno poudarjeno, da »se je treba izogibati avtoritarnosti« in da »avtoriteta ni nadvladovanje, ampak služenje«.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/sinoda-izogibati-se-avtoritarnosti-avtoriteta-pomeni-sluzenje

    Odgovori
  8. Miro says:
    22. oktobra, 2023 at 8:22

    MOČNE MARIJINE BESEDE V FATIMI (Aleteia)

    NJENE BESEDE, NAMENJENE TREM PASTIRČKOM, SO POMIRJUJOČE, A TUDI ZAHTEVNE

    Leta 1917 se je Devica Marija prikazala trem pastirčkom v bližini Fatime na Portugalskem. Z njimi se je srečevala več mesecev, višek vsega pa je bilo čudežno videnje, ki mu je bilo priča na stotine ljudi.

    Blažena Mati je v številnih videnjih otrokom spregovorila in jim dala tudi natančna navodila. Pogosto jih je spodbujala k molitvi. Njene besede so bile včasih tolažeče, včasih pa tudi izzivalne, saj so otrokom (in svetu) nalagale veliko nalogo: moliti za mir.

    TULE JE NEKAJ MARIJINIH MISLI, KI SO JIH ZAPISALI VIDCI, NAS PA NAGOVARJAJO ŠE DANES.

    – Rožni venec molite vsak dan, da boste tako na svet prinašali mir in se bo končala vojna.

    – Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati vse trpljenje, ki vam ga želi naložiti, v zadoščenje za spreobrnjenje grešnikov?

    – Potem boste veliko trpeli, toda Božja milost bo vaša tolažba.

    – Jezus želi, da bi me ljudje prek vas spoznali in vzljubili. Želi, da bi po celem svetu gojili pobožnost k mojemu Brezmadežnemu Srcu. Vsakomur, ki bo sprejel to pobožnost, obljubljam odrešenje; te duše bodo Bogu dragocene – kot rože, s katerimi sem okrasila njegov prestol.

    – Ali močno trpite? Ne obupajte. Nikoli vas ne bom zapustila. Moje Brezmadežno Srce bo vaše pribežališče in pot, po kateri boste prišli k Bogu.

    – Nadaljujte z vsakodnevno molitvijo rožnega venca v čast Rožnovenski Materi Božji, da bo zavladal mir v svetu in se bo končala vojna. Samo ona vam lahko pomaga.

    – Molite, veliko molite in se žrtvujte za grešnike, zakaj veliko duš gre v pekel, ker se zanje nihče ne žrtvuje in nihče zanje ne moli.

    – Ne žalite več Gospoda, našega Boga, saj je že tako zelo razžaljen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/05/13/mocne-marijine-besede-v-fatimi/

    Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      22. oktobra, 2023 at 8:24

      MOLIMO:

      Pod tvoje varstvo pribežimo,
      o sveta božja Porodnica,
      ne zavrzi naših prošenj
      v naših potrebah,
      temveč reši nas
      vselej vseh nevarnosti,
      o častitljiva in blagoslovljena Devica,
      naša gospa, naša srednica,
      naša besednica!
      S svojim Sinom nas spravi,
      svojemu Sinu nas priporoči,
      svojemu Sinu nas izroči!

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Odgovori
  9. Hvala says:
    21. oktobra, 2023 at 21:53

    Ja, res je!

    Prepogosto se ujamemo v veliko skušnjavo in godrnjamo zoper Boga, očitajoč mu, zakaj dopušča vojne, krivice in zlo, ki ga je zavestno povzročil človek v svojem napuhu in egoizmu.

    Ja, res je. Zelo pogosto beremo vprašanje, ki ga postavljajo tudi kristjani: ZAKAJ BOG DOPUŠČA VOJNE ?

    Zelo malo ali pa skoraj ni vprašanj: ZAKAJ PA MI NE POSLUŠAMO BOGA? NAŠ EGOIZEM IN NAPUH JE PREPREKA, DA BI POSLUŠALI BOGA, ZATO NASTAJA SOVRAŠTVO V SRCIH ČLOVEKA, KI ZANETI PREPIR, VOJNE. .

    SVETA MARIJA JE JASNO POVEDALA NAVODILA TREM PASTIRČKOV- KAJ JE POTREBNO DA LJUDJE DELAJO , DELAMO IN KAJ BO SLEDILO, ČE NE BODO DELALI, ČE NE BODO UBOGALI.

    Odgovori
  10. Miro says:
    21. oktobra, 2023 at 15:08

    NAGOVOR NOVOMEŠKEGA ŠKOFA ANDREJA SAJETA PRI SV. MAŠI NA BREZJAH OB ZAČETKU ROMANJA PO ROŽNOVENSKI POTI

    SPOMIN KOT IZHODIŠČE ZA SPRAVO IN ODPUŠČÁNJE

    ZBRANI SMO PRI MARIJI POMAGAJ NA BREZJAH V SPOMIN NA PRESTANO SLOVENSKO MEDVOJNO IN POVOJNO TRPLJENJE. PO SVETI MAŠI JE V TA NAMEN PREDVIDENO TUDI ROMANJE PO ROŽNOVENSKI POTI.

    Najprej pozdravljam predstavnike štirih organizatorjev današnje slovesnosti, ki so pobuda Vseposvojitev, Nova slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združenje ob lipi sprave. Pozdravljam tudi vse vas, dragi bratje in sestre, ki ste prišli k sveti maši, da bi molili za spravo, odpuščánje, Božje usmiljenje in popravo krivic. Zahvaljujem se bratom frančiškanom za gostoljubje.

    Danes je osrednja tema spominjanje zgodovinskih dejstev bratomorne vojne, ne smemo pa spregledati tudi naše osebne zgodbe v luči zgodovine odrešenja. Povabilo k spominjanju je pomembno, ker smo ljudje pozabljivi. Navadno si bolje zapomnimo boleče, travmatične izkušnje. Življenje vsebuje tudi mnoge trenutke sreče in obdarovanosti, pa se tega ne zavemo se ne veselimo. Današnji dan je zato tudi priložnost za globoko, osebno hvaležnost Bogu za vse, kar smo prejeli.

    Sveto pismo na mnogih mestih spominja, da je Gospod izbral izvoljeno ljudstvo in ga spremljal na njegovi poti skozi puščavo. Gospod jim je bil blizu in je ostajal do konca zvest svoji obljubi kljub nezvestobi ljudstva. Z njimi je sklenil zavezo, ljudstvo pa je večkrat godrnjalo zoper Boga in ga krivilo za nesreče in tegobe.

    Kar je Bog storil izraelskemu ljudstvu, se v spremenjenih zunanjih okoliščinah ponavlja v naših življenjih. V krščanstvu je spomin prepleten z načini in okoliščinami, v katerih se je Bog razodeval v življenju ljudi. Izbral nas je in nas po krstu prištel med Božje ljudstvo, svet narod. Nekateri ljudje gredo po njegovi poti, drugi Božje povabilo ignorirajo ali zavrnejo. Prepogosto se ujamemo v veliko skušnjavo in godrnjamo zoper Boga, očitajoč mu, zakaj dopušča vojne, krivice in zlo, ki ga je zavestno povzročil človek v svojem napuhu in egoizmu.

    Spomin je v tem smislu nujno povezan s kompleksnima vprašanjema sprave in odpuščánja. Od nekoga, ki je veliko pretrpel, poudarja papež Frančišek, ne smemo zahtevati družbenega odpuščánja, kjer se zakrije odgovornost posameznika. Sprava je vedno osebno dejanje in nihče je ne more vsiliti celotni družbi, četudi ima nalogo, da jo spodbuja. Splošne sprave ni mogoče zapovedati, kakor tudi krivic ni mogoče pokriti s plaščem pozabe. Ganljivo je, ko vidimo, kako so nekateri zmožni odpustiti, razumemo pa lahko tudi tiste, ki tega ne zmorejo (prim. okrožnico Vsi bratje, 246).

    Odpuščánje je možno tam, kjer obstajata zavedanje in sprejemanje dejstva, da nam je Gospod naš dolg že odpustil. Ker je odpuščánje zastonjsko, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi. Tisti, ki odpúščajo, ne pozabijo. Le odpovedo se temu, da bi v njih gospodovala uničujoča sila hudega. Prebijejo začaran krog ponavljajočega se zla. Maščevanje ne poteši nezadovoljstva žrtev in ne reši ničesar, še poudarja sveti oče (Vsi bratje, 250–251).

    Pogosto spominjanje Božjih del pomaga ozavestiti vero in jo krepi. Vera je kakor romanje k zadanemu cilju. Gospod nas spremlja na tej poti. Na njej smo deležni lepote in veselja, pa tudi ovir. Zbrani smo v Božjem imenu, da bi molili in prosili za spoznanje, kako ob ovrednotenju polpretekle zgodovine v luči vere živeti danes. Prosimo za milost sprave in odpuščánja v našem narodu. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Odgovorni v državi naj opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso.

    Ob vseh naših prizadevanjih ne pozabimo na spoštovanje reda v stvarstvu. Mi nismo tisti, ki delamo prvi. Sveti Pavel nas v današnjem berilu (Rim 4,13.16–18) opozarja, da je na prvem mestu Božje delovanje, šele potem so naša dela. Vse se začne z Božjo obljubo. V zgodbi o Abrahamu je na začetku Božja obljuba, še preden Abraham karkoli stori. Prva stvar torej ni spoštovanje zakona, ampak sprejetje obljube v veri, da bo Bog izpolnil, kar je rekel. V svobodi srca prepustimo Bogu, naj dela po nas, kot želi On. Svoje moči in življenje mu dajmo na razpolago in odgovorno sooblikujmo družbo.

    Podoben nauk razberemo iz evangelija (Lk 12,8–12). Jezusa je potrebno priznati pred ljudmi, da nas bo Bog sprejel v nebesih: Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. V življenju naj ne bodo v ospredju naše zasluge, temveč osebno pričevanje vere v Jezusa Kristusa, Božjega Sina.

    Evangelij nas opominja, naj prehitro ne sodimo tistih, ki ne izkazujejo svoje vere, ko pravi: »Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo«. To sta dva vidika vere. Obstaja zunanje izražanje našega prepričanja, vera pa temelji na notranji manifestaciji Svetega Duha. Včasih se lahko zgodi, da kdo težko izpoveduje vero navzven, kar lahko razumemo. Neodpustljivo pa se je upirati Svetemu Duhu, kar je zavestna zavrnitev Boga in njegove zastonjske milosti.

    Današnja slovesnost naj bo priložnost za spominjanje Božjih del v naših življenjih in za zahvalo za vse, kar smo prejeli mi osebno ali naši predniki. Okrepi naj vero in zavedanje soodgovornosti vseh za oblikovanje zdrave družbe in medosebnih odnosov. Združimo se v prepotrebni molitvi za mir in spravo ter popravo krivic, ne samo v naši domovini, temveč povsod, kjer vladata kruta vojna in pretresljivo nasilje, še posebej v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Naj zavladajo dialog, spoštovanje drugače mislečih in bratstvo med narodi.

    Marija Pomagaj naj pri vsemogočnem in usmiljenem Bogu prosi za vse nas. Amen.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/nagovor-novomeskega-skofa-andreja-sajeta-pri-sv-masi-na-brezjah-ob-zacetku-romanja-po-roznovenski-poti

    Marija Pomagaj, kraljica Slovencev, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      21. oktobra, 2023 at 15:11

      MOLIMO ZA SPRAVO

      O Bog,
      ti si Oče vseh ljudi
      in želiš,
      da bi vsi prišli
      do spoznanja resnice
      in se zveličali.

      Boli te,
      ko se ljudje med seboj
      izključujemo in sovražimo,
      še zlasti, če si jemljemo
      osnovne pravice ali celo življenje.

      Prosimo te za vse žrtve
      vojnega in povojnega nasilja:
      daj pokojnim večni mir,
      daj živečim, da bi se med seboj spravili,
      da žalostna preteklost
      ne bi obremenjevala
      sedanjosti in prihodnosti,
      daj da bi raslo vzdušje odpuščanja
      in medsebojnega zaupanja.

      Saj si ti naš skupni Oče
      in tvoj Sin Jezus Kristus
      je daroval svoje življenje za nas vse.
      Prosimo te,
      podeli nam spravo
      po njegovem zasluženju.
      Amen.

      (molitev za spravo, zupnija-teharje.si)

      Marija Pomagaj, kraljica Slovencev, prosi za nas!

      Odgovori
  11. Miro says:
    21. oktobra, 2023 at 14:59

    VSAKEMU, KDOR POREČE BESEDO ZOPER SINA ČLOVEKOVEGA, SE BO ODPUSTILO; KDOR PA IZREČE KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA, SE MU NE BO ODPUSTILO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,8-12)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    KLETEV ZOPER SVETEGA DUHA

    To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja in zavrača Njegovo dobroto. Greh proti Svetemu Duhu je “neodpustljiv” ravno zato, ker grešnik sam ne dopušča, da bi mu Bog odpustil. Ker pa Bog spoštuje svobodno voljo, ki nam jo je namenil ob stvarjenju, spoštuje tudi odločitev grešnika, ki vztrajno zavrača Njegovo odpuščanje.

    SVETI PAPEŽ PIJ X. JE V SVOJEM KATEKIZMU ZAPISAL, DA OBSTAJA ŠEST DEJAVNIKOV GREHA PROTI SVETEMU DUHU:

    1. OBUP NAD ODREŠENJEM. To pomeni, da človek izgubi upanje v odrešenje, misleč, da je njegovo večno življenje že izgubljeno še pred poslednjo sodbo. Pomeni, da se nam Božja milost zdi majhna ter da ne verjamemo v Božjo pravičnost in moč.

    2. DOMNEVA O ODREŠENJU pomeni, da človek v svoji duši neguje predstave o lastni popolnosti, zaradi česar je precej prevzeten. Prepričan je, da je njegovo odrešenje zaradi vsega, kar je storil, že zagotovljeno.

    3. ZANIKANJE RESNICE, kakršno priznava nauk Cerkve. Če človek ne sprejme teh resnic oz. verskih dogem tudi po izčrpni doktrinalni razlagi, je to greh krivoverstva. Prepričan je, da je njegovo osebno razumevanje boljše od cerkvenih razlag in nauka Svetega Duha, ki je v pomoč nauku vere.

    4. ZAVIDANJE BOŽJE MILOSTI, ki jo Bog namenja drugim ljudem. Zavist je občutek nezadovoljstva, ker je nekdo prejel nekaj dobrega, četudi sami to že imamo ali pa bi nekoč lahko prejeli. Zavist pomeni, da svojemu bližnjemu ne želimo dobrega. S tem grehom sami sebe postavljamo v vlogo vsemogočnega razsodnika. Upiramo se Božji volji in zapovedi ljubezni do bližnjega.

    5. VZTRAJANJE V GREHU je trdna odločenost, da bomo še naprej živeli v zmoti, tudi potem ko smo prejeli razsvetljenje in pomoč Svetega Duha. Do tega pride, ko si človek postavi lastna merila za etično presojo ali pa preprosto ne sprejme kakršnihkoli etičnih načel in se na ta način loči od Božje volje ter zavrača odrešenje.

    6. DOKONČNA ZAKRKNJENOST je rezultat zavračanja Boga vse življenje. To pomeni, da človek vztraja v zmoti do bridkega konca. Podobno je, kot bi se posvetili vlogi Jezusovega nasprotnika. Tak človek se celo ob uri svoje smrti noče ponižno približati Očetu. Ni se pripravljen odzvati vabilu Svetega Duha.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/20/21-oktober-kletev-zoper-svetega-duha/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

    Odgovori
  12. Miro says:
    20. oktobra, 2023 at 16:35

    PAPEŽ: POKLICANI SMO BITI BLIZU VSEM POPOTNIKOM, JIM REŠEVATI ŽIVLJENJA, CELITI RANE, BLAŽITI BOLEČINE

    V ČETRTEK, 19. OKTOBRA 2023, JE NA TRGU SV. PETRA PRED SKULPTURO LADJE Z MIGRANTI POTEKALA MOLITEV ZA MIGRANTE IN BEGUNCE, KI JO JE VODIL PAPEŽ FRANČIŠEK.

    Molitvi so pridružili zlasti udeleženci sinodalnega zasedanja. V svojem nagovoru je sveti oče izhajal iz odlomka o usmiljenem Samarijanu iz Lukovega evangelija. Vse zbrane je povabil: »Tako kot usmiljeni Samarijan smo danes poklicani biti blizu vsem popotnikom, jim reševati življenja, celiti rane, blažiti bolečine«.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-poklicani-smo-biti-blizu-vsem-popotnikom.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  13. Miro says:
    20. oktobra, 2023 at 16:30

    VARUJTE SE FARIZEJSKEGA KVASA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,1-7)

    Ko se je nabralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugemu stopali na noge, je začel Jezus govoriti najprej svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in tajnega, kar se ne bi zvedelo. Kar ste rekli v temi, se bo slišalo o belem dnevu, in kar ste povedali na uho v hramih, se bo oznanjevalo na strehah.

    Povem pa vam, svojim prijateljem: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal pa vam bom, koga se bojte: Bojte se tistega, ki more usmrtiti in potem vreči v pekel. Dà, rečem vam, tega se bojte! Ali se ne prodaja pet vrabcev za dva novčiča? In ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom. Pa tudi lasje na vaši glavi so vsi prešteti. Ne bojte se torej: več ko mnogo vrabcev ste vredni vi.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Ob današnjem odlomku se lahko ustavimo pri dveh vrstah ljudi, ki se razvijajo na dva različna in nasprotna si načina. Soočeni smo z izzivom, da nenehno hodimo naprej s »kvasom Svetega Duha«, ki nas vodi k tisti dediščini, ki nam jo je zapustil Gospod. Jezus govori o kvasu, ki povzroča rast. A obstaja še ena vrsta kvasa – slab kvas, ki uničuje, ki usmerja zgolj k notranjemu, k zaprtosti. To je farizejski kvas, kvas učiteljev postave tistega časa – to je hinavščina. Gre za ljudi, ki so zaprti vase, ki mislijo samo na zunanji videz, ki se pretvarjajo, ki dajejo miloščino in potem na veliko razglašajo o svojem dejanju. Glavna skrb teh ljudi je varovati, kar imajo v sebi, svoj egoizem, svojo varnost. Jezus ne tolerira hinavščine.

    Kvas, ki daje to rast, je kvas, ki daje rast brez prihodnosti, kajti v egoizmu, v usmerjenosti zgolj vase ni prihodnosti. Drugo vrsto ljudi pa vidimo pri drugačnem kvasu, ki je nasproten prejšnjemu – daje resnično in trajno rast, pomaga nam rasti kot dedičem, ki si prizadevajo dočakati svojo dediščino. Gre torej za način življenja, ki ga usmerja pristna vera v Božje obljube.

    Ti ljudje so zato predvsem veseli, radostni ljudje, kajti obljubljena jim je bila zelo velika sreča, ki bo slava in hvala Bogu. Zavedajo se, da so z vsakim dnem korak bližje svoji dediščini. Kvas ljudi, ki čakajo na svojo dediščino, je Sveti Duh, ki nas spodbuja, naj dajemo hvalo Božji slavi.

    Jezus želi, da vedno hodimo s kvasom Svetega Duha, ki nikoli ne daje takšne rasti, ki bi ostala zgolj zaprta v naših lastnih okvirjih.

    Rast, ki jo daje Sveti Duh, je namenjena izvrševanju Božje volje, ki obsega in dosega vse ljudi. Vžiga rast pri vseh ljudeh in je ni mogoče zapreti le v lastne, privatne okvirje.

    Eno rast vodi lasten egoizem in se osredotoča zgolj na rast za »lastne potrebe«, izolirano od vsega zunanjega. Takšno »rast« povzroča kvas egoizma, ki daje rast zgolj v smeri lastnih potreb. Druga vrsta ljudi pa bi morali biti vsi mi, pristni kristjani.

    Tudi kristjani nismo imuni na hinavščino. Zato nas Jezus opozarja. Kvas pristnih kristjanov je Sveti Duh, ki nas potiska navzven, k bližnjemu in nam daje rast, z vsemi težavami na poti, tudi z vsemi grehi, a vedno z upanjem. Sveti Duh je poroštvo tega upanja, tiste hvale, tistega veselja. V srcu so ljudje, ki imajo kvas Svetega Duha, radostni tudi sredi problemov in težav, medtem ko je prvi simptom tega, da postajamo hinavci, prav to, da pozabljamo, kaj pomeni biti vesel in radosten.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/19/20-oktober-varujte-se-farizejskega-kvasa/

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

    Odgovori
    • Miro says:
      20. oktobra, 2023 at 16:31

      SVETNIK DNEVA: SVETI VENDELIN, ZAVETNIK KMETOV, ŽIVINE

      SV. VEDELIN JE BIL NAJVERJETNEJE EDEN IZMED TISOČIH UČENIH MENIHOV NA IRSKEM.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Vendelin, imenovan Fionnalán, se je rodil okoli leta 550 na Irskem. Legenda pripoveduje, da je bil Vendelin irsko-škotski kraljevi sin, ki se je iz ljubezni do Boga odrekel svojemu kraljevemu življenju.

      Nekoč se je nekomu pridružil na romanju v Rim. Ko se je vračal, se je kot puščavnik naselil ob reki Moselle, na meji med Nemčijo in Luksemburgom. Proti koncu svojega življenja je živel v benediktinskem samostanu v Tholeyu, ki ga je vodil verjetno kot ustanovni opat in kjer je leta 617 tudi umrl.

      Nad njegovim kamnitim grobom so zgradili kapelo, kamor je prihajalo veliko romarjev. Kasneje je bila zgrajena velika božjepotna cerkev (bazilika), okoli katere je nastalo mesto St. Wendel v Posarju v Nemčiji. Na njegov grob romajo zlasti kmetje, poljedelci in pastirji.

      Umetniki ga najpogosteje upodabljajo kot pastirja s knjigo, pastirsko palico ali krono. Sv. Vendelin je zavetnik kmetov, pastirjev, polj in živine; proti boleznim živine.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vendelin-zavetnik-kmetov-zivine/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Vendelin, prosi za nas!

      Odgovori
  14. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 14:06

    PAPEŽ VABI K POSTU IN MOLITVI ZA MIR 27. OKTOBRA 2023

    »ODLOČIL SEM SE, DA PETEK, 27. OKTOBRA, RAZGLASIM ZA DAN POSTA, MOLITVE IN POKORE,« JE OB KONCU SREDINE SPLOŠNE AVDIENCE V VATIKANU V NAVZOČNOSTI VEČ DESET TISOČ ROMARJEV SPOROČIL PAPEŽ FRANČIŠEK.

    Sprte strani v bližnjevzhodnem sporu je pozval, naj se izognejo humanitarni katastrofi: »Morebitna širitev spora je zaskrbljujoča. Toliko vojnih front je že izbruhnilo. Naj orožje utihne, naj se sliši klic ubogih po miru, ljudi, otrok, bratov in sester!« V nadaljevanju je po navedbah spletnega portala Vatican News poudaril: »Vojna ne reši nobenega problema, seje le smrt in uničenje, povečuje sovraštvo in množi maščevanje. Vojna izbriše prihodnost!«

    Papež je zbrane vernike pozval, naj se »v tem spopadu za mir postavijo na določeno stran, vendar ne z besedami, temveč z molitvijo, s popolno predanostjo«. Da bi okrepil molitev za mir, je papež 27. oktober razglasil za svetovni dan posta in molitve za mir. »Vabim vse brate in sestre različnih krščanskih veroizpovedi, pripadnike drugih religij in vse, ki jim je mar za mir na svetu, da se po svoji presoji pridružijo in sodelujejo pri molitvi za mir,« je dejal Frančišek.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/papez-vabi-k-postu-in-molitvi-za-mir-27-oktobra-2023

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  15. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 13:42

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO POSVEČENA SV. KARLU DE FOUCAULDU

    SVETI OČE JE KATEHEZO MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 18. OKTOBRA, NAMENIL ŠE ENEMU PRIČEVALCU APOSTOLSKE GOREČNOSTI, IN SICER SVETEMU KARLU DE FOUCAULDU, KI SO MU »JEZUS IN NAJREVNEJŠI BRATJE IN SESTRE POSTALI GOREČNOST NJEGOVEGA ŽIVLJENJA«. (po zapisu Andreje Červek – Vatikan)

    Sveti Karel de Foucauld (15. september 1858 – 1. december 1916) je Jezusu pustil tiho delovati, saj je bil prepričan, da je »evharistično življenje« tisto, ki evangelizira. Verjel je, da je Kristus prvi evangelizator, zato je dolge ure prebil v adoraciji, prepričan, da ga »Jezus približuje oddaljenim bratom in sestram«, je dejal papež Frančišek med katehezo. Pričeval je »o lepoti oznanjevanja evangelija prek apostolata krotkosti« in se čutil brat vsem.

    Sveti Karel de Foucauld nam kaže evangelizacijsko moč krotkosti in nežnosti. Živel je Jezusovo dobroto, kar ga je vodilo v sklepanje bratskih in prijateljskih vezi z revnimi in oddaljenimi, s katerimi je počasi ustvarjal bratstvo, vključevanje in vrednotenje kulture drugega. Dobrota je preprosta in zahteva, da smo preproste osebe, ki se ne bojijo pokloniti nasmeha.

    Kateheza papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/kateheza-med-splosno-avdienco-posvecena-sv-karlu-de-foucauldu.html

    Sv. Karel de Foucauld, prosi za nas!

    Odgovori
  16. Miro says:
    19. oktobra, 2023 at 13:33

    GORJE VAM, KI ZIDATE GROBNICE PREROKOM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,47-54)

    Tisti čas je Gospod rekel učiteljem postave: »Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili. Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; oni so jih namreč umorili, vi pa jim zidate grobnice. Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali, da se bo terjala od tega rodú kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta: od Abelove krvi, do krvi Zaharija, ki je bil ubit med templjem in oltarjem. Dà, rečem vam, terjala se bo od tega rodú.

    Gorjé vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ od spoznanja: sami niste vstopili, tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste zabranili.« Ko je pa Jezus šel ven, so začeli pismouki in farizeji silno vanj tiščati in ga spraševati o več rečeh, pri tem pa so nanj pazili, da bi iz njegovih ust kaj ujeli, česar bi ga tožili.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Bog vidi v notranjost. Vidi naše napore za dobro, prazna molitev in češčenje pa ga ne ganeta. Jezus je oster do pretvarjanja, da je življenje nekoga boljši zgled vere kot življenje drugega. Vabi nas k iskrenosti, ponižnosti in veri vanj.

    Smrt prerokov je v tem smislu najvišji izraz greha. Razkriva greh sveta. S tem, ko so stregli po življenju prerokom, so izrazili človekovo prepričanje, da je samozadosten, da lahko dela, kar hoče, neodvisno od Boga. Po krvi prerokov se bo prelila še ena kri. Ta ne bo samo osebno pričevanje za resnico, življenje in Boga, ampak bo odrešilna. Smrt prerokov je predhodnica Jezusove smrti, kar pomeni, da bo Jezusova smrt podobna njihovi. Samo daritev v smrti ima moč, da razbije zlo. Smrt prerokov razkriva napad na dobro in resnico, ljubosumnost in hinavščino višjih slojev družbe, ki si mislijo, da lahko delajo, kar hočejo in če je treba odrežejo glavo tistemu, ki jih opozarja na grešnost njihovega življenja.

    Smrt prerokov je v bistvu vrhunec življenja. Z njo so potrdil to, kar so bili, potrdili so svoje poslanstvo, učenje in tudi trpljenje. Na tisti besedi, s katero so oznanjali, so utemeljili tudi svojo smrt. Bila je najvišje darilo za vse, kar so prejeli in so mogli biti. Ljubezen je spremenila smrtno dejanje v najvišjo izpolnitev njihovega življenja.

    Človek lahko kar precej energije porabi za to, da izgleda, pravijo celo, da “obleka naredi človeka”. Pa ne gre samo za zunanjo podobo, gre za “imidž” v tistem širšem smislu: kaj pomenim … Svojo energijo lahko porabljam za to, da si ustvarjam neko “fasado” pred svetom, lahko pa za to, da nekaj v resnici postajam, sem. Za eno in drugo ni dovolj časa in moči – treba se je odločiti. Bom ustrezal okusu javnega mnenja, ideologije, mode – ali pa bom zvest temu, kar sem in kar vem, da je dobro?

    Jezus se jasno opredeli, da se nima namena posebej ukvarjati s tem, da ljudem njegova “javna podoba” ne ustreza – on ve, kdo je in kaj hoče. In, na drugi strani, vidi, kako površna je logika farizejev, da se samo “nekaj gredo”, niso pa to v resnici. Kot kakšna imenitna grobnica: kljub temu, da izgleda kot palača, je še vedno v vsakem primeru navaden grob in vsemu okrasju in napisom in svečam in cvetju navkljub tisti notri ni nič bolj živ.

    Jezus je premagal smrt in je več kot le neka mrtva konstrukcija. Živimo ne zgolj za fasado in ne dvolično, pač v Ljubezni, ki naj spremeni naše življenje v največjo izpolnitev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/18/19-oktober-gorje-vam-ki-zidate-grobnice-prerokom/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      19. oktobra, 2023 at 13:34

      SVETNIK DNEVA: SVETI PAVEL OD KRIŽA, USTANOVITELJ PASIJONISTOV

      SV. PAVEL OD KRIŽA VELJA ZA NAJVEČJEGA MISTIKA 18. STOLETJA.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Rodil se je leta 1694 v družini trgovca Danei v Piemontu v Italiji kot drugi izmed šestnajstih otrok. Pri krstu so mu dali ime Pavel Frančišek. Že kot najstnik je kazal veliko zanimanje za molitev in cerkveno življenje. Dolgo je opazoval Kristusovo trpljenje (pasijon), veliko časa je preživel v češčenju Najsvetejšega in leta 1713 doživel »milostni poseg«, zaradi katerega se je odrekel ugodni poroki in ponujeni dediščini.

      Pri šestindvajsetih letih je imel navdih za ustanovitev bodoče misijonske skupnosti pasijonistov in v videnju dobil jasne predstave o svoji redovni obleki (dolg črn plašč, na njem pa na prsih izvezeno belo srce s križem in napisom »trpljenje Jezusa Kristusa«). Umaknil se je v samoto. Kasneje se mu je pridružil njegov rodni brat.

      Ustanovil je red Jezusovih ubožcev, ki se je kasneje preimenoval v red pasijonistov, in ki je bil s strani papeža potrjen leta 1741. Pavel si je tedaj izbral redovno ime Pavel od Križa. Pasijonisti poleg običajnih redovniških zaobljub čistosti, uboštva in pokorščine naredijo še četrto; to je da bodo premišljevali predvsem Kristusovo trpljenje in oznanjali njegov pomen.

      Pavel od Križa je postal eden najboljših pridigarjev svojega časa; že samo njegovo življenje je bilo najprepričljivejša pridiga. Sam se je zelo pokoril, od drugih pa tako strogega življenja ni zahteval. Samozatajevanja se je učil od sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske. Leta 1771 je nastala ženska redovna veja. Umrl je 18. oktobra 1775 v samostanu sv. Janeza in Pavla v Rimu.

      Od Pavla od Križa je ohranjenih več kot 200 pisem, pa tudi številni duhovni spisi in njegova redovna pravila. Red je danes razširjen zlasti v Severni Ameriki.

      Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v črnem habitu njegove redovne skupnosti pasijonistov s knjigo, križem, rožnim vencem, lobanjo ali orodji Kristusovega trpljenja.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-pavel-od-kriza-ustanovitelj-pasijonistov/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Pavel od Križa, prosi za nas!

      Odgovori
  17. Miro says:
    18. oktobra, 2023 at 18:15

    JEZUS JE POSLAL PRED SEBOJ UČENCE PO DVA IN DVA V VSAKO MESTO IN KRAJ, KAMOR JE HOTEL SAM PRITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,1-9)

    Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je:

    »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUS TUDI NAS POŠILJA

    Slišali smo, da je Jezus poslal pred seboj učence po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Tako tudi danes pošilja svoje učence, posvečene, poročene in neporočene med ljudi, da bi oznanili njegovo veselo novico. Na praznik apostola Petra in Pavla je bilo v Sloveniji posvečenje novomašnikov. Žal so bili posvečeni le štirje novomašniki. Gotovo je zato več vzrokov. Čas, v katerem živimo, do vere ni prijazen. A verjetno je prav, da se vprašamo globlje. Ali danes človek res ne potrebuje veselega oznanila? Ali v obilju, v katerem še vedno živimo in ga uživamo, res ni prostora za Boga? Ali je težava, da ga posvečeni ne znamo približati in verniki ne v tem duhu živeti?

    Težavo vidim v dvojem: nikomur se ne ljubi preveč truditi za karkoli. Dobro pa vedno zahteva napor. Najraje bi zagrabili za tisto, kar je lažje in zato gre vera mimo nas. Drugo težavo pa vidim v tem, da smo oznanjevalci togi in oznanila ne znamo približati današnjemu svetu in človeku.

    Jezus pošilja učence oznanjat Evangelij. Lahko vidimo, da je vera tudi danes živa.

    Mar ni skušnjava tega sveta, da z različnimi nakupi, novicami in še čem, zapolnimo vsa naša hrepenenja po lepem, polnem življenju? Naša vera je neprestano prizadevanje, da ne ugasnemo hrepenenj, ki jih je v nas položil Bog. Ta svet jo še vedno potrebuje.

    Tako z lahkoto sledimo različnim ponudbam. Pred nas se postavlja nujnost tehtanja. V življenju niso vse stvari enako dobre. Če je merilo evangelij, bomo lažje prepoznali resnično dobro. S tehtanjem in presojanjem bo naše življenje bolj polno.

    Vera je plavanje proti toku. Zavzeti se moramo za pot, v katero verjamemo, in premagovati moramo ovire. Vsi bi raje plavali s tokom. Prav vera nam pomaga, da ohranjamo jasno smer, da z molitvijo in zakramenti črpamo moč za boj: da smo zavzeti in vztrajni v boju za dobro.

    Čeprav imamo po naravi roke obrnjene k sebi, pa nas svetniki spominjajo, da smo ustvarjeni za druge. Naš cilj ne more biti naš trebuh, naše udobje. Kdo nas bo vabil na pot življenja za druge, če v nas ugasne vera. To še vedno potrebujemo, četudi se zdi, da je nekaj zastarelega. Vztrajajmo v tem življenju in ga približujmo ljudem okrog sebe.

    Tako lahko vidimo, da smo tudi mi poslani v svet. Kot je Jezus pošiljal svoje učence, danes pošilja tudi nas. Božje kraljestvo je še vedno odgovor na naša hrepenenja. Vstopajmo vanj in na to pot vabimo tudi druge!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/17/18-oktober-jezus-tudi-nas-posilja/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  18. Miro says:
    18. oktobra, 2023 at 10:00

    TRETJI TEDEN SINODE: ‘PRIZADEVANJE ZA VKLJUČEVANJE VSEH PO JEZUSOVEM ZGLEDU’

    Udeleženci rednega generalnega zasedanja škofovske sinode so na začetku tretjega tedna razmišljali o
    resničnem pomenu sinodalnosti, bogastvu različnosti, misijonskosti in medverskem dialogu, vlogi žensk
    v Cerkvi, digitalni dobi in drugem.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/tretji-teden-sinode-prizadevanje-za-vkljucevanje-vseh-po-jezusovem-zgledu

    Odgovori
  19. Miro says:
    17. oktobra, 2023 at 17:32

    KARDINAL ZUPPI OB DNEVU POSTA IN MOLITVE: PROSITE ZA MIR V JERUZALEMU

    KARDINAL MATTEO ZUPPI JE ZA DANAŠNJI DAN POSTA IN MOLITVE ZA MIR V SVETI DEŽELI, POSLAL PISMO VERNIKOM PO ITALIJI IN TUDI DRUGOD S BESEDAMI:

    »Zedinimo se s kristjani Svete dežele, v globini pa z vsemi verujočimi, ki tam prebivajo in morajo imeti možnost živeti skupaj. Dvignimo roke in se odločimo za post, saj se, kot nas opozarja Jezus, proti nekaterim duhovom lahko borimo samo z molitvijo in postom. S postom in molitvijo se bolj zavedajmo razmer, v katerih živijo številni naši bratje«.

    Pismo kardinala Mattea Zuppija na: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2023-10/kardinal-zuppi-dnevu-posta-in-molitve-prosite-za-mir-jeruzalem.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      17. oktobra, 2023 at 17:48

      MOLIMO ZA MIR V SVETU:

      Gospod Jezus Kristus, ki se imenuješ Knez miru,
      ki si sam naš mir in naša sprava,
      ki si tako pogosto rekel: “Svoj mir vam dam,” podari nam mir.
      Naj bodo vsi možje in žene priče resnice, pravičnosti in bratske ljubezni.
      Preženi iz njihovih src vse, kar bi lahko ogrozilo mir.
      Razsvetli naše vladarje, da bodo zmogli zagotoviti in braniti veliki dar miru.
      Naj bodo vsi ljudje na zemlji bratje in sestre.
      Naj mir, po katerem tako hrepenimo, odslej cveti in vedno kraljuje nad nami.

      (molitev sv. Janeza XXIII. za mir)

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Več molitev za mir v svetu na:
      https://si.aleteia.org/2022/04/12/7-molitev-za-mir-v-svetu-in-konec-nasilja/

      Odgovori
  20. Miro says:
    17. oktobra, 2023 at 17:03

    ČE PA UMRE, OBRODI OBILO SADU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,24-26)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ZRNO

    Poskusimo pomisliti na majhno zrno, ki pade v zemljo. Če ostane zaprto vase, se ne bo nič zgodilo. Če pa se prelomi in se odpre, bo dalo življenje poganjku in zatem rastlini, ki bo obrodila sad.

    Jezus je prinesel na svet novo upanje in prinesel ga je v obliki semena. Postal je majhen kakor pšenično seme. Zapustil je svojo nebeško slavo, da bi prišel med nas – »padel je v zemljo«. A to še ni bilo dovolj. Da bi obrodil sad, je Jezus živel ljubezen do konca, ko se je pustil razlomiti smrti kakor seme, ki se pusti razlomiti v zemlji. Ravno tam, na skrajni točki ponižanja, ki je tudi najvišja točka ljubezni, je vzklilo upanje. In to upanje je vzklilo ravno zaradi sile ljubezni, kajti ljubezen vse upa in vse prenaša. Ljubezen, ki je življenje Boga, je prenovila vse, kar je dosegla. Jezus je z vstajenjem naš greh – s tem, da ga je vzel nase – spremenil v odpuščanje, našo smrt v vstajenje, naš strah v zaupanje. To je tudi razlog, zakaj je na križu rojeno naše upanje in zakaj se vedno na novo rojeva; zakaj se z Jezusom vsaka tema lahko spremeni v luč, vsak poraz v zmago, vsako razočaranje v upanje – in to prav vsako; upanje vse premaga, ker se rodi iz ljubezni Jezusa, ki je postal seme v zemlji in je umrl, da bi dal življenje, polno ljubezni in upanja.

    Ko se odločimo za Jezusovo upanje, počasi odkrijemo, da je zmagovalni način življenja način semena, način ponižne ljubezni. Ni druge poti za zmago nad zlom in za upanje na svetu. Morda bi kdo rekel, da je to logika poraza, kajti kdor ljubi, izgubi moč, kdor daje, se nečesa razlasti. V resnici pa je logika semena, ki umre, logika ponižne ljubezni, je pot Boga in samo ta da sad. To vidimo tudi v nas samih. Ko imamo nekaj nas vedno žene, da hočemo še nekaj drugega; pridobil sem si eno stvar in takoj želim imeti še drugo, večjo, in tako naprej – nikoli nisem zadovoljen. To je zelo slaba žeja: več ko imaš, več bi rad imel. Kdor je požrešen, ni nikoli sit. Kdor pa, sprejema, je na voljo in služi, živi po Božje, ta je zmagovalec, reši sebe in druge, postane seme upanja za svet. Lepo je pomagati drugim in jim služiti. Morda se včasih utrudimo, a srce se nam napolni z veseljem in upanjem. To pomenita ljubezen in upanje skupaj: služiti in dajati.

    Ta resnična ljubezen gre preko križa, žrtvovanja – kakor pri Jezusu: križ je obvezna pot, vendar pa ni cilj. Cilj je slava, kakor nam to kaže Jezusovo vstajenje.

    Ljubezen daje življenje in celo dá smisel bolečini. Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje. Ljubim? Sem se naučil ljubiti? Se vsak dan učim še bolj ljubiti? Kajti ljubezen je motor, ki poganja naše upanje!

    Pustimo se oviti skrivnosti Jezusa, ki je kakor pšenično seme umrl, da bi nam dal življenje. On je seme našega upanja. Glejmo križanega, saj je vstal in postal vrelec upanja. In počasi bomo razumeli, da upati z Jezusom pomeni učiti se že sedaj videti rastlino v semenu, življenje v smrti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/16/17-oktober-zrno/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  21. Miro says:
    17. oktobra, 2023 at 9:32

    DUHOVNI PROGRAM ZA ZAKONCE, PARE IN POSVEČENE OSEBE

    IGNACIJEV DOM DUHOVNOSTI VABI NA VIKEND, KI JE NAMENJEN VSEM POROČENIM PAROM TER
    PAROM, KI SOBIVAJO, VSEH STAROSTI IN KULTUR.

    Program izvira iz katoliške tradicije, vendar je odprt za vse, ki želijo izboljšati odnos z dialogom in poslušanjem.
    Namenjen je tudi duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ki želijo poglobiti svoj odnos s skupnostjo. Poteka od
    petka, 20. oktobra 2023, ob 17. uri, do nedelje 22. oktobra, do 18. ure. Vodi ekipa Zakonsko srečanje.

    Več informacij na: https://katoliska-cerkev.si/konec-tedna-za-zakonce-pare-in-posvecene-osebe2023

    Odgovori
  22. Miro says:
    16. oktobra, 2023 at 13:19

    KRALJICA Z JUGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,29-32)

    Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam: Ta rod je hudoben rod: hoče imeti znamenje, pa se mu ne bo dalo drugo znamenje kakor Jonovo znamenje. Kakor je bil namreč Jona znamenje za Ninivljane, tako bo tudi Sin človekov za ta rod. Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila; zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Ko vidimo temne oblake, ki nastajajo na obzorju, vemo, da prihaja nevihta. Videti je, da se Jezus zaveda, da se nasprotovanje njegovemu nauku grozljivo obrača. Govori o končni sodbi. Sinu človekovemu je usojeno, da postane znamenje kot Jona, ki je bil tri dni ’pokopan’ v kitu, preden ga je izvrgel na obalo, da bi dokončal svoje poslanstvo. Jezus bo pokopan v grobu smrti. Jezus poziva to generacijo, naj se spreobrne, tako kot je Jona klical Ninivljane.

    Spreobrnjenje pomeni spremembo srca, da bi sprejeli besede odrešenja, ki jih oznanja Jezus. Kraljica Juga je prepotovala ogromno razdaljo, da bi prisluhnila Salomonovi modrosti, vendar Izraelci zavračajo sporočilo Jezusa, ki stoji tik ob njih. Te besede nas spodbujajo k razmišljanju o lastnem nenehnem spreobrnjenju. Ali res dovolimo, da Jezusove besede vodijo naše življenje?

    Neverjetno, kdo bo priča in koga bo Bog uporabil, da bo sodil! Ljudi, ki so se odzvali Bogu in plačali ceno. Bog je glavni sodnik, toda tukaj je jasno, da bo sabski kraljici in Ninivljanom dana oblast, da obsodijo grešne po svojem pričevanju. Pa ti ljudje sploh niso Izraelci! Ninivljani so se spokorili po Jonovih grožnjah. Malo se o tem ve, toda kraljica iz Sabe se je z zlatom in dišavami lačna Boga in resnice podala na neverjetno 2200 km dolgo, nevarno pot. Koliko je to? Skoraj dvakrat toliko kot od nas do Londona! Imela je mnogo življenjskih vprašanj, morda jo je mučila zmeda in je rabila odgovore zase in za svoje kraljevanje. Plačala je ceno, da je slišala Božjo modrost, ki jo je gotovo osvobodila. Nihče prej v njenem življenju ji ni mogel odgovoriti na vprašanja tako kot Salomon.

    Kdo je večji od Salomona? Jezus! Zakaj to pravi? Zato, da bi tudi mi spregledali in bili lačni resnice in plačali ceno v naši hoji z Bogom. O katerih štirih stvareh Sveto pismo govori v prid kraljici iz Jemna? 1 – priča bo pri sodbi; 2 – sama bo vključena v sodbo; 3 – sama bo primer drugim; 4 – sama je dokazala, kako vredno ji je bilo srečati Božjega moža Salomona, kaj šele Jezusa v današnjem času. Razmišljal sem: ona ni bila Judinja, toda Bog jo je uporabil.

    Njeno srce ni bilo blokirano s tujimi bogovi. Imela je pravo srce pred Bogom. Božjo modrost in razodetje Boga je prejela od Salomona.

    Kraljica je pustila za sabo ves luksuz in lagodno življenje kraljestva, da bi našla in slišala Božjo modrost. To je duhovna lakota kraljice. Nekateri danes se še od klopi do oltarja ne premaknejo, da bi prejeli blagoslov. Za tisti čas bo kraljica obsodila nasprotovanje in sovražen odnos do Jezusa. Govoril je modrost in resnico direktno od Boga, večjo kot Salomon, in so ga umorili. Jezus je torej največja vrednota in vreden vsakega truda.

    Jezus je daleč večji od Salomona. On je takšen zaklad, da vse prodamo, kar imamo, da ga dobimo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/15/16-oktober-kraljica-z-juga/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  23. Miro says:
    15. oktobra, 2023 at 16:28

    PAPEŽ UPORABIL AVGUŠTINOVE BESEDE: »BOG, KI TE JE BREZ TEBE USTVARIL, TE NE MORE BREZ TEBE ODREŠITI«

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES NAM EVANGELIJ SPREGOVORI O KRALJU, KI PRIPRAVLJA SVATBENO GOSTIJO ZA SVOJEGA SINA (prim. Mt 22,1-14).« S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 28. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

    Gre za mogočnega človeka, ki pa je predvsem velikodušni oče, ki vabi, da bi podelil svoje veselje. Še zlasti razodeva dobroto njegovega srca dejstvo, da nikogar ne primora, povabi pa vse, četudi je ta njegov način izpostavljen možnosti zavrnitve. Opazimo, da pripravlja gostijo in zastonj ponudi priložnost za srečanje, za praznovanje. To je to, kar Bog pripravlja za nas, to je gostijo, da bi bili v občestvu z Njim in med sabo. In nas, vse nas je Bog povabil. Toda svatbena gostija zahteva od nas čas in vključenost, zahteva »da«, odzvati se Gospodovemu povabilu, a pri tem nas pušča svobodne.

    Poglejte na to vrsto odnosa, ki nam ga Oče ponuja. Kliče nas, da bi bili z Njim, vendar pa nam pusti, da sprejmemo ali ne sprejmemo povabila. Ne ponuja nam podložnega odnosa, ampak očetovskega in sinovskega, ki pa je vsekakor pogojen z našo svobodno privolitvijo. Bog zelo spoštuje svobodo, zelo jo spoštuje. Glede tega sv. Avguštin uporablja zelo lep izraz, ko pravi: »Bog, ki te je brez tebe ustvaril, te ne more brez tebe odrešiti« (Sermo CLXIX, 13). Vendar ne zato, ker ne bi bil zmožen, saj je vsemogočen, ampak ker je ljubezen, popolnoma spoštuje našo svobodo. Bog se predlaga, nikoli pa se vsiljuje.

    Vrnimo se k priliki. »Kralj, pravi besedilo, je poslal svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar niso hoteli priti« (v. 3). Poglejte dramo zgodovine: »ne« Bogu. Zakaj torej ljudje zavračajo njegovo povabilo? Gre za neprijetno povabilo? Nikakor, pa vendar, pravi evangelij, »ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji« (v. 5) Niso se zmenili, ker so mislili na svoje stvari. In ta kralj, ki je oče, Bog, kaj stori? Se ne zaustavi in nadaljuje s povabili, še več, razširi povabilo, dokler ne najde nekoga med reveži, ki ga sprejme. Med tistimi, ki vedo, da nimajo mnogo drugega, številni pridejo, vse dokler se ne napolni dvorana (prim. vv. 8-10).

    Bratje in sestre, kolikokrat se ne zmenimo za Božje povabilo, ker smo z mislijo zaposleni pri svojih stvareh! Pogosto se borimo, da bi imeli prosti čas, a danes nas Jezus vabi, da najdemo čas, ki nas osvobaja. Ta je, da se posvetimo Bogu, ki nas razveseli in ozdravi srce, ki poveča v nas mir, zaupanje in veselje, ki nas rešuje zla, osamljenosti in izgube smisla. Vredno je, saj je lepo biti z Gospodom in mu napraviti prostor. Kje? Pri maši, v poslušanju Besede, v molitvi in tudi v dejavni ljubezni, saj ko pomagamo tistemu, ki je slaboten ali reven; spremljamo tistega, ki je sam; poslušamo tistega, ki prosi za pozornost; tolažimo tistega, ki trpi, smo z Gospodom, ki se nahaja v tistem, ki je pomoči potreben. Mnogi pa mislijo, da je to »izguba časa« in se tako zaprejo v svoj zasebni svet in to je žalostno. To torej poraja žalost. Veliko žalostnih src je zaradi tega, ker so zaprta.

    Vprašajmo se torej. Kako jaz odgovorim na Božja povabila? Kakšen prostor mu namenjam skozi dneve? Kvaliteta mojega življenja je odvisna od mojih poslov in od mojega prostega časa ali pa od ljubezni za Gospoda in za brate, še zlasti za najbolj pomoči potrebne? Vprašajmo se o tem.

    Marija, ki je z enim »da« napravila prostor Bogu, naj nam pomaga, da ne bomo gluhi za njegova povabila.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-uporabil-avgustinove-besede-bog-ki-te-je-brez-tebe.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  24. Miro says:
    15. oktobra, 2023 at 13:18

    SVATBA JE PRIPRAVLJENA, TODA POVABLJENI JE NISO BILI VREDNI. POJDITE TOREJ NA KRIŽIŠČA IN POVABITE NA SVATBO, KOGAR KOLI NAJDETE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,1-14)

    Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.

    Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GREGOR VELIKI pravi: »Božjo milost do vernega ljudstva lahko primerjamo s svatbeno pojedino. Oče v nebesih je napovedal poročno pojedino za svojega Sina, s katerim je preko učlovečenja združil Cerkev. Gostija je pripravljena, toda nekateri udeleženci je niso vredni. To predstavlja našo današnjo Cerkev, v kateri so pomešani tako dobro kot slabi in bodo ločeni ob poslednji sodbi.« SV. AVGUŠTIN pravi: »Gospodova miza je dostopna za vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da vsak spoštuje način, kako se tja približa. Na tem praznovanju so navzoči tako dobri kot slabi gostje. Tisti, ki so zavrnili udeležbo na pojedini so leni, niso pa vsi, ki sedijo za mizo dobri.« SV. AVGUŠTIN izhajajoč iz tega nadaljuje, da »svatovska obleka predstavlja karitativno ljubezen, ki prihaja iz čistega srca. Svatovska obleka namreč ni samo preprosto krst, temveč ljubezen, ki prihaja iz čistega srca, iz čiste vesti in iskrene vere.«

    SV. JANEZ KRIZOSTOM vidi v tej priliki številne teme, kot so Božja previdnost, nehvaležnost ljudstva zaveze, velika gospodarjeva skrb za svojo lastnino ter nenavadna sovražnost in nasilje njegovega starodavnega ljudstva. NEZNANI PISEC pa pravi: »Kristus je imenovan kamen, saj so njegovi temelji trdni in zlobni ga ne morejo preseči. Vsako storjeno zlo. je storjeno proti Bogu. Kazen za storjeno zlo je sorazmerno z njegovo težo, kakor je slava za storjeno dobro. Bog je neomejen pri kaznovanju zla in nagrajevanju dobrega.«

    Komentar cerkvenih očetov, hozana.si

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. oktobra, 2023 at 13:19

      SVETNIK DNEVA

      SV. TEREZIJA AVILSKA OZ. TEREZIJA VELIKA JE PRENOVITELJICA KARMELIČANSKEGA REDA, PISATELJICA, MISTIKINJA IN PRVA CERKVENA UČITELJICA.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Terezija se je rodila v španskem mestu Avila leta 1515 v družini s številnimi otroki. Njen ded je bil spreobrnjen kristjan iz judovske vere. Njen oče, ki je bil trgovec, si je kupil plemiški naziv. Poročil se je dvakrat. V prvem zakonu je imel tri otroke, v drugem pa devet. Terezija je bila tretji otrok iz drugega zakona. Ko ji je pri dvanajstih letih umrla pobožna mati, se je začela duhovno obračati na Božjo Mater Marijo. Že v otroških letih je bila navdušena nad življenjepisi svetnikov. Mislila je, da zaradi svoje vesele narave, ne bo rešila duše.

      Dvajsetletna je vstopila v karmeličanski samostan, kjer pa je vseh 150 redovnic živelo dokaj povprečno duhovno življenje. Terezija je vedno bolj spoznavala, da vodila znotraj reda niso dovolj stroga. Pri štiridesetih letih je začela novo življenje, kateremu je sledilo vse več sester. Ustanovila je prvi reformirani samostan t. i. bosonogih karmeličank in kasneje še druge.

      Obiskala je mnoge karmeličanske samostane in izvaja reformo reda, tako ženskega kot moškega. Pri tem je imela podporo znanega španskega mistika sv. Janeza od Križa. Zadnjih dvajset let svojega življenja je imela mnoga mistična doživetja in videnja. Po naročilu svojega spovednika jih je opisala v svojih večinoma avtobiografskih delih. Postane molitvena oseba, ki ji za Boga ni nič težko storiti. Druge uči o različnih vrstah molitve: od ustne molitve do zrenja.

      Poleg številnih pisem je napisala avtobiografijo Lastni življenjepis, Pot popolnosti, Notranji grad in knjigo Ustanavljanje samostanov, in vsa ta dela so dosegljiva tudi v slovenskem jeziku. Umrla je 4. oktobra 1582.

      Sv. Terezija Avilska je bila leta 1970 razglašena za cerkveno učiteljico. Je prva ženska, ki je bila kadarkoli razglašena za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve.

      Umetniki sv. Terezijo Avilsko najpogosteje upodabljajo kot karmeličanko z gorečim srcem z napisom IHS, s knjigo, angelom, bičem, trnjem, puščico ali golobom.

      Je zavetnica karmeličank, španskih pisateljev; pomočnica v duhovnih stiskah, za milost, da bi mogli moliti, za notranje življenje; proti srčnim boleznim in glavobolu.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-terezija-avilska-velika-svetnica/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

      Odgovori
  25. Miro says:
    14. oktobra, 2023 at 15:42

    BLAGOR TELESU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,27-28)

    Tisti čas, ko je Jezus govoril množicam, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Evangelist Luka poroča o ženi, ki jo je prevzel lik Jezusa Kristusa. Samodejno je pomislila na mater tega mladega moža, ki je tako navdušujoče govoril in delal sijajne čudeže. V tej prevzetosti je vzkliknila »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile « (Lk 11,27). Žena, ki nam po imenu ostaja neznana, občuduje tisto mater, kateri je bilo dano, da je smela roditi, hraniti in vzgajati takšnega sina. Gospod pa jo je opozoril na Marijino resnično veličino, ko je dejal: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (Lk 11,28).

    Gotovo je bila za Marijo odlika, da se je božji Sin utelesil v njenem telesu. Kar pa jo je napravilo resnično veliko, je bila njena odprtost za Božjo besedo. Marija je prva, za katero veljajo besede blagrovanja: Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo. Kakor noben drug človek je Marija božjo besedo poslušala in jo v življenju uresničevala. Zato je dejal sveti Avguštin: »Marija je bolj blažena zaradi sprejetja Kristusove vere kakor pa zaradi spočetja Kristusovega telesa.« Marija je brez slehernega dvoma verovala.

    V njenem srcu ni bilo pridržkov, ne strahu in ne notranje zaprtosti do Boga. Pridobitev takšne notranje odprtosti bi moralo biti hrepenenje vsakega od nas. Devištvo vere pomeni, da brez okrnjenosti sprejmemo oznanilo evangelija. Lahko pridejo trenutki, ko morda rečemo: »Tega ne razumem. Tu zahteva preveč. Glede tega sem drugačnega mnenja.« Če tudi v takšnih trenutkih ostanemo notranje odprti za resnico, se približujemo Bogu in najdemo mir srca.

    To pa zlasti potrebujemo ob nenadni in nerazložljivi smrti. V Svetem pismu je zelo zanimiv stavek: Človek vidi v obraz, Bog pa vidi v človekovo srce. Četudi si mislimo in domišljamo, da dobro poznamo človeka, v resnici o njem vemo zelo malo. Njegova notranjost nam v veliki meri ostaja skrita. S svojim spoznanjem nikoli ne dosežemo zadnjih globin pri sočloveku, zaradi česar človek nikoli ne sme soditi. Zato je najbolje, da ob dejstvu nenadne smrti molčimo in končno sodbo prepustimo tistemu, ki edini pozna človekovo dušo – to je Bogu. On ve, kaj se dogaja v duši, kakšni boji se v njej odvijajo, kakšni viharji besnijo. Prepričan sem, da razume vsakega človeka in mu v svoji neskončni usmiljenosti podarja svoj mir. Usmiljeni Bog vidi v globino človekovega srca in ne samo v človekov obraz. Bog vidi tudi v najbolj temne kotičke človeške duše. Človek hrepeni po luči, veselju, sreči, toplini. Vedno znova pa se umika temi, žalosti in nesreči. Kljub vsemu pa temina tega sveta udarja v naše življenje. Usodna tema žal velikokrat dobi premoč. Zato sam kot duhovnik ob smrti, kjer človek še na poseben način doživlja temo zemeljskega bivanja, izgovarjam ponosno in odločno: In večna luč naj jim sveti. To niso samo prazne besede, ampak mislim na tistega, ki je o sebi dejal: Jaz sem luč sveta. Kristus sam se ni izognil temini tega sveta, ampak je sprejel nase našo usodo in prehodil tudi najbolj temne poti tja do grenkih ur na Oljski Gori ter do zadnje zapuščenosti na križu.

    Mi, ki še ostajamo in bomo še naprej doživljali boj med svetlobo in temo, prosimo za tiste, ki so zaključili svoje boje.

    Resnica osvobaja in zagotavlja resnično srečo. Deviška vera pa je poslušna vera, vera, ki se povsem izroča Bogu, ki ve, da Bog ne more varati. Resnično ljubiti Gospoda vključuje pripravljenost, da nauk Cerkve hvaležno sprejmemo v vsej njegovi polnosti in čistosti. V moči deviške vere pravimo kakor apostol Pavel: »Ničesar namreč ne moremo storiti proti resnici; delamo lahko le za resnico.«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/13/14-oktober-blagor-telesu/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  26. Miro says:
    14. oktobra, 2023 at 12:52

    ŠKOF ANDREJ ŠKOFU ANDREJU: ‘HVALA, DA SI ORAL LEDINO IN POSTAVIL TEMELJE NAŠE, NOVOMEŠKE ŠKOFIJE’

    Spoštovani bratje in sestre!

    Zbrani smo pri sveti maši ob 80-letnici upokojenega novomeškega škofa Andrej Glavana. Dragi škof Andrej, čestitam ti ob tvojem pomembnem življenjskem jubileju in se ti v osebnem imenu in v imenu Slovenske škofovske konference zahvaljujem za vse tvoje delo v naši škofiji, kjer si kot prvi pastir te delne Cerkve z duhovniki in drugimi sodelavci z Božjim blagoslovom oral ledino in postavil njene temelje, na katerih danes gradimo. Hvala za tvoje delo na ravni Slovenske škofovske konference, kjer si bil tudi njen predsednik, za delo v ljubljanski nadškofiji, kjer si vršil različne službe od župnika do pomožnega škofa in upravitelja škofije.

    Iz uvodnega dela nagovora msgr. dr. Andreja Sajeta, novomeškega škofa in predsednika SŠK

    Celoten nagovor na: https://katoliska-cerkev.si/skof-andrej-skofu-andreju-hvala-da-si-oral-ledino-in-postavil-temelje-nase-novomeske-skofije

    Odgovori
  27. Miro says:
    13. oktobra, 2023 at 14:41

    PRIZORI JAVNE MOLITVE, KI SMO JIH VAJENI S HRVAŠKE IN POLJSKE, »MESO POSTALI« TUDI PRI NAS
    (Radio Ognjišče)

    NA KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI JE DANES V JUTRANJIH URAH ODMEVALA MOLITEV ROŽNEGA VENCA

    Kot so povedali na Katoliški mladini, ki je pobudnica in organizatorka dogodka, je datum prvega takšnega javnega dogodka v Sloveniji pomenljiv, saj je 13. oktober dan, ko je papež Leon trinajsti zapisal molitev k sv. Nadangelu Mihaelu za Cerkev in ko se je pred dobrimi sto leti Gospa Rožnega venca še zadnjič prikazala v Fatimi. Molitev je potekala mirno, je pa dogodek pritegnil radovednost mimoidočih ter pozornost številnih medijev.

    Več o tem dogodku na: https://radio.ognjisce.si/sl/267/novice/37143/prizori-javne-molitve-ki-smo-jih-vajeni-s-hrvaske-in-poljske-meso-postali-tudi-pri-nas.htm

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      13. oktobra, 2023 at 14:56

      Danes molimo ŽALOSTNI DEL ROŽNEGA VENCA, pri katerem se spominjamo Jezusovega prebridkega trpljenja in njegove smrti za naše odrešenje. Prva skrivnost nam govori o:

      1. KI JE ZA NAS KRVAVI POT POTIL
      2. Čigar duša je bila žalostna do smrti.
      3. Ki je trepetal v strahu pred smrtjo.
      4. Ki je rekel: Oče, zgodi se Tvoja volja.
      5. Ki je svaril učence: Molite, da ne padete v skušnjavo.
      6. Kateremu se je prikazal Angel iz nebes in ga krepčal.
      7. Ki ga je Juda s poljubom izdal.
      8. Ki so ga vsi učenci zapustili in se razbežali.
      9. Ki ga je Peter trikrat zatajil.
      10. Ki so ga kakor razbojnika vlekli pred sodnike.

      BOŽJA BESEDA: Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26,36-39)

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+26%2C36-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

      Odgovori
  28. Miro says:
    13. oktobra, 2023 at 14:33

    VSAKO KRALJESTVO, KI SE RAZDELI ZOPER SEBE, SE OPUSTOŠI IN HIŠA SE NA HIŠO ZRUŠI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,15-26)

    Ko je Jezus izgnal hudega duha, so nekateri izmed množice govorili: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

    Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.

    Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‹ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem hudih duhov, hujših, kot je sam, in gredo vanjo in tam prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BELZEBUL IN JEZUS

    Žalostno je, kako ljudje iščemo izgovore, da nam ni treba poslušati Božjega glasu. V današnjem evangeliju smo slišali, da lahko gremo celo tako daleč, da popačimo stvarnost, da le ni treba poslušati Jezusovih besed. Obtožimo ga, da izganja demone z demonsko oblastjo. V veselje in tolažbo pa nam je, ko Jezus z veliko močjo razglasi in zagotovi, da je on najmočnejši.

    Oborožen človek, ki čuva svoj dom pred vrati hiše, je podoba demona, prepričanega, da je človeka že premagal in ga dokončno usmeril na pot pogube. Tedaj pride nekdo, ki je močnejši od njega. Močnejši je sam Jezus, ki demona premaga, mu iztrga orožje in razdeli plen. On, zmagovalec, lahko vzklikne: “Kdor ni z menoj, je proti meni in kdor ne zbira z menoj, raztresa.”

    Prisluhnimo njegovemu glasu. Naj bo On vir naše gotovosti. Če ni tako, je vse naše početje prazno. Tudi, ko imamo vtis, da smo v prednosti, je to le za trenutek. Resnica pa je tale: če ne poslušamo Gospodovega glasu, smo kakor slepec, ki zaide in se vedno znova mukotrpno poskuša dokopati do prave smeri. Če ga poslušamo, zbiramo skupaj z njim to, kar ostane za vedno. On je dejansko vedno najmočnejši in če smo z njim, je vse dobro.

    Velika tolažba je vedenje, da je On najmočnejši: močnejši od demonov, močnejši od miselnosti tega sveta (last, slast, oblast), močnejši od vsake skušnjave, vsake preizkušnje, močnejši od vseh težav. On je v nas in mi v njem. On je najmočnejši. Naši vtisi niso tako zelo pomembni. On je in je z nami. On je najmočnejši in na koncu bo zmaga naša. Mi se mučimo z zbiranjem, če smo z njim, pa smo deležni preobilja, kajti On je najmočnejši.

    Kako dobro dene srcu, ko mu ponavljam: “Kristus, ti si najmočnejši, tudi smrt ti nič ne more, kaj šele vse, kar je prej hudega in hudobnega.” Večkrat v svoji šibkosti razmišljamo, da ne moremo zmagati raznih tegob in odvisnosti, da nam ni pomoči. Pa ni res. Lahko smo gotovi v zmago. V nas je najmočnejši, ki je vse zlo tega sveta že premagal. Jezus je Gospod.

    Močne so Jezusove besede ob koncu današnjega evangeljskega odlomka. Jezus sklene s stavkom, ki nam lahko pomaga: “Kdor ni z menoj, je zoper mene.” “Ne, ne, jaz sem z Jezusom, a na določeni distanci, ne približam se preveč.” A to ne obstaja. Ali si z Jezusom ali si proti Jezusu. Ali si zvest ali nisi zvest. Ali imaš pokorno srce ali pa si izgubil zvestobo. Besede: “kdor ni z menoj, je zoper mene” – tudi za nas še vedno puščajo prostor za upanje.

    Poklicani smo vrniti se h Gospodu. To je tisto, kar je pomembno. In vse ostalo Gospod pozabi. To je čas usmiljenja, je čas Gospodove milosti. Odprimo srce, da bo lahko prišel v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  29. Miro says:
    12. oktobra, 2023 at 17:07

    KATEHUMENAT V ŽUPNIJI LJUBLJANA – SV. KRIŽ

    V ŽUPNIJI LJUBLJANA SVETI KRIŽ PRIPRAVLJAJO ŽE DOBRO UTEČENI PROGRAM VEROUK ZA ODRASLE IN KATEHUMENAT.

    Program je namenjen vsem, ki si želijo spoznati Jezusa in krščansko vero. Je tudi priprava za tiste, ki bi želeli prejeti zakramente sv. krsta, sv. obhajila in sv. birme. Dobrodošli so tudi tisti, ki bi želeli poglobiti vero in napredovati v odnosu z Gospodom (ko so se morebiti za nekaj časa oddaljili od Boga in Cerkve).

    Kot so še zapisali v sporočilu, večeri potekajo v prijetnem skupinskem vzdušju. Skupaj molijo, poslušajo predavanja in pričevanja ter imajo skupine za medsebojno podelitev. Srečanja bodo ob četrtkih do junija 2024.

    O prijavi na katehumenat glej na: https://katoliska-cerkev.si/katehumenat-v-zupniji-ljubljana-sv-kriz-2023

    Odgovori
  30. Miro says:
    12. oktobra, 2023 at 16:52

    PROSITE IN SE VAM BO DALO; IŠČITE IN BOSTE NAŠLI; TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,5-13)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdo izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu opolnoči ter mu rekel: »Prijatelj, posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,« pa bi oni znotraj odgovoril: »Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati« – povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

    In jaz vam pravim: Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

    Ali koga izmed vas, očetje, bo sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PROSITE IN SE VAM BO DALO

    Molitev kot pogovor z Bogom je za naše versko življenje tako nepogrešljiva, kakor je pogovor za odnose z ljudmi. Ko se z nekom več ne pogovarjamo, za nas neha obstajati. Podobno za nas neha obstajati Bog, če se z njim več ne pogovarjamo. S tem počasi zbledi vera vanj.

    Ni pa prošnja za razne “usluge” od Boga edina oblika molitve. Molimo, ko Boga častimo, se mu zahvaljujemo ali ga prosimo za odpuščanje. Seveda pa ima tudi prošnja molitev svoje mesto, saj nas k njej tudi Jezus spodbuja. “Prosite in se vam bo dalo. Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo.”

    Jezus je učencem dal tudi zgled prosilne molitve, ko je v najhujšem življenjskem trenutku prosil, da bi šel kelih trpljenja mimo njega. Pa ni šel. Vendar ni prosil zaman. Dobil je novo moč, ki jo evangelist Luka omenja, ko pravi, da ga je angel pokrepčal.

    Jezus nam tudi pove, kako naj prosimo. Prositi je treba “v njegovem imenu”. To ne pomeni, da rečem: “Bog, v imenu Jezusa Kristusa te prosim, da bi na loteriji zadel prvi dobitek.” V Jezusovem imenu prosimo, če prosimo tako, kot bi na našem mestu prosil sam Jezus. Kako pa bi on prosil? Tako, kot nas je naučil prositi v molitvi Oče naš: “… pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja …”

    Nikakor si ne smemo predstavljati Boga kot trdosrčnega gospodarja, ki ga je treba pregovoriti, da nam da kaj, česar najprej ni nameraval dati. Prav tako ga ni treba opozoriti na naše pomanjkanje, ker bi on zanj ne vedel. Veliko več dobrot je, za katere sploh nismo prosili, kakor je tistih, ki so sad naše molitve. Celo žaljivo do njega je, če mislimo, da imamo sebe in druge raje, kot jih ima On.

    Z molitvijo ne spreminjamo Boga – in ga tudi ni treba –, ampak sebe. Razumljivo je, da imamo svoje načrte in predstave o tem, kaj nam pripada in kaj je naša največja dobrina. Nikakor pa ni rečeno, da tako misli tudi Bog.

    Verovati v Boga pomeni verjeti, da ima za nas boljše rešitve, kakor bi si jih izbrali sami. Verovati pomeni tudi, da nas ima On rajši, kakor se imamo radi mi. Verovati pomeni torej zaupati mu. Ko molimo “zgodi se tvoja volja”, izražamo prepričanje, da se nam ne more zgoditi nič boljšega, kot je tisto, kar je njegova volja.

    A je potem še sploh smiselno in potrebno moliti? Seveda. Da se uglasimo na Božjo voljo in da prejmemo moč za to. Ne zato, da nekaj hudega pasivno prenašamo, ampak da to obrnemo sebi v dobro in postajamo boljši ljudje: z več vere in zaupanja v Božjo dobroto, z več stanovitnosti in potrpljenja, z več sočutja in odpuščanja.

    Tudi apostol Pavel je prosil, da bi mu Bog odvzel neke mučne težave, za katere ne vemo točno, kaj so bile. Celo trikrat je prosil. Pa mu jih ni odvzel. Pač pa mu je dal moč, da jih je tako prenašal, da so mu bile v blagoslov. Rečeno v prispodobi: ni mu olajšal nahrbtnika, ampak mu je dal več kondicije, da ga je lahko nosil. “Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabotnosti spopolnjuje” (2 Kor 12,9).

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/11/12-oktober-prosite-in-se-vam-bo-dalo/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      12. oktobra, 2023 at 16:53

      SVETNIK DNEVA:

      BL. CARLO ACUTIS, SVETNIK V JEANSU IN SUPERGAH

      NA VPRAŠANJE O SVOJIH PRIHODNJIH NAČRTIH JE CARLO ACUTIS, KI JE UMRL 12. OKTOBRA 2006 PRI 15 LETIH ZARADI LEVKEMIJE, ODGOVORIL: »VEDNO BITI ZDRUŽEN Z JEZUSOM – TO JE MOJ ŽIVLJENJSKI NAČRT«.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Bl. Carlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu, kjer so delali njegovi starši, potem pa se je družina vrnila v Italijo. Bil je običajen fant, vesel, miren, iskren, rad je pomagal drugim in se družil, imel je prijatelje. Izredno nadarjen je bil za delo z računalniki. Rad je programiral in tehnološko znanje uporabljal za širjenje lepega sporočila naše vere.

      Odkar je prejel prvo sveto obhajilo, se je vsak dan udeležil svete maše in veliko premolil. K spovedi je hodil tedensko. Popolnoma ga je prevzela ljubezen do Boga in svete evharistije. Eden od njegovih največjih podvigov je bil povezan prav s slednjim: katalogizacija ehvarističnih čudežev iz vsega sveta. Projekt je začel pri 11. letih. Tedaj je starše prosil, da so ga začeli voziti po vseh svetih krajih, kjer so se zgodili evharistični čudeži, ki so priznani od Cerkve. Po dveh letih in pol je končal s projektom. Uspelo mu je obiskati več kot 136 krajev evharističnih čudežev in ustvariti spletno stran o evharističnih čudežih iz vsega sveta.

      Zaradi njegove neverjetne velikodušnosti so ga zanimali vsi ljudje: neznanci, invalidi, otroci, berači … Biti blizu Carla je pomenilo biti blizu izvira sveže vode.

      Bil je in ostaja vzor zlasti mladim, ki se sprašujejo, ali je sploh mogoče biti hkrati svet, normalen in edinstven. »Vsi ljudje so rojeni kot izvirniki«, je rekel Carlo, »a mnogi umrejo kot kopije«. Carlo je želel umreti kot original. To je zanj pomenilo, da ga vodi Kristus, na katerega je bil vedno osredotočen.

      Papež Frančišek ga je 10. oktobra 2020 razglasil za blaženega. Poudaril je, da nam je Carlo lahko zgled tudi v tem, kako splet in tehnologijo uporabiti za dobre namene.

      Njegovi najpogostejši atributi so prenosnik, rožni venec in Najsvetejše. Bl. Carlo Acutis je zavetnik mladih in računalniških programerjev.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/bl-carlo-acutis-mladi-cisto-svezi-svetnik/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Bl. Carlo Acutis, prosi za nas!

      Odgovori
  31. Miro says:
    12. oktobra, 2023 at 9:02

    PAPEŽ FRANČIŠEK: BLIŽNJI VZHOD NE POTREBUJE VOJNE, AMPAK MIR

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 11. OKTOBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK SPREGOVORIL O DOGODKIH V IZRAELU IN PALESTINI, KI JIH SPREMLJA – KOT JE DEJAL – »S SOLZAMI IN STRAHOM«. POUDARIL JE, DA BLIŽNJI VZHOD NE POTREBUJE VOJNE.

    Sveti oče je zagotovil molitev »za družine, ki so videle, kako se je praznični dan spremenil v dan žalovanja«, ter pozval, naj se talce takoj izpusti.

    »Pravica napadenega je, da se brani, vendar pa sem zelo zaskrbljen zaradi popolnega obleganja, v katerem živijo Palestinci v Gazi, kjer je prav tako bilo veliko nedolžnih žrtev. Terorizem in ekstremizmi ne pomagajo doseči rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci, ampak podžigajo sovraštvo, nasilje in maščevanje ter povzročajo trpljenje tako enih kot drugih,« je dejal papež ter poudaril: »Bližnji vzhod ne potrebuje vojne, ampak mir, ki je zgrajen na pravičnosti, dialogu in pogumu bratstva.«

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-bliznji-vzhod-ne-potrebuje-vojne-ampak-mir.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
  32. Miro says:
    11. oktobra, 2023 at 15:18

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI OB ZAČETKU ŠTUDIJSKEGA LETA 2023/24 (torek, 10. oktober)

    DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBRODOŠLI IN LEPO POZDRAVLJENI V LJUBLJANSKI STOLNICI SV. NIKOLAJA. ZBRALI SMO SE, DA BI SE OB ZAČETKU ŠTUDIJSKEGA LETA SKUPAJ PRIPOROČILI SVETEMU DUHU, ZA KATEREGA JE JEZUS REKEL, DA NAS BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR JE ON SAM POVEDAL (prim. Jn 14,26).

    Čeprav o tem nismo povsem prepričani, vendar nekje v ozadju čutimo, da ob svojih intelektualnih sposobnostih, ob svoji pridnosti in delovnih navadah, potrebujemo še nekaj, nekakšno dopolnitev vsega, kar smo in kar imamo, da bi mogli ob doseganju študijskih uspehov in doseganja raznih nazivov rasti tudi v zrele in odgovorne ljudi. V svoji vsakdanji govorici imamo navado reči, da ob vsem ostalem potrebujemo še malo sreče, da bi se nam pričakovanja izpolnila, Jezus pa nam pove, da smo mi tisti, ki sadi, in tisti, ki zaliva, nujno pa potrebujemo tudi tistega, ki daje rast (prim. 1 Kor 3,7), je uvodoma poudaril nadškof Zore.

    Celoten nagovor nadškofa Stanislava Zoreta na:
    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-ob-zacetku-studijskega-leta-202324

    Odgovori
  33. Miro says:
    11. oktobra, 2023 at 14:52

    KATEHEZA: SV. JOŽEFINA BAKHITA, PRIČEVALKA KRISTUSOVEGA ODPUŠČANJA

    MED PRIČEVALCI APOSTOLSKE GOREČNOSTI JE TUDI SVETA JOŽEFINA BAKHITA, SUDANSKA SVETNICA IZ 19. STOLETJA, O KATERI JE PAPEŽ FRANČIŠEK GOVORIL MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 11. OKTOBRA.

    Kot sedem letna deklica je postala sužnja in bila žrtev strašnega trpljenja in mučenja. V Božji ljubezni, ki jo je na skrivnosten način vedno spremljala, je našla moč za odpuščanje in služenje. Kot je dejal papež, odpuščanje je izvir gorečnosti, ki postane usmiljenje in poziva k ponižni in radosti svetosti.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/kateheza-sv-jozefina-bakhita-pricevalka-kristusovega-odpuscan.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Jožefina Bakhita, prosi za nas!

    Odgovori
  34. Miro says:
    11. oktobra, 2023 at 14:47

    SVETNIK DNEVA: SVETI JANEZ XXIII.

    PAPEŽ JANEZ DOBRI, ODPRL 2. VATIKANSKI KONCIL

    IZ ŽIVLJENJA …

    Rojen je bil 25. novembra 1881 v lombardski vasici Sotto il Monte pri Bergamu v revni kmečki družini kot četrti otrok od štirinajstih z imenom Angelo Giuseppe Roncalli. Obiskoval je semenišče v Bergamu in nadaljeval študij teologije v Rimu, kjer je bil leta 1904 posvečen v duhovnika.

    V času prve svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko kot bolničar. V škofiji Bergamo je služil v semenišču ter delal z mladimi.

    V Rimu je bil profesor patristike na lateranski univerzi. Leta 1925 je bil posvečen za škofa. »Pokorščina in mir« je bilo njegovo škofovsko geslo. Vstopil je v diplomatsko službo Svetega sedeža in odšel v Bolgarijo, Turčijo in Grčijo, a to je bilo med drugo svetovno vojno. Leta 1945 postane nuncij v Parizu (Francija), leta 1953 pa beneški patriarh in kardinal.

    Po smrti papeža Pija XII. je 28. oktobra 1958 izvoljen za papeža. Kot papež si je izbral ime Janez. Morda so zaradi njegove visoke starosti pričakovali, da bo le »prehodni papež«, tradicionalni papež, a navdihnjen s Svetim Duhom za božič leta 1959 napove 2. vatikanski koncil in ga odpre 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra. Sam je vodil sicer le dve seji koncila; umrl je za rakom v Rimu 3. junija 1963 na binkoštni ponedeljek, v starosti 82 let.

    Danes je znan kot »revolucionarni« papež, ki je odprl okna, da bi v Cerkvi zapihal svež veter. Je eden izmed najvplivnejših papežev v zgodovini.

    »Il Papa buono – dobri papež«, kot ga ljubkovalno imenujejo Italijani, počiva pod Hieronimovim oltarjem v baziliki sv. Petra. Leta 2000 je bil razglašen za blaženega, leta 2014 pa za svetnika.

    Njegov praznični dan je ponekod dan otvoritve drugega vatikanskega koncila, in ne dan njegove smrti.

    S petnajstimi leti je začel pisati duhovni dnevnik Dnevnik duše, ki je izšel tudi v slovenščini.

    Iz njegovih fotografij lahko opazimo, da je bil majhne in čokate postave, a človek velike dobrote in miline.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-xxiii-dobri-papez-revolucionarni-papez/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Janez XXIII., prosi za nas!

    Odgovori
  35. Miro says:
    11. oktobra, 2023 at 14:44

    GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI, KAKOR JE TUDI JANEZ NAUČIL SVOJE UČENCE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)

    Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI

    V sodobnem času, ko je družba že močno razkristjanjena in nam splošno okolje ne more ponuditi trdne opore v krščanskem življenju, je potrebno klic na pomoč »Nauči nas moliti« vzeti zelo resno. V tem odlomku Jezus svoje učence uči molitev, ki jo vsi poznamo in postaja včasih že tako zelo stereotipna: »Oče naš«. Morda zato, ker ne znamo več moliti s srcem in vse to postaja samo še ponavljanje nekih obrazcev, velikokrat tudi z miselnostjo, da je to neka magična formula, da nam Bog po nekih vnaprej določenih tehnikah izpolni vsako željo, še tako sebično. Toda temu ni tako.

    Molitev »Oče naš« je, če jo vsebinsko analiziramo, najprej globoko slavilna. Če takšno molitev nauči sam Jezus, učlovečeni Bog, Beseda, ki je postala meso, ima to veliko težo: sam Bog uči nas, ustvarjena bitja, kako sploh moliti.

    Slavimo njegovo Ime; ime Jezus dejansko prihaja iz imena, s katerim se je Bog v Stari zavezi razodel Mojzesu: Jahve – in ime Ješua pomeni: Jahve rešuje. V tej molitvi nas Bog torej vabi, da ga najprej počastimo in iščemo Njegovo kraljestvo, preden ga sploh kaj prosimo. In da dajemo prednost izpolnitvi Njegove volje za nas.

    Prošnja za vsakdanji kruh, torej preživetje do dne, ko bomo stali pred Njim kot usmiljenim sodnikom, je tu osnovna prošnja, prav tako odpuščanje, saj smo ga vsi potrebni, tudi med seboj. Če smo sami trdi in zamerljivi, si zapiramo pot do Božjega usmiljenja.

    Pustimo ob strani razpravo, ali je naš obrazec, ki pravi »ne vpelji nas v skušnjavo«, ustrezen. Gre za to, da prosimo Boga za varstvo pred skušnjavami in za rešitev iz stisk. To ne pomeni, da ne bomo več imeli preizkušenj, temveč da se Bog proslavlja v naših stiskah. V nebeškem kraljestvu pa bomo izvedeli, česa vsega smo bili po Božji previdnosti obvarovani v času zemeljskega veka.

    S prvim delom molitve Oče naš vzpostavimo pravilen in intimen odnos z Bogom in vstopimo v bližino njega, ki je naš Oče. V tej drži ga zmoremo nato prositi z vsem zaupanjem kot njegovi ljubljeni sinovi/hčere.

    Ko ga prosimo, naj nam da vsakdanji kruh, ozaveščamo, da prejemamo vse iz njegovih rok kot brezplačen dar, čeprav je mnogo stvari sad dela naših rok. Končno je tudi to, da lahko delamo, sad Očetove ljubezni in skrbi za nas. Potopljeni v odrešenje, ki nam ga je Oče podaril s prihodom svojega kraljestva, vemo, da so nam vsi grehi že odpuščeni. To nas usposablja in obvezuje, da odpuščamo tudi drugim tako, kot je nam odpuščeno. Na ta način vedno bolj živimo Božje odpuščanje in mu postajamo podobni.

    Molitev mora ostati to, kar je v osnovi bila, to, kar je razvidno iz Jezusovega zgleda: pogovor z našim Očetom. Ta pa je prijazen, spoštljiv, spontan …, obogaten s tem, kar prihaja iz našega srca.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/10/11-oktober-gospod-nauci-nas-moliti/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      11. oktobra, 2023 at 14:54

      MOLIMO:

      OČE NAŠ

      Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime,
      pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja
      kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš
      vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor
      tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji
      nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
      Amen.

      ZDRAVA MARIJA

      Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj,
      blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je
      sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
      prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.
      Amen.

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

      Odgovori
  36. Miro says:
    10. oktobra, 2023 at 14:50

    JEZUS: »MARTA, MARTA, SKRBI IN VZNEMIRJA TE MNOGO STVARI, A LE ENO JE POTREBNO. MARIJA SI JE IZVOLILA NAJBOLJŠI DEL, KI JI NE BO VZET.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)

    Tisti čas je prišel Jezus v Betanijo in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela. Ta je imela sestro, z imenom Marija, ki je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. In pristopila je ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    MARTA IN MARIJA

    Marta in Marija dobita na obisk Jezusa in njegove prijatelje. Predstavljam si njuno veselo vznemirjenje. Marta jih je povabila, naj sedejo, se zapodila v kuhinjo, pripravila osvežilno pijačo, jim ponudila najboljše, kar so imeli doma, ponovno napolnila vrč s pijačo …, skratka vrtela se je okrog gostov in skrbela za njihovo dobro počutje. Njena sestra Marija pa je srečna sedla ob Jezusa in vpijala njegovo prisotnost, bližino, besede in pogovore.

    In Marti se to sčasoma ni zdelo več prav. Tudi ona bi sedela in poslušala. Med svojim delom ni slišala čisto vseh celih stavkov, ni se mogla posvetiti povedanemu, ni mogla gledati v oči. Ona jim je stregla. Pa bi bila z veseljem deležna vseh blagoslovov, ki jih je v hišo prinesel Jezusov obisk. Ni si mogla več pomagati, Marijo je javno okarala. In namesto, da bi ji Jezus potrdil, ji je rekel, da se je Marija odločila bolje.

    Verjetno je Jezusov odgovor Marto precej pretresel. Ves njen trud za dobro počutje gostov je bil razvrednoten. Pa je bil res?

    KAKO JE V NAŠEM ŽIVLJENJU?

    Če bi se moral opisati, sem ob obiskih najprej nekoliko Marta, potem pa hitro rad postanem Marija. Saj veste – tista klasika, najprej nekaj postaviš na mizo, potem pa sedeš ob človeka, ki te je prišel obiskat, se pogovarjaš, poslušaš, govoriš. Na prvi pogled je vse čisto sprejemljivo. Pa je res? Kam me večkrat zanese?

    Ko nepričakovano pozvoni, kaj najprej pomislim? Ali pomislim – oh, krasno, obisk! Kaj novega lepega si bomo povedali?

    Nimam pojma kako je pri vas, ampak jaz se prepogosto ustavim samo na prvem vprašanju, ki mu takoj sladi naslednje – kaj naj postrežem. V glavi se mi zgodi pravi pravcati vihar. Sledi strežba in skrb za telesno udobje gosta. Šele potem, dolgo za tem, sledi miren klepet.

    Svetopisemski odlomek nam ponuja priložnost, da razmislimo o svojem odzivanju na potrebe ljudi, ki nas obkrožajo. Najprej so tu naši domači. Se v svoji potrebi po služenju zadovoljimo s tem, da jim postrežemo, jih uredimo, jim pomagamo, zanje ali celo namesto njih vse naredimo? Ali jim predvsem pokažemo, da smo jih veseli, da imamo zanje čas, da so nam pomembni, da jih radi poslušamo in nam je iskren pogovor najvišja vrednota, da radi z njimi delimo svojo notranjost?

    Razmislek mi prinese en sam odgovor. Biti Marta pomeni, da vse pripraviš, da si potem lahko Marija. In Marija ne moreš biti, če Marta ne opravi svojega dela. Verjetno je naravno in enostavneje biti najprej Marta. Vendar pa se potem ne smeš pozabiti preleviti v Marijo.

    Če se zatakneš v zunanje zadovoljevanje potreb drug drugega, potem smo nazadnje nezadovoljni, prazni in izpraznjeni vsi. Če pa izpolnjenim nujnim fizičnim ali materialnim potrebam sledi trenutek, ko sedeš v prijazno bližino in si pustiš dotakniti se src drug drugega, si zadovoljen. In če v tem zadovoljstvu opazimo, da z nami sedi še On, se preprost trenutek spremeni v blagoslov.

    Vsem nam privoščim veliko trenutkov, ko bomo v služenju drug drugemu prepoznavali ljubljenost in obdarovanost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/09/10-oktober-marta-in-marija/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      10. oktobra, 2023 at 14:51

      SVETNIK DNEVA: SVETI DANIEL COMBONI, USTANOVITELJ KOMBONIJANCEV

      SV. DANIEL COMBANI, MISIJONSKI ŠKOF, JE DELOVAL KOT MISIJONAR V SUDANU, KJER JE PRED NJIM ORAL LEDINO SLOVENSKI SVETNIŠKI KANDIDAT IGNACIJ KNOBLEHAR. NEKAJKRAT STA SE OSEBNO SREČALA.

      Ustanovil je misijonski redovni skupnosti kombonijance in kombonijanke, ki imajo danes več kot 4000 članov po vsem svetu.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Daniel Combani se je rodil 15. marca 1831 v kraju Limone ob Gardskem jezeru v Italiji. Bil je edini preživeli od osmih otrok pobožne družine. Spodbudo za misijon v Afriki je dobil v šoli od duhovnika Nicola Mazza. Študiral je teologijo, medicino in mnoge tuje jezike. Leta 1854 je bil posvečen v duhovnika.

      Leta 1864 je sestavil misijonski za evangelizacijo Srednje Afrike, ki je med drugimi vključeval oznanjevanje evangelija s pomočjo domačih afriških duhovnikov in sodelavcev ter osvoboditev od suženjstva. Leta 1867 je našel priložnost, da je papežu Piju IX. predstavil svoj program, in v Veroni odprl svoj misijonski zavod za Afriko, iz katere so se razvili redovniki kombonijanci, in odprl svojo prvo podružnico v Kairu. Naslednje leto je iz zvestobe papežu zavrnil državno čast in več let potoval po Evropi, da je zbral sredstva za svoje misijonske projekte.

      Na 1. vatikanskem koncilu je sodeloval kot svetovalec veronskega škofa in za svoje projekte požel naklonjenost koncilskih očetov in papeža. Leta 1872 je v Veroni zaživela njegova ženska misijonska družina, pozneje imenovane misijonske sestre kombonijanke.

      Leto pozneje je sam odpotoval v Kartum in tu postal škof in apostolski vikar za osrednjo Afriko. V najtežjih pogojih je obiskoval misijonske postaje, ki jih je ustanovil in se sestal s krajevnimi plemenskimi voditelji, da bi se pogajal o odpravi suženjstva. V letih 1877 in 1878 je današnji Sudan zaradi naravnih nesreč in lakote izgubil polovico prebivalstva, vključno s številnimi sodelavci Combonija.

      V začetku oktobra 1881 ga je nenadoma začela tresti mrzlica, ki ji je podlegel 10. oktobra v Kartumu. Leta 1996 je bil razglašen za blaženega, leta 2003 pa za svetega.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-daniel-comboni-srecal-se-je-z-nasim-ignacijem-knobleharjem/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Daniel Combani, prosi za nas!

      Odgovori
  37. Miro says:
    9. oktobra, 2023 at 15:00

    PAPEŽ: NAJ SE USTAVI OROŽJE, TERORIZEM IN VOJNA NE VODITA K NOBENI REŠITVI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE PO NEDELJSKI OPOLDANSKI MOLITVI S PRIBLIŽNO 25.000 VERNIKI NA TRGU SVETEGA PETRA PONOVNO POZVAL K MOLITVI ZA MIR TER POUDARIL, DA JE VOJNA VEDNO PORAZ. PRAV TAKO SE JE ZAHVALIL VSEM, KI UDELEŽENCE SINODALNEGA ZASEDANJA SPREMLJAJO Z MOLITVIJO. (po zapisu s. Leonide Zamuda)

    Dragi bratje in sestre!

    Z zaskrbljenostjo in bolečino spremljam dogajanje v Izraelu, kjer je nasilje izbruhnilo s še večjo silovitostjo ter terjalo na stotine smrtnih žrtev in ranjenih. Izrekam svojo bližino družinam žrtev, molim zanje in za vse, ki preživljajo ure grozote ter tesnobe. Prosim, naj se ustavijo napadi in orožje ter se sprevidi, da terorizem in vojna ne vodita k nobeni rešitvi, temveč povzročata samo smrt in trpljenje številnih nedolžnih ljudi. Vojna je poraz: vsaka vojna je poraz! Molimo za mir v Izraelu in Palestini!

    V tem mesecu oktobru, ki je poleg misijonov posvečen molitvi rožnega venca, se ne naveličajmo na Marijino priprošnjo prositi za dar miru za številne države po svetu, ki jih zaznamujejo vojne in spopadi; in še naprej se spominjajmo drage Ukrajine, ki vsak dan zelo trpi.

    Zahvaljujem se vsem, ki sledijo in predvsem z molitvijo spremljajo sinodo, cerkveni dogodek poslušanja, podelitve in bratskega občestva v Duhu. Vse vabim, da njeno delo izročate Svetemu Duhu.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-naj-se-ustavi-orozje-terorizem-in-vojna-ne-vodita-k-nobe.html

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
  38. Miro says:
    9. oktobra, 2023 at 14:31

    KDO JE MOJ BLIŽNJI?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,25-37)

    Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«

    Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.

    Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹

    Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Gledam človeka, ki so ga napadli razbojniki. Duhovnik in levit gresta mimo. Tujec, Samarijan, se ustavi in mu pomaga. Jezus v njem pokaže usmiljeno ljubezen. Ob Jezusu bom pomagal ljudem v stiski, ne glede na to, kdo so. Gospod, hvala, ker me učiš ljubezni do človeka, ki jo potrebuje. Kažeš mi, da v njem srečujem tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      9. oktobra, 2023 at 14:33

      SVETNIK DNEVA: SV. JOHN HENRY NEWMAN, SVETNIK, KI NAGOVARJA SRCE

      »KAKOR SE SONČNA URA RAVNA PO SONCU,
      TAKO SE HOČEM TUDI JAZ RAVNATI EDINOLE PO TEBI, GOSPOD,
      ČE ME LE HOČEŠ SPREJETI IN ME VODITI.«
      (J. H. Newman)

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Janez Henrik Newman (John Henry Newman) je bil rojen 1801 v Londonu kot najstarejši sin bankirja. Njegov oče je bil član prostozidarske lože, mati pa kalvinske vere. Janez Henrik je že kot otrok je temeljito prebral Biblijo. Pri 16 letih je pod vplivom anglikanskega teologa Thomasa Scotta doživel svoje »prvo spreobrnjenje«. Po študiju literature, matematike, prava in nato še teologije na Oxfordu ter nekaj letih profesure je bil leta 1825 posvečen v duhovnika v anglikanski Cerkvi. Postal je vikar univerzitetne cerkve v Oxfordu. S svojimi poglobljenimi in bogatimi pridigami je nato osem let poučeval in vzgajal svoje poslušalce, zlasti študente in učitelje. Newman je objavil pridige v seriji knjig, v katerih se je zavzemal za anglikansko cerkev kot srednjo pot (»via media«) med protestantizmom in Katoliško cerkvijo, zaradi česar je zaslovel po vsej državi, a postal sumljiv pri hierarhiji. Želel je prenoviti anglikansko državno Cerkev z vrnitvijo k izvirom. Prenova je kasneje dobila ime oxfordsko gibanje.

      Leta 1842 se je Newman umaknil iz javnega življenja in se po treh letih obsežnih študij, zlasti zgodnjih cerkvenih očetov in svetnikov, spreobrnil v katoliško vero, ki je bila takrat v Angliji povezana z družbenim izobčenjem. Zapuščal je Cerkev, v kateri je bil rojen in krščen in jo je iskreno ljubil.

      Z nekaterimi prijatelji, ki so tudi postali katoličani, je odšel v Rim, kjer je leta 1847 prejel duhovniško posvečenje. Ko se je vrnil v Anglijo, je v Birminghamu, kasneje pa tudi v Londonu, ustanovil oratorij, duhovniške skupnosti po vzoru sv. Filipa Nerija. Po letu 1850, ko je bila Katoliška cerkev v državi ponovno »dovoljena«, je postal eden najbolj znanih cerkvenih obrazov v Angliji. Štiri leta je bil tudi rektor novoustanovljene katoliške univerze v Dublinu. Newman je učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.

      Neutrudno si je prizadeval dvigniti vero in samozavest katoliških laikov – pogosto gre za irske delavce, ki v viktorijanski dobi niso bili veliko cenjeni.

      Priznanja je Newman doživel šele na stara leta. Leta 1877 je bil imenovan za prvega častnega profesorja v Oxfordu, leta 1879 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Njegovo kardinalsko geslo je bilo: Srce govori srcu. Od leta 1886 je njegovo zdravje začelo pešati. Umrl je leta 1890 zaradi pljučnice v Birminghamu.

      Za njim je ostalo več kot 80 knjig pridig, teoloških del, dva romana in pesmi. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2010 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa leta 2019 za svetega.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-john-henry-newman-svetnik-ki-nagovarja-srce/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Janez Henrik Newman, prosi za nas!

      Odgovori
  39. Miro says:
    8. oktobra, 2023 at 9:26

    BOG JE NEOMEJEN PRI KAZNOVANJU ZLA IN NAGRAJEVANJU DOBREGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,33-43)

    Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasádil vinograd, ga obdal z ograjo, izkôpal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi pobrali njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnáli. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo stóril s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to narédil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.«

    DUHOVNA MISEL

    SV. JANEZ KRIZOSTOM vidi v tej priliki številne teme, kot so Božja previdnost, nehvaležnost ljudstva zaveze, velika gospodarjeva skrb za svojo lastnino ter nenavadna sovražnost in nasilje njegovega starodavnega ljudstva. NEZNANI PISEC pa pravi: »Kristus je imenovan kamen, saj so njegovi temelji trdni in zlobni ga ne morejo preseči. Vsako storjeno zlo je storjeno proti Bogu. Kazen za storjeno zlo je sorazmerno z njegovo težo, kakor je slava za storjeno dobro. Bog je neomejen pri kaznovanju zla in nagrajevanju dobrega.« (komentar cerkvenih očetov, hozana.si)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  40. Miro says:
    7. oktobra, 2023 at 20:31

    SOBOTA 26. TEDNA MED LETOM

    KAKOR SE JE VAŠE SRCE NAGNILO K ODPADU OD BOGA, TAKO SE VRNITE Z DESETKRATNO VNEMO,
    DA GA POIŠČETE. (Bar 4,28)

    Iskati Boga z desetkratno gorečnostjo pomeni spreobrniti se; priznati pred njim svoje grehe, se pokesati, prositi
    odpuščanja, se truditi za popravo krivic in škode, vztrajno moliti in delati za spravo … Vse to se zdi prenaporno.
    Toda opogumlja nas zavest, da Bog ne čaka križem rok. Za en sam naš korak k njemu napravi on dva koraka
    naproti nam. Uči nas, Gospod, hoditi po Tvoji poti in pripelji nas bliže k sebi.

    Duhovna oaza (frančiškani.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      7. oktobra, 2023 at 20:50

      MOLIMO ZA SPREOBRNJENJE

      USMILJENI JEZUS JE SV. FAVSTINI KOWALSKI ZAUPAL NASLEDNJE BESEDE ŽIVLJENJA:

      »Želim si, da bi vedno globlje spoznavala ljubezen, ki v mojem Srcu gori za duše, in to boš razumela, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike; želim si njihovega odrešenja. Ko boš izgovarjala to molitev s skesanim srcem in zaupanjem v imenu nekega grešnika, mu bom naklonil milost spreobrnjenja. Molitev je takšna:

      O KRI IN VODA, KI STA IZ SRCA JEZUSOVEGA PRITEKLI KOT VIR USMILJENJA ZA NAS, V VAJU ZAUPAM.« (Dnevnik sv. Favstine)

      To je preprosta molitev, ki nad dušo prikliče Božje usmiljenje.

      Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/02/21/sam-jezus-nam-je-dal-to-molitev-za-spreobrnjenje-prijatelja-ali-druzinskega-clana/

      Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

      Odgovori
  41. Miro says:
    7. oktobra, 2023 at 15:15

    IZJEMNA UDELEŽBA NA 5. POHODU ZA ŽIVLJENJE (Radio Ognjišče)

    V PRAZNIČNEM VZDUŠJU SE JE NA SONČNEM PREŠERNOVEM TRGU ZBRALO VEČ TISOČ LJUDI, PREDVSEM DRUŽIN Z OTROKI, KI SKUPAJ SLAVIJO ŽIVLJENJE NA POHODU ZA ŽIVLJENJE.

    V društvu Pohod za življenje so današnji dan opisali kot praznik življenja in hvaležnosti, da so naši starši za nas izbrali življenje. »Smo glas tistih, ki ga nimajo, torej nerojenih otrok ter tudi njihovih mater in očetov v stiski. Želimo, da imajo po nas nerojeni otroci svobodo govora, prav tako pa tudi njihovi mame in očetje, ki trpijo po splavu,« navajajo v izjavi, pod katero se je podpisala koordinatorica pohoda, žena in mati Urša Cankar Soares.

    Poudarjajo še, da so otroci bogastvo človeštva: »Naša dolžnost je, da ustvarjamo razmere, v katerih bodo vsem otrokom, rojenim in nerojenim, zagotovljene vse temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja. Ob tem posebej opozarjamo na zakone, ki ščitijo življenje od spočetja do naravne smrti in nerojenim otrokom priznavajo status osebe. 17. člen Ustave RS pravi, da je ‘človekovo življenje nedotakljivo’, 18. člen: ‘Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju.’«

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/267/novice/37121/izjemna-udelezba-na-5-pohodu-za-zivljenje.htm

    Odgovori
    • Miro says:
      7. oktobra, 2023 at 15:17

      PISMO PODPORE NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA POHODU ZA ŽIVLJENJE 2023

      V zadnjih časih skoraj vsak dan znova prebiramo o pomanjkanju osebja v različnih poklicih. Ravnatelji po šolah bijejo plat zvona, ker nimajo učiteljev. Postelje v domovih za ostarele ostajajo prazne, ker tem ustanovam primanjkuje negovalnega osebja. Zdravstveni sistem doživlja krizo in vrste čakajočih na preglede in na posege se daljšajo. Župnije ostajajo prazne, ker nam primanjkuje duhovnih poklicev.

      Odgovorni se na te probleme odzivajo z nižanjem zahtev pri ljudeh, ki prihajajo k nam od drugod. Pa je v tem res rešitev. Trdno sem prepričan, da skupnost, ki ni sposobna obnavljati življenja, nima prihodnost. Za primerjavo sem nekoliko pogledal v številke. Leta 1958, ko je bila rojena moja generacija, je bilo v Sloveniji rojenih 28.284 otrok. Lansko leto pa se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok. Naš največji problem torej ni v pomanjkanju zanimanja za določene poklice. Naš največji problem je, da se odpovedujemo življenju.

      Zato moramo spremeniti miselnost. Začeti se moramo veseliti življenja. Vsako življenje, zlasti življenje najbolj nemočnih in s tem tudi najbolj ogroženih, mora biti deležno našega veselja in vse naše skrbi. Kajti življenje, ki ga sprejmemo, nas neizmerno obogati.

      Naj vam naveden primer Hannah Neeleman, 33 let stare matere sedmih otrok. 25. avgusta so jo v Las Vegasu okronali za gospo Amerike. Njen odgovor na vprašanje, kdaj se je počutila najbolj izpolnjena, je požel ogromno odobravanja in priznanja. Odgovorila je namreč: »Ta občutek sem doživela že sedemkrat, ko sem na ta svet rodila te svete duše. Ko držim novorojenčka v naročju, je občutek materinstva in njihovega rojevanja na svet najbolj izpolnjujoč občutek, kar sem jih kdaj čutila.« Pohod za življenje si prizadeva, da bi bilo med nami čim več ljudi, ki bi mislili podobno; ljudi, ki izpolnitev življenja vidijo v podarjanju in varovanju življenja. Zato sem hvaležen vsem, ki si prizadevajo, da bi ljudje začeli misliti drugače. Zahvaljujem se jim tudi za letošnjo pripravo Pohoda za življenje. Kajti podarjanje življenja je najbolj izpolnjujoč občutek, ki ga človek lahko doživi.

      Msgr. Stanislav Zore OFM
      Ljubljanski nadškof metropolit

      Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/pismo-podpore-nadskofa-stanislava-zoreta-pohodu-za-zivljenje-2023

      Odgovori
      • Miro says:
        7. oktobra, 2023 at 15:23

        SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA

        https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

        Odgovori
        • Miro says:
          7. oktobra, 2023 at 15:26

          MOLIMO ZA NEROJENE OTROKE:

          Gospod Jezus,
          obudi v nas spoštovanje do vsakega
          nerojenega človeškega življenja,
          naredi nas sposobne v sadu materinega telesa
          gledati čudovito delo Stvarnika,
          daj, da bodo naša srca velikodušno sprejela
          vsakega otroka, ki vstopa v življenje. Amen.

          Marija, kraljica družine, prosi za nas!
          Sveti Jožef, Odrešenikov varuh, prosi za nas!
          Nedolžni otroci, prosite za nas!

          Odgovori
  42. Miro says:
    7. oktobra, 2023 at 14:32

    VESELITE SE, DA SO VAŠA IMENA ZAPISANA V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,17-24)

    Dvainsedemdeseteri učenci so se vrnili veseli in so pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Jezus jim je rekel: »Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam pokorni duhovi, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.«

    Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Učenci se navdušeno vračajo z misijona. Tudi Jezus je vesel, ker so se borili proti zlu, zlasti pa, ker so odprti za Božje kraljestvo. Zavedal se bom, da je zlo premagano in da ga morem premagati, ko povsem zaupam Jezusu in Očetu. Gospod, pomagaj mi, da se ne bom ustrašil pred napadi zla. Ti si ga premagal in me vabiš v skupnost s teboj in z Očetom. Hvala za tvoj dar. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    Odgovori
  43. Miro says:
    7. oktobra, 2023 at 7:26

    PRAZNIK ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE

    PAPEŽ SV. PIJ X. JE LETA 1913 DOLOČIL, DA SE GOD ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE OBHAJA 7. OKTOBRA.

    Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški Materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz ‘najlepših jesenskih rož’ – častimo jo z molitvijo rožnega venca. Ta pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom.

    Že več kot štiristo let obhajamo poseben praznik Rožnovenske Matere Božje. Sredi 16. stoletja je namreč krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, ki so jo predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki zbrali v Sredozemlju močno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi močmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere Božje.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/praznik-roznovenske-matere-bozje

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      7. oktobra, 2023 at 7:42

      ROŽNI VENEC

      ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.

      Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Pravijo, da se je sčasoma razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev za menihe, ki niso bili pismeni in niso sami mogli brati psalmov – številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Že takrat so imeli na vrvici spletene vozle, da so lažje šteli.

      Po nepotrjenih virih je zamisel o molitvi rožnega venca dobil v videnju sv. Dominik leta 1214. Zato ni čudno, da so to pobožnost najbolj razširjali in spodbujali bratje dominikanci. Leta 1569 je dominikanec papež Pij V. to molitev uradno priznal z bulo Consueverunt Romani Pontifices in določil 7. oktober kot praznik Rožnovenske Matere Božje. Veliko zmago združenih krščanskih sil zahoda nad muslimani v pomorski bitki pri Lepantu dve leti kasneje so pripisali prav molitvi rožnega venca, za katero je papež Pij V. pozval prebivalce Evrope.

      Od 16. do 20. stol. je molitev vsebovala 15 skrivnosti (veseli, žalostni in častitljivi del), leta 2002 pa je papež Janez Pavel II. dodal še 5 skrivnosti v t.i. svetlem delu. Napisal je apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae in razglasil leto rožnega venca. To molitev je posebej priporočala Marija, ko se je prikazala pastirčkom v Fatimi, pred začetkom 2. Vatikanskega koncila pa jo je spodbujal sveti papež Janez XXIII. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

      Več o molitvi rožnega venca na: https://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/50/20/20

      MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

      Odgovori
  44. Miro says:
    6. oktobra, 2023 at 14:15

    GORJE TI KOROZAIN, GORJE TI BETSAJDA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,13-16)

    Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. Vendar bo Tiru in Sidonu na sodbi laže ko vama. In ti, Kafarnáum, ali se boš do neba povzdignil? Ne, do pekla se boš pogreznil. Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozáin, gorjé ti, Betsajda!«

    Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrije tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla.

    V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!«

    Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase, potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.

    Mi, ki smo rojeni v krščanski družbi, smo v nevarnosti, da bi živeli krščanstvo kot družbeno navado, na formalen način, s hinavščino pravičnih. Ko je maša končana, Jezusa pustimo v cerkvi, ne vrne se z nami domov v naše vsakdanje življenje. Gorje nam, kajti na ta način Jezusa naženemo iz svojega srca. Smo kristjani, a živimo kot pogani. Izprašajmo si vest.

    Na mesto prebivalcev prej omenjenih mest, lahko postavimo nas same, mene. Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Jezusovo oštevanje je za vsakega med nami. Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo formalno in ne zares.

    Če delamo na ta način, smo hinavci. Gre za hinavščino pravičnih. Hinavščina pravičnih pa je strah pred Jezusovo ljubeznijo, strah, da bi se pustili ljubiti. Naj bo današnji dan namenjen izpraševanju vesti, pri čemer si ponavljamo: ‘Gorje tebi, gorje tebi, kajti dal sem ti veliko, dal sem ti mene samega, izbral sem te za kristjana, ti pa imaš raje življenje na pol, površinsko življenje; malo krščanstva in blagoslovljene vode, a potem nič več.’

    Ko se živi to krščansko hinavščino, kar mi počnemo, iz svojega srca naženemo Jezusa. Pretvarjamo se, da ga imamo, a smo ga nagnali stran. Smo kristjani, ponosni kristjani, a živimo kakor pogani.

    Naj vsak takole razmišlja: Sem Korozáin? Sem Betsaida? Sem Kafarnaum? In če Jezus joče, prosimo za milost, da bi tudi mi jokali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/10/05/6-oktober-gorje-ti-korozain-gorje-ti-betsajda/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  45. Miro says:
    5. oktobra, 2023 at 20:33

    SVETI OČE V OTVORITVENEM GOVORU: NA PRVEM MESTU SINODE JE POSLUŠANJE

    V SREDO POPOLDNE JE V VATIKANSKI DVORANI PAVLA VI. POTEKALA PRVA GENERALNA KONGREGACIJA ZASEDANJA ŠKOFOVSKE SINODE O SINODALNOSTI. OTVORITVENI GOVOR JE IMEL PAPEŽ FRANČIŠEK, KI JE PONOVNO POUDARIL, DA SINODA NI NE PARLAMENT NE PRIJATELJSKO SREČANJE. PROTAGONIST SINODE JE SVETI DUH. POSVARIL JE PRED PRAZNIMI BESEDAMI IN POSVETNO MISELNOSTJO TER DEJAL, DA JE NA PRVEM MESTU POSLUŠANJE. (Andreja Červek – Vatikan)

    Prva generalna kongregacija, ki je 4. oktobra popoldne potekala v dvorani Pavla VI., se je začela z molitvijo k Svetemu Duhu, edinemu protagonistu sinode, kot je sveti oče večkrat izpostavil v svojem pozdravnem otvoritvenem nagovoru, namenjenem 464 udeležencem zasedanja škofovske sinode – kardinalom, škofom, posvečenim osebam in laikom, ki bodo do 29. oktobra premišljevali o sinodalni Cerkvi.

    PROTAGONISTI SINODE NISMO MI, AMPAK SVETI DUH

    Sinoda ni parlament in ni srečanje prijateljev, namenjeno reševanju trenutnih zadev ali izražanju mnenj, prav tako ni srečanje o cerkveni pastorali, je dejal papež in poudaril, naj ne pozabijo, da protagonisti sinode niso oni, ampak Sveti Duh: »Protagonisti sinode nismo mi, ampak je Sveti Duh. In če bomo pustili prostor Svetemu Duhu, bo sinoda dobro potekala. Če je med nami Sveti Duh, ki nas vodi, bo to lepa sinoda. Če so med nami neki drugi načini zaradi človeških, osebnih in ideoloških interesov, ne bo sinode, ampak bo to bolj parlamentarno srečanje, kar pa je nekaj drugega. Sinoda je pot, ki jo dela Sveti Duh.«

    SVETI DUH USTVARJA HARMONIJO

    In zato je sveti oče želel, da udeleženci sinode berejo in premišljujejo besedila sv. Bazilija o Svetem Duhu, ki so jim bila razdeljena. Kot je nadaljeval, je Sveti Duh protagonist cerkvenega življenja in načrt zveličanja se uresničuje po Njegovi milosti. Sveti Duh v cerkveno skupnost vnaša globoko in raznoliko dinamiko ter ustvarja harmonijo – vse razlike poveže v harmonijo. »Če ni harmonije, ni Duha.« Sveti Duh je torej »harmonični skladatelj zgodovine zveličanja.« Harmonija pa ne pomeni »sinteze«, ampak »vez občestva med neenakimi deli«.

    »Cerkev je ena harmonija mnogih glasov, ki jih je ustvaril Sveti Duh: tako si moramo predstavljati Cerkev. Vsaka krščanska skupnost, vsaka oseba ima svojo posebnost, vendar morajo biti te posebnosti vključene v simfonijo Cerkve. Tisto pravo simfonijo pa ustvarja Duh: mi je ne moremo ustvariti,« je pojasnil papež Frančišek.

    NE ŽALOSTIMO SVETEGA DUHA

    Sveti Duh je prav tako Tolažnik: »vodi nas za roko in nas tolaži«. Je tudi tisti, ki »varuje Cerkev«. Po papeževih besedah se je treba »naučiti poslušati glasove Duha, ki so vsi različni – naučiti se razločevati«. Poudaril je, da je med Duhom in Besedo »zelo pomembna vez«, pri tem pa izpostavil, da »prazne besede žalostijo Svetega Duha«: »Prazne besede, posvetne besede in – če se spustimo na določeno človeško navado, ki ni dobra – opravljanje. Opravljanje je proti Svetemu Duhu, je v nasprotju z njim. Prazne besede pa žalostijo Svetega Duha,« pri čemer je papež navedel apostola Pavla: »Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani« (Ef 4,30). Žalostiti Svetega Duha je namreč veliko zlo, in to je govoričenje, opravljanje. »Če Svetemu Duhu ne pustimo, da nas ozdravi te bolezni, bo sinodalna pot s težavo dobra. Vsaj tukaj: če se kdo ne strinja s tem, kar pravi neki škof ali neka sestra ali neki laik, mu naj to povej v obraz. Zato je sinoda. Da bi povedali resnico, ne pa širili govorice.«

    Papež je spodbudil k razločevanju glasov Svetega Duha od posvetnih glasov ter posvaril pred »posvetno duhovnostjo«: »Pri tem bodite previdni: na mesto Svetega Duha ne postavljamo posvetne stvari – četudi so dobre, kot je zdrava pamet: ta pomaga, a Duh vse to presega. Naučiti se moramo živeti v naši Cerkvi s Svetim Duhom.«

    MANJ GOVORJENJA, VEČ POSLUŠANJA

    V nadaljevanju je v ospredje postavil pomembno vlogo poslušanja in dejal, da ima poslušanje prednost med to sinodo, pri tem pa se je obrnil zlasti na novinarje: »Dati moramo sporočilo, ki je odraz tega življenja v Svetem Duhu. Za to je potrebna askeza – oprostite, da tako govorim z novinarji – določen post javnega govorjenja, da bi to varovali. In kar se objavi, naj bo v tem ozračju. Nekateri bodo rekli – to tudi govorijo –, da se škofje bojijo in zato nočejo, da bi novinarji govorili. Ne, delo novinarjev je zelo pomembno. Vendar jim moramo pomagati, da bodo to povedali v Duhu. Bolj kot govorjenje je na prvem mestu poslušanje.«

    NOVINARJI NAJ POROČAJO DOBRO IN PRAVIČNO

    Papež Frančišek je spomnil, kako so se na prejšnjih sinodah polemike in pritiski medijev prekrivali z razpravami v sinodalni dvorani in pogosto celo usmerjali dnevni red. Med sinodo o družini, je bilo javno mnenje, ki ga je ustvarila posvetnost, da gre za obhajanje ločenih oseb, in tako se je vstopilo v sinodo. Ko je bila sinoda za Amazonijo, je bilo javno mnenje in pritisk, da je namenjena viri probati. »Sedaj,« je dejal papež, »obstajajo nekatere domneve o tej sinodi: ‘Kaj pa bodo naredili? Morda dali duhovništvo ženskam …’ Ne vem, to so stvari, ki ji govorijo zunaj.« Dodal je, da se škofje bojijo govoriti o tem, kaj se dogaja. Zato se je papež neposredno obrnil na novinarje in jih prosil, naj »svojo vlogo opravijo dobro in pravično, da bodo Cerkev in ljudje dobre volje – drugi naj govorijo, kar hočejo – razumeli, da ima tudi v Cerkvi prednost poslušanje.« Posredovati to sporočilo je zelo pomembno.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/sveti-oce-v-otvoritvenem-govoru-na-prvem-mestu-sinode-je-poslusa.html

    Odgovori
    • Miro says:
      5. oktobra, 2023 at 20:34

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Odgovori
  46. Miro says:
    5. oktobra, 2023 at 13:12

    JEZUS POŠLJE UČENCE, NAJ OZNANJAJO PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA IN VABIJO K SPREOBRNJENJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,1-12)

    Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte.

    V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹

    Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na ceste in recite: ›Tudi prah, ki se je prijel iz vašega mesta naših nog, otresamo na vas; vendar to vedite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Jezus pošlje učence, naj oznanjajo prihod Božjega kraljestva in vabijo k spreobrnjenju. Za to poslanstvo morajo biti povsem svobodni. Tudi če jih zavrnejo, jih to ne sme ustaviti. Zavedal se bom, da mi Gospod zaupa nalogo oznanjevanja, čeprav sem nemočen in me je strah, da bom zavrnjen. Gospod, pomagaj mi razumeti, da morem z uboštvom srca oznaniti tvoje odrešenje. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      5. oktobra, 2023 at 13:15

      SVETA MARIJA FAVSTINA KOWALSKA: GLASNICA BOŽJEGA USMILJENJA

      5. OKTOBRA PRAZNUJEMO GOD SV. MARIJE FAVSTINE KOWALSKE, POLJSKE REDOVNICE IN MISTIKINJE, KI JE SPODBUJALA POBOŽNOST, ZNANO KOT BOŽJE USMILJENJE.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica.

      Ta preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja.

      Sv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti, kot npr. prerokovanje, branje človeških src, stigme, videnja in drugo.

      Zaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja.

      ALI STE VEDELI?

      Sv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo), ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja, da je na ta dan tudi sam umrl.

      PODOBA JEZUSA Z DVEMA ŽARKOMA

      V zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam, da se tisti, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki, posebno še v smrtni uri. Jaz, Gospod, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat, ko je bilo moje srce, umirajoče na križu, prebodeno s sulico.«

      ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

      Sv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«.

      Moli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero.

      Pri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče, darujem Ti Telo in Kri, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.«

      Na malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.«

      Na koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog, sveti Močni Bog, Sveti Nesmrtni Bog, usmili se nas in vsega sveta.«

      Kdor bo molil ta rožni venec, je Jezus razodel sv. Favstini, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.

      URA VELIKE MILOSTI OB TREH POPOLDNE

      Pobožnost, ki je našemu Gospodu najljubša, je češčenje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda, ki je rekel s. Favstini:

      »Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te, hči moja, da se vedno, ko ura bije tri, popolnoma potopiš v moje usmiljenje, ga častiš in poveličuješ, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja, poskušaj, če je le mogoče, moliti križev pot v tej uri, če ti dolžnosti to dovoljujejo, če pa to ni možno, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce, ki je polno milosti, potopi se v molitev, kjerkoli si, pa čeprav za kratek čas.«

      PRIPOROČLJIVA MOLITEV OB TREH POPOLDNE

      Ti si izdihnil, Jezus, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.

      O vir življenja, neizmerno, nedoumljivo Božje usmiljenje, obdaj ves svet in se razlij na nas.

      O kri in voda, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas, zaupam v vaju. Amen.

      ZAVETNICA

      Sv. Favstina je zavetnica revnih družin, otrok, gospodinj, kuharjev, vrtnarjev, vratarjev; mladih, ki želijo v samostan

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Favstina, prosi za nas!

      Odgovori
  47. Miro says:
    4. oktobra, 2023 at 15:26

    PAPEŽ OB ZAČETKU SINODE: BITI CERKEV, KI NA ČLOVEŠTVO GLEDA Z USMILJENJEM

    V Vatikanu se je začelo XVI. redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«. Papež Frančišek je dopoldne na Trgu svetega Petra daroval mašo, popoldne pa je v sinodalni dvorani že na programu prva kongregacija, kjer bo navzoč tudi sveti oče. Med homilijo je spregovoril o Cerkvi, ki je združena in bratska, ki posluša in se pogovarja ter v svoje središče postavlja Boga.

    Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-ob-zacetku-sinode-biti-cerkev-ki-na-clovestvo-gleda-z-us.html

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

    Odgovori
  48. Miro says:
    4. oktobra, 2023 at 14:16

    TREM LJUDEM RAZLAGA JEZUS, DA HOJA ZA NJIM NE POMENI LE, DA POSLUŠAJO NJEGOVO OZNANILO IN MODROST, AMPAK DA SO PRI NJEM IN Z NJIM ŽIVIJO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,57-62)

    Ko so Jezus in učenci šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hodi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Toda rekel mu je: »Pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, toda dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus mu je pa rekel: »Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo.«

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      4. oktobra, 2023 at 14:19

      SVETNIK DNEVA

      SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI: PRVI SVETNIK S KRISTUSOVIMI RANAMI?

      4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega, ki je ustanovitelj reda manjših bratov, klaris in tretjega reda. Znan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom. Je tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi, zlasti z gobavci.

      Potem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili ureditev zapuščenih cerkva sv. Damijana in sv. Marije Angelske, imenovane Porciunkula. Ko njegov oče odkrije, da na skrivaj prodaja njegovo blago, da bi imel denar za obnovo cerkva, sledi Frančiškov drugi korak.

      Odpove se bogatemu življenju, odreče se celo svojim staršem in dediščini, zavedajoč se, da lahko Jezusu sledi le tisti, ki se je pripravljen odpovedati vsemu. Zavestno postane »najmanjši med najmanjšimi«. Dobesedno vzame Jezusove besede ob odpošiljanju učencev: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal« (Lk 10,4). Hoditi je začel bos, oblečen v grobo sivorjavo haljo opasano z vrvjo ter s svojim radikalnim uboštvom pričevati o veliki Božji ljubezni. Hotel je živeti v uboštvu, kot je živel Kristus in apostoli.

      Kmalu so se njegovemu idealu pridružili tovariši in Frančišek je kmalu spoznal, da njegova skupnost potrebuje pravilo. Okoli leta 1210 je v Rimu dobil papeško dovoljenje za red manjših bratov. Vedno več mladih moških se je pridružilo redu. V Assisiju so si postavili koče okoli porcijunkulske cerkvice.

      Dve leti kasneje je skupaj s sv. Klaro Asiško iz plemiške družine ustanovil drugi, ženski red: klarise pri cerkvici sv. Damijana. Okoli leta 1221 je bil dodan še tretji red za laike. Redovne hiše so nastale po vsej Evropi.

      Frančišek, ki je v času križarskih vojn zaman poskušal spreobrniti egiptovskega sultana, si je prislužil njegovo spoštovanje.

      Leta 1224 je Frančišek prejel Kristusove rane, iz katerih je pozneje večkrat tekla kri. Vedno znova so ga pestile bolezni, na koncu je skoraj popolnoma oslepel. Zvečer 3. oktobra 1226 so ga na njegovo željo prinesli v porciunkulsko cerkvico in položili na gola tla, kjer je za vedno zatisnil oči, star komaj 44 let.

      Že drugo leto po smrti je bil razglašen za svetnika. Umetniki ga najpogosteje upodabljajo odetega v preprosto oblačilo in s Kristusovimi ranami. Ob njem vidimo lobanjo, knjigo, križ, podirajočo se cerkev, lilijo, jagnje ali volka. Včasih ga upodabljajo, kako pridiga pticam, pri negovanju gobavcev …

      Sv. Frančišek je zavetnik Italije, Assisija, revnih, frančiškanov, trgovcev, socialnih delavcev, ekologov. Je priprošnjik proti glavobolu in kugi.

      MOLITEV SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA

      O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.
      Daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost,
      razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-asiski-prvi-svetnik-s-kristusovimi-ranami/2023-10-04/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

      Odgovori
  49. Miro says:
    3. oktobra, 2023 at 18:31

    KO SO SE DOPOLNJEVALI DNEVI, DA BI BIL JEZUS VZET V NEBO, SE JE TUDI SAM NAMENIL ITI V JERUZALEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,51-56)

    Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas.

    KRATKA DUHOVNA MISEL: Jezusa najprej zavrnejo domačini, potem pa še v Samariji, ker gre v Jeruzalem. Jakob in Janez se želita maščevati nad njimi, vendar jima ne pusti. Posnemal bom Jezusa, ki ne prihaja do nikogar z nasiljem. Gospod, včasih se izognem odločitvam, ki zahtevajo odpoved. Rad bi na silo rešil stvari. Daj mi moči, da bom potrpežljiv in ne bom padel v to skušnjavo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  50. Miro says:
    3. oktobra, 2023 at 18:28

    TUDI SLOVENCI DEL EKUMENSKEGA MOLITVENEGA BDENJA V RIMU

    NA TRGU SVETEGA PETRA JE PAPEŽ FRANČIŠEK V SOBOTO VODIL EKUMENSKO MOLITVENO BDENJE Z NASLOVOM »SKUPAJ – SREČANJE BOŽJEGA LJUDSTVA«, KI SE GA JE UDELEŽILO PRIBLIŽNO 18 TISOČ LJUDI, MED KATERIMI SO BILI TUDI SLOVENCI.

    Poleg papeža Frančiška so bili na ekumenskem molitvenem bdenju prisotni patriarhi, škofje in voditelji različnih krščanskih Cerkva ter udeleženci sinode, tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki so po bdenju odšli na tridnevno duhovno obnovo v bližini Rima. Na bdenju je bilo tudi okoli 3000 mladih, ki so od 29. septembra do 1. oktobra zbrani v Rimu na vikendu molitve in podelitve, ki ga organizira taizejska skupnost.

    Več o tem srečanju na: https://katoliska-cerkev.si/tudi-slovenci-del-ekumenskega-molitvenega-bdenja-v-rimu

    Odgovori
  51. Miro says:
    2. oktobra, 2023 at 8:27

    JEZUS: »GLEJTE, DA NE BOSTE ZANIČEVALI KATEREGA TEH MALIH; KAJTI POVEM VAM, DA NJIHOVI ANGELI V NEBESIH VEDNO GLEDAJO OBLIČJE MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH.«

    V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«

    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,1-5.10)

    Vsi sveti angeli, prosite za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      2. oktobra, 2023 at 8:30

      SVETI ANGELI VARUHI

      V KATOLIŠKI CERKVI 2. OKTOBRA PRAZNUJEMO SVETE ANGELE VARUHE.

      Podlaga za češčenje angelov je nauk Svetega pisma. Že Stara zaveza pozna angele, ki varujejo ljudi v nevarnostih. Kakšni dve stoletji pred Kristusom se je pri Judih izoblikovala vera v angele varuhe in v tem smislu Jezus pravi: »Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta« (Mt 18,10). Z besedo ‘mali’ Jezus ne misli na otroke, ampak na ljudi v telesni ali duhovni stiski.

      NA TEMELJU SVETEGA PISMA JE TEOLOG FRANC SUAREZ VLOGO ANGELOV VARUHOV V ODNOSU DO NAS POVZEL V ŠEST TOČK:

      1. odstranjajo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo;

      2. nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega;

      3. odstranjajo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav
      pa tudi moč nevarnosti, ki izvirajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh;

      4. naše molitve prinašajo pred božje obličje;

      5. prosijo za nas;

      6. grajajo nas in na neki način kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.

      Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov je nastal najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugod po Evropi.

      V bogoslužnih knjigah, ki jih je po tridentinskem koncilu izdal papež Pij V. (1570), ni posebnega praznika angelov varuhov, zato je njegov naslednik Gregor XIII. leta 1582 ta praznik dovolil španski škofiji Valencia. Papež Pavel V. pa je leta 1608 dovolil za vso Cerkev rimskega obreda obhajati praznik angelov varuhov na prvi prosti dan po sv. Mihaelu, torej na 2. oktober. Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru in pri nas je ta nedelja dobila ime angelska nedelja. Papež Klemen X. je praznik angelov varuhov leta 1670 ukazal za vso Cerkev in ga nastavil na 2. oktober. V naših krajih pa tudi po drugih avstrijskih deželah so ga še naprej obhajali na prvo nedeljo v septembru. Zdaj je god angelov varuhov v vsej zahodni Cerkvi 2. oktobra.

      Sveti angel, varuh moj,
      bodi vedno ti z menoj;
      stoj mi noč in dan ob strani,
      vsega hudega me brani!
      Prav prisrčno prosim te,
      varuj me in vodi me. Amen.

      Ta pesmica je ena prvih molitev, ki jih z ustnic svojih vernih mater (pogosto starih mater) poberejo nedolžni otroci. Morda je prav zaradi tega nastala zgrešena podoba angela varuha: najpogosteje ga slikajo, kako spremlja otroka čez ozko brv, ki predstavlja življenjske nevarnosti. Bogoslovni pisatelji pravijo, da angel spremlja slehernega človeka od začetka do konca njegove življenjske poti. Romano Guardini je zapisal: »Angel je najbolj zgodaj ustvarjena božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Če se prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: ‘Ne boj se!’ – kar pomeni toliko kot trditev, da on sam daje moč … Med Bogom in njim vlada soglasje v tem, da angel skrbi za to, kar je svetega v človeku, ki mu je izročen od Boga; in angel čuva to sveto skozi zablodelost, trpljenje in smrt.«

      Premnogim kristjanom je misel na angele varuhe v veliko oporo pri resnem prizadevanju za življenje po evangeliju.

      Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveti-angeli-varuhi

      Vsi sveti angeli, prosite za nas!

      Odgovori
  52. Miro says:
    1. oktobra, 2023 at 19:18

    ŠKOF TURNŠEK NA TEHARJAH: VELIKO JE ŠE IDEOLOŠKE MEGLE (Radio Ognjišče)

    NEDELJA MINEVA V ZNAMENJU OBLETNE MAŠE ZA TEHARSKE ŽRTVE V SPOMINSKEM PARKU TEHARJE. VODIL JO JE UPOKOJENI MARIBORSKI NADŠKOF MARJAN TURNŠEK, KI JE V PRIDIGI POVEDAL, DA JE TO KRAJ NESREČNEGA IMENA, ZATO GA JE TREBA SPREMINJATI, DA BI POSTAL KRAJ BLAGEGA SPOMINA. A TO JE DOLG PROCES, KI SO GA SPOSOBNI LE DUHOVNO PREBUJENI LJUDJE, JE DEJAL.

    Več o nagovoru škofa Turnška na: https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/37081/skof-turnsek-na-teharjah-veliko-je-se-ideoloske-megle.htm

    Odgovori
    • Miro says:
      1. oktobra, 2023 at 19:26

      TEHARJE: KRAJ NESREČNEGA, A HKRATI BLAGEGA SPOMINA (Družina)

      https://www.druzina.si/clanek/teharje-kraj-nesrecnega-hkrati-blagega-spomina

      Odgovori
      • Miro says:
        2. oktobra, 2023 at 8:24

        MOLIMO ZA SPRAVO:

        O Bog,
        ti si Oče vseh ljudi
        in želiš,
        da bi vsi prišli
        do spoznanja resnice
        in se zveličali.

        Boli te,
        ko se ljudje med seboj
        izključujemo in sovražimo,
        še zlasti, če si jemljemo
        osnovne pravice ali celo življenje.

        Prosimo te za vse žrtve
        vojnega in povojnega nasilja: daj pokojnim večni mir,
        daj živečim, da bi se med seboj spravili,
        da žalostna preteklost
        ne bi obremenjevala
        sedanjosti in prihodnosti,
        daj da bi raslo vzdušje odpuščanja
        in medsebojnega zaupanja.

        Saj si ti naš skupni Oče
        in tvoj Sin Jezus Kristus
        je daroval svoje življenje za nas vse.
        Prosimo te,
        podeli nam spravo
        po njegovem zasluženju.
        Amen.

        (molitev za spravo, župnija Teharje)

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas

        Odgovori
  53. Miro says:
    1. oktobra, 2023 at 18:39

    JEZUS JIM JE DEJAL: »RESNIČNO, POVEM VAM: CESTNINARJI IN NEČISTNICE POJDEJO PRED VAMI V BOŽJE KRALJESTVO.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,28-32)

    Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      1. oktobra, 2023 at 18:39

      PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKIM NAGOVOROM: NE POZABITE! GREŠNIKI DA, POKVARJENCI NE!

      »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! DANES EVANGELIJ GOVORI O DVEH SINOVIH, KI JU JE OČE PROSIL, NAJ GRESTA DELAT V VINOGRAD (prim. Mt 21,28-32)«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 26. NEDELJO MED LETOM. (po zapisu p. Ivana Hercega)

      Eden od njiju je takoj odgovoril »da«, a potem ni šel. Drugi pa je rekel »ne«, a se je pokesal in je šel. Kaj reči o teh dveh obnašanjih? Takoj pride na misel, da delo v vinogradu zahteva žrtev in da postati svet, žrtvovati se stane, ne pride spontano, čeprav z lepo mislijo, da smo otroci in dediči. Toda problem tukaj ni toliko vezan na odpor, da bi se šlo delat v vinograd, ampak na iskrenost ali neiskrenost pred očetom in pred sabo. Čeprav se nobeden od obeh sinov, ne obnaša brezgrajno, prvi laže, medtem ko drugi pogreši, a ostane iskren.

      Poglejmo na sina, ki je rekel »da«, pa potem ni šel. On noče spolniti očetove volje, a prav tako noče vstopiti v razpravo in mu povedati. Tako se skrije za tem »da«, za lažno privolitvijo, ki zakrije njegovo lenobo in mu za trenutek ohrani dobro ime. Je hinavec. Izvlekel se je torej brez sporov, je pa brez dolžnega spoštovanja preslepil in razočaral svojega očeta na najslabši možen način, kar mu prav gotovo ne bi prizadejal z odkritim »ne«. Problem človeka, ki se tako obnaša ni samo, da je grešnik, ampak je pokvarjenec, saj se brez problema zlaže, da bi, ne da bi sprejel kakršen koli pogovor ali pošteno soočenje, pokril in zakrinkal svojo neposlušnost.

      Drugi sin, tisti, ki reče »ne«, a potem gre, je pa nasprotno iskren. Ni popoln, je pa iskren. Gotovo, všeč nam bi bilo, če bi ga videli takoj reči »da«. Pač ni tako, vendar vsaj na odkrit in v nekem smislu na pogumen način pokaže svoj odpor. Prevzame odgovornost za svoje obnašanje in deluje pri »belem dnevu«. Potem s to poštenostjo v ozadju pride do razprave in začne razumevati, da je pogrešil in se vrne nazaj na svojo pot. Lahko bi rekli, da je grešnik, vendar ni pokvarjen. Dobro poslušajte tole, ta je grešnik, a ni pokvarjen. Za grešnika je vedno upanje za rešitev. Za pokvarjenca pa nasprotno je to precej težje. Njegovi lažni »da«, njegov eleganten, a hinavski videz ter njegova pretvarjanja, ki so postala navade, so kot debel »gumijast zid«, za katerim se skriva pred očitki vesti. Ti hinavci storijo veliko zla. Bratje in sestre, grešniki da, saj smo vsi, pokvarjenci ne. Grešniki da, pokvarjenci ne.

      Poglejmo sedaj sebe in v luči vsega tega si postavimo kakšno vprašanje. Pred naporom živeti pošteno in velikodušno življenje in s prizadevanjem – jaz in vsak naj reče, s prizadevanjem glede na Očetovo voljo, sem pripravljen reči vsak dan »da«, četudi to stane? In ko ne zmorem, sem do Boga iskren glede svojih težav, svojih padcev, krhkosti? Ko rečem »ne«, se vrnem nazaj in se z Gospodom pogovorim o tem? Ko pogrešim, sem pripravljen pokesati se in se vrniti na svojo pot? Ali pa se delam, da ni nič in živim naprej tako, da si nadenem masko in skrbim za to, da bom se zdel dober in za dobro? In končno, sem grešnik kot vsi, ali pa je v meni kaj pokvarjenega? Ne pozabite, grešniki da, pokvarjenci ne.

      Marija, ogledalo svetosti, naj nam pomaga, da bomo iskreni kristjani.

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-francisek-med-opoldanskim-nagovorom-ne-pozabite-gresniki.html

      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

      Odgovori
  54. Miro says:
    30. septembra, 2023 at 13:09

    PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA OKTOBER 2023: ZA SINODO

    V MESECU OKTOBRU 2023 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU ZA CERKEV, DA BI SPREJELA POSLUŠANJE IN DIALOG KOT SLOG ŽIVLJENJA NA VSEH SVOJIH NIVOJIH IN BI SE PUSTILA VODITI MOČI SVETEGA DUHA NA PERIFERIJE SVETA.

    Papež Frančišek

    V srcu Cerkve je poslanstvo. Še več. Ko se v Cerkvi odvija sinoda, se ta sinodalna dinamika hrani izključno iz misijonarske poklicanosti. Oziroma iz odgovora na Jezusovo zapoved oznanjati evangelij.

    —
    Papežev molitveni namen
    Za sinodo
    —

    Hočem vas spomniti, da se tukaj ne bo nič sklenilo, ampak se bo od tu nadaljevala sinodalna pot. Gre za pot, po kateri hodimo kakor Emavška učenca v poslušanju Gospoda, ki vedno prihaja v sredo med nas. On je Gospod presenečenja.

    Preko molitve in razločevanja, nam Sveti Duh pomaga uresničevati »apostolat ušesa«, torej, da poslušamo z ušesi Boga, da bi lahko govorili z besedo Boga. S tem se približujemo Kristusovemu srcu, iz katerega se poraja naše poslanstvo in glas, ki nas priteguje k Njemu. Glas, ki nam razodeva središče poslanstva, ki je doseči vse, iskati vse, sprejeti vse, vključiti vse, ne da bi kogarkoli izključili.

    Molimo za Cerkev, da bi sprejela poslušanje in dialog kot slog življenja na vseh svojih nivojih in bi se pustila voditi moči Svetega Duha na periferije sveta.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-09/papezev-molitveni-namen-za-oktober-2023-za-sinodo.html

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

    Odgovori
  55. Miro says:
    30. septembra, 2023 at 13:03

    DOBRO POSLUŠAJTE TE BESEDE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,44-45)

    Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede: Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SIN ČLOVEKOV BO IZDAN V ROKE LJUDEM

    Te Jezusove besede zmrazijo učence. So besede, ki so zanje bile tako skrivnostne, da niso doumeli smisla, a so se ga bali karkoli vprašati. Zanje je bilo »bolje ne govoriti«, bilo je »bolje ne razumeti, kot razumeti resnico«, o kateri je govoril Jezus.

    Ne samo učenci in ne samo Peter, tudi Jezus se je bal križa. Ni mogel varati samega sebe, vedel je. Jezusov strah je bil tako velik, da je tisti četrtkov večer potil krvavi pot. Jezusov strah je bil tako velik, da je skoraj povedal enako kot Peter: Oče, vzemi ta kelih od mene. A zgodi naj se tvoja volja. V tem je bila razlika od Petra in apostolov.

    Krščansko življenje gre vedno skozi trenutke križa in včasih se zdijo neskončni. Pretekle generacije so bile težko zaznamovane s časom okupacije, s tesnobo tistih, ki so bili deportirani, z negotovostjo zaradi tistih, ki se niso vrnili, s sramom ovaduštva, izdaje. Knjiga modrosti nam govori o pravičnem, ki je preganjan, o tistem, ki ga žalijo in mučijo zgolj zato, ker je dober (prim. 2,10-20). Koliko izmed vas bi vas lahko v prvi osebi ali iz življenja katerega izmed sorodnikov izrazilo isto. Koliko vas je doživelo, da se je zamajala vaša vera, ker se ni pojavil Bog, da bi vas branil; dejstvo, da ste ostali zvesti, ni zadostovalo, da bi On posegel v vašo zgodovino.

    Vendar pa učenci niso želeli, da bi jim Jezus govoril o bolečini in križu; ničesar ne želijo vedeti o preizkušnjah in tesnobah. In sv. Marko spominja, da so jih zanimale druge stvari, da so med potjo domov razpravljali o tem, kdo je največji.

    Želja po oblasti in slavi je najobičajnejši način ravnanja tistih, ki ne zmorejo ozdraviti spomina svoje zgodovine in si morda prav zato niti ne želijo prizadevati za delo sedanjosti. Tako se razpravlja o tem, kdo je najbolj blestel, kdo je bil najčistejši v preteklosti, kdo je bolj upravičen do privilegijev v primerjavi z drugimi. In tako zanikamo svojo zgodovino, »ki je slavna, kolikor je zgodovina žrtev, upanja, vsakodnevnih bojev, življenja v služenju, stanovitnosti pri napornem delu« (Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 96). Gre za neplodno in prazno držo, ki ne želi sodelovati pri izgradnji sedanjosti ter tako izgublja stik s trpečo stvarnostjo našega človeštva.

    Moramo prositi milost, da ne bi pobegnili s križa, ko bo prišel. Tega nas je namreč strah. A hoja za Jezusom se konča tam.

    Najbližja Jezusu na križu je bila njegova mati. Morda bi bilo prav, da danes, prosimo za milost, da se ne bi prestrašili in pobegnili pred križem. Marija je ostala pod križem in ve, kako je treba biti blizu križa.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/29/30-september-sin-clovekov-bo-izdan-v-roke-ljudem/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  56. Miro says:
    29. septembra, 2023 at 14:54

    SVETI NADANGELI MIHAEL, GABRIEL IN RAFAEL

    V SVETEM PISMU SO PO IMENU PREDSTAVLJENI TRIJE BOŽJI POSLANCI S POSEBNIMI NALOGAMI, ZATO JIM PRAVIMO NADANGELI.

    V bogoslužju je v četrti evharistični molitvi v hvalospevu na Boga Očeta, lepo rečeno: »Edini ti si dober in vir življenja, vse si ustvaril zato, da bi svoje stvari napolnil z blagoslovom in mnoge razveselil s sijajem svoje luči. Pred teboj stoje neštete množice angelov, ki ti noč in dan služijo, gledajo slavo tvojega obličja in te nenehno poveličujejo.« V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.

    MIHAEL pomeni ‘kdo kakor Bog?’. Že po imenu je Mihael postavljen v bojno nasprotje s prišepetavanjem kače–satana v raju, ki hoče prvega človeka zapeljati v odpad od Boga. Prvikrat ime Mihael navaja prerok Daniel, ki Mihaela označuje kot ‘velikega kneza’. V Novi zavezi ga vidimo v prepiru s hudičem zaradi Mojzesovega trupla. V knjigi Razodetja pa Mihael nastopa kot voditelj angelov, ki v boju s satanom in njegovimi angeli dosežejo sijajno zmago. Na to se nanaša molitev k nadangelu Mihaelu kot zavetniku vesoljne Cerkve v boju zoper zalezovanje hudih duhov, ki se je od papeža Leona XIII. naprej molila po vsej katoliški Cerkvi po tihih mašah. Nadangela Mihaela najpogosteje upodabljajo z mečem in sulico kot borcem zoper zmaja – satana.

    GABRIEL pomeni po hebrejskem deblu ‘božji mož’ ali ‘božji junak’. V Stari zavezi je omenjen le v Danielovi knjigi, v Novi zavezi pa Gabriel oznani rojstvo Janeza Krstnika in Jezusovo rojstvo. Najprej in najbolj pogosto so ga upodabljali v zvezi z Gospodovim oznanjenjem Mariji. Pri oznanilu rojstva Janeza Krstnika duhovniku Zahariju se angel predstavi: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.« Češčenje nadangela Gabriela se je uveljavilo po 10. stoletju, šele papež Benedikt XV. je njegov praznik leta 1921 raztegnil na vso Cerkev in določil, naj se povsod praznuje 24. marca, dan pred praznikom Marijinega oziroma Gospodovega oznanjenja. Pij XII. je leta 1952 nadangela Gabriela razglasil za nebeškega zavetnika radia in vseh sredstev družbenega obveščanja. V ljudski vernosti pa so nadangela Gabriela kot svojega zavetnika že prej častili sli, poštni uradniki in raznašalci časopisov.

    Nadangel RAFAEL, čigar ime pomeni ‘božje zdravilo’ ali ‘Bog je ozdravil’, se omenja v svetopisemski Tobijevi knjigi. Ko pride v hišo pobožnega Tobija, se predstavi: »Jaz sem Rafael, eden izmed sedmih, ki stojimo pred Gospodom.« Spremljal je njegovega sina, mladega Tobija, na potovanju v daljno deželo, da je njegovo bodočo ženo Saro rešil mučenja hudobnega duha in da je po vrnitvi ozdravil starega Tobija. Zato velja nadangel Rafael v krščanskem izročilu za angela, ki pomaga človeku predvsem dosegati zdravje, pa tudi kot tistega, ki spremlja ljudi na potovanjih. Krščanska organizacija za pomoč izseljencem se imenuje Rafaelova družba. Nadangela Rafaela navadno slikajo kot popotnika s palico in bučko, včasih z ribo in kot spremljevalca mladega Tobija. Njegov praznik so od 11. stoletja dalje obhajali na različne datume, papež Benedikt XV. pa je leta 1921 določil, naj se po vsej zahodni Cerkvi obhaja 24. oktobra.

    Imena vseh treh nadangelov so tudi priljubljena krstna imena: pri nas ima največ varovancev nadangel Mihael, nekaj manj Gabriel, še nekoliko manj pa Rafael. Uveljavljene so številne moške in ženske oblike teh imen.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveti-nadangeli-mihael-gabrijel-in-rafael2020

    Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

    Odgovori
  57. Miro says:
    29. septembra, 2023 at 14:44

    MIHAEL IN NJEGOVI ANGELI SO SE VOJSKOVALI ZOPER ZMAJA; TUDI ZMAJ SE JE VOJSKOVAL IN NJEGOVI ANGELI, TODA NISO ZMOGLI IN TUDI NI BILO V NEBESIH VEČ MESTA ZANJE

    BERILO IZ KNJIGE RAZODETJA (Raz 12,7-12)

    V nebesih je nastala vojska: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, toda niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih več mesta zanje. In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.

    Slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, kajti pahnjen je bil tožnik naših bratov, ki jih je tožil pred našim Bogom noč in dan. Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja in niso ljubili svojega življenja do smrti. Zato se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih.«

    JEZUS: »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: VIDELI BOSTE NEBO ODPRTO IN BOŽJE ANGELE GOR IN DOL HODITI NAD SINOM ČLOVEKOVIM.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,47-51)

    Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«

    Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      29. septembra, 2023 at 14:46

      NADANGELI GABRIJEL, MIHAEL IN RAFAEL

      V Svetem pismu na več mestih najdemo omenjene dogodke, ko se komu prikaže angel, ki nosi posebno sporočilo od Boga. Beseda angel v grščini pomeni poslanec, glasnik. Vendar izstopajo trije, ki jih imenujemo tudi nadangeli, saj so imeli izredno pomembno vlogo in so prinesli posebno sporočilo v zgodovini odrešenja.

      NADANGEL GABRIJEL

      Morda nam je še najbolj poznan nadangel Gabrijel, ki ga evangelist Luka kar dvakrat omenja z njegovim imenom: najprej, ko se prikaže Zahariju in napove, da bo njegova žena Elizabeta rodila sina, ki ga poznamo kot Janeza Krstnika, in nekoliko pozneje, ko se angel prikaže Devici Mariji in ji napove rojstvo Odrešenika. Zato ga v litanijah tudi imenujemo naznanilec odrešenja, saj je oznanil rojstvo Janeza Krstnika, ki je nato pripravil ljudstvo za Jezusov prihod in pokazal nanj.

      Gabrijel je tisti, ki prinaša veselo oznanilo, predvsem glede spočetja otrok, kot je bilo pri Elizabeti in Mariji. K njemu se zato pogosto priporočajo v stiski neplodnosti kakor tudi nosečnice.

      NADANGEL MIHAEL

      Nadangela Mihaela najbolj poznamo iz knjige Razodetja, kjer je opisan kot voditelj, general nebeške vojske angelov, ki se bori proti hudiču, ki nastopa v podobi zmaja. Zato je Mihael upodobljen kot oborožen vojak, ki se bori zoper hudiča. Prav tako je večkrat upodobljen s tehtnico, kar se navezuje na preroka Daniela, ki v videnju vidi nadangela Mihaela, ki tehta duše, od katerih nekatere pridejo v večno slavo, druge pa v pogubljenje. Še najmanj znana je omemba iz Judovega pisma, kjer je Mihael omenjen kot tisti, ki se je s hudičem prerekal za Mojzesovo truplo, a si ni upal po nemarnem izgovoriti Božjega imena, kar je značilno za hudiča.

      Mihael je predstavljen kot bojevnik, zato se k njemu zatekamo predvsem kot k priprošnjiku v skušnjavah in stiskah. Pred drugim vatikanskim koncilom je bil tudi večkrat omenjen v bogoslužju kor rešitelj vernikov in Cerkve pred hudim.

      NADANGEL RAFAEL

      Rafaela zelo dobro poznamo iz starozavezne Tobitove knjige, kjer se spusti na zemljo v podobi človeka in gre skupaj s Tobijem na pot, da bi pridobil denar, ki ga je njegov oče Tobit posodil svojemu prijatelju.

      Ime Rafael pomeni Bog ozdravi in pisec Tobitove knjige, potem ko navede Tobitovo stisko, ko oslepi, in stisko Sare, ki je na poročno noč izgubila že sedem mož, zapiše, da je bila “v istem trenutku pred obličjem Božje slave uslišana molitev obeh. Rafael je bil poslan, da ozdravi oba,” Tobita njegove slepote in Saro hudega duha.

      Rafaelu se priporočamo tako za zdravje kakor tudi za varstvo na poti, saj je mladega Tobita srečno vodil po nevarni poti, rešil stisk ter pripeljal nazaj domov. Tako je večkrat upodobljen kot popotnik oziroma spremljevalec mladega Tobita.

      Čeprav angele velikokrat povezujejo z newagevskim gibanjem in podobnimi nekrščanskimi stvarmi, to ni res, saj so angeli ustvarjeni od Boga in naši priprošnjiki in pomočniki v stiskah in veselju.

      Vsi trije omenjeni nadangeli se predstavijo kot tisti, ki stojijo pred Bogom in zrejo njegovo obličje, kar je mogoče le res svetim. Kličimo jih na pomoč in se z zaupanjem zatekajmo k njim.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2023/09/28/29-september-nadangeli-gabrijel-mihael-in-rafael/

      Sveti nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael, prosite za nas!

      Odgovori
  58. Miro says:
    28. septembra, 2023 at 16:48

    HEROD PA JE REKEL: »JANEZA SEM DAL JAZ OBGLAVITI; KDO JE PA TA, O KATEREM SLIŠIM TAKE REČI?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,7-9)

    Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih, nekateri, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo je pa ta, o katerem slišim take reči?« In želel je videti Jezusa.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JANEZA SEM DAL JAZ OBGLAVITI

    Je še komu znan občutek soočenja s trenutkom, ko nekaj ali nekdo potrka na njegovo vest? Herodu se je po smrti Janeza, ki jo je zakrivil, začela oglašati vest. Ko se vest začne oglašati, si lahko zamašimo ušesa, da tega glasu ne slišimo več, a kmalu potem se posledično zaprejo tudi naša usta, da ne govorimo več resnice in besed, ki bi nekaj pomenile, temveč ostajamo zaprti v krogu vsakdanjih fraz. Naše življenje postane tako podobno življenju gluhomenega, ki mu je preprečena komunikacija in tako pot do srečanja z drugim ali Drugim, ki bi lahko v naši notranjosti nekaj premaknil.

    Klic vesti me ne neha vznemirjati. Je klic, ki je tako tih, neslišen za ušesa, da se ni težko narediti gluhega. Je klic, ki s svojo jakostjo ne prodre do naših ušes. Pa vendar obstaja, živi in je ustvarjen z vsem dostojanstvom in ga je Bog podeli človeškemu bitju.

    Evangelij nam daje upanje, da ozdravimo od naše gluhote. Klic vesti prej ali slej odpre naša ušesa in tako v sebi zaslišimo klice, ki kličejo k življenju, in odpre lahko naša usta, da spregovorimo resnico, v katero verjamemo. In to na vseh ravneh življenja.

    Jezus tudi danes zbuja radovednost, pa tudi zmedenost. Mnogi bi ga želeli videti in odkriti njegovo skrivnost. Toda Jezus se umakne goli radovednosti, modi. Njega najdemo samo v ljubezni in z ljubeznijo, v popolni razpoložljivosti za človeško nedoumljive stvari: Bog, ki je človek.

    Vprašajmo se, kaj nas privlači k Jezusu: ljubezen in predanost ali pa lahkotna in neobvezujoča radovednost, s katero ne bomo nikoli srečali Jezusa in tudi ne bomo vedeli kdo je Jezus!

    Ljudi Jezus zanima bodisi zaradi slabih ali dobrih razlogov. Herod se je spraševal o njem in ga končno tudi videl v času njegovega trpljenja. A zaradi njegovega življenjskega sloga bi bilo vsako srečanje z Jezusom norčevanje. Jezus je to vedel in se mu ni hotel pustiti poniževati. Ta, ki je obglavil Janeza Krstnika pa je dejansko na koncu pomagal tudi Jezusa poslati v smrt.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2023/09/27/28-september-janeza-sem-dal-jaz-obglaviti/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  59. Miro says:
    28. septembra, 2023 at 12:50

    MOLITVENO BDENJE ZA SINODO V LJUBLJANI

    V ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA 2023, BO OB 20.00 V LJUBLJANI V CERKVI SV. JOŽEFA NA POLJANAH MOLITVENO BDENJE ZA SINODO IN PRIPRAVO NA EVROPSKO SREČANJE MLADIH.

    Molitveno bdenje pod geslom Together – srečanje Božjega ljudstva bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

    Dogodek v Ljubljani bo povezan z ekumenskim molitvenim bdenjem, ki bo potekalo tik pred začetkom 15. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki se bo odvijalo 4. do 29. oktobra 2023 na temo Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Preko 50 skupin je vključenih v pripravo srečanja. Na povabilo iz Taizéja in s tesnim sodelovanjem z Generalnim tajništvom za sinodo v Rimu in dikasteriji se bodo mladi različnih krščanskih denominacij in narodnosti konec septembra zbrali v molitvi v Rimu. Poleg vikend programa, kjer bo v osrčju medsebojno srečanje, bo vrhunec dogodka ekumenska vigilija na trgu sv. Petra s papežem Frančiškom in predstavniki drugih cerkva ter vsem Božjim ljudstvom.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/molitveno-bdenje-za-sinodo-v-ljubljani

    Odgovori
  60. Miro says:
    27. septembra, 2023 at 17:33

    POSLAL JIH JE OZNANJAT BOŽJE KRALJESTVO IN OZDRAVLJAT BOLNIKE IN JIM JE REKEL: »NIČ NE JEMLJITE NA POT, NE PALICE NE TORBE NE KRUHA NE DENARJA; TUDI NE IMEJTE DVEH OBLEK.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,1-6)

    Jezus je sklical dvanajstere apostole in jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljali bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NIČ NE JEMLJITE NA POT

    Marsikdo vidi v krščanstvu in učenju Cerkve zgolj kopico zapovedi in prepovedi, ki neprijetno posegajo v sproščeno vsakdanjost, človeka utesnjujejo. Vedno samo zahteve, kaj moraš, česa ne smeš!

    Jezus postavlja pred nas čisto drugačno podobo. Govori o miru, sproščenosti, nevezanosti, svobodi.

    Poglejmo, kako Gospod pošilja na delo svoje učence: Ničesar ne jemljite na pot, ne palice, ne torbe ne kruha ne denarja, tudi ne imejte dveh oblek.

    Razločno poudarja: ne zanašajte se na svoje pripomočke, na svoje reči, nikakor ne gradite na oblastnosti! Zakaj take zahteve? Ker sicer ne bodo mogli biti pričevalci, nosilci resničnega miru – ker ne bodo mogli sesti skupaj s preprostimi ljudmi za preprosto mizo; ker beseda ‘približalo se je vam je božje kraljestvo’ ne bo verodostojna.

    Kolikor se kot posamezniki ali kot skupnost, Cerkev, pustimo omrežiti z materialnimi dobrinami ali z oblastjo, toliko bolj smo v skušnjavi, da bi sklepali kompromise, da bi bili preračunljivi, da bi vedno popuščali. Oznanjali bi besedo, ki nikogar tudi v njegovih slabih namenih in dejanjih ne bi vznemirjala.

    Gospod ve, kaj bodo z njim storili jeruzalemski mogočniki, kljub temu se ne odpove svobodi svoje besede in delovanja, še več, to priporoči tudi učencem.

    Jezus pa svoje apostole očitno pošilja na pot praktično brez vsega. Ker jih hoče naučiti, da je on tisti, ki je “šef projekta”. Da bo on poskrbel še za večje stvari, kot je recimo, da bo prevladalo njegovo Kraljestvo – in kaj potem ne bi poskrbel za svoje poslance?

    To je zelo zgovorna spodbuda za Cerkev danes, ki se hoče odpravljati na isto pot apostolov.

    Boga ne smemo ljudem vsiljevati. Božja ljubezen in skrb sta povabilo vsakemu izmed nas, da pustimo Bogu, da je del našega življenja. Jezusovi učenci naj gredo naprej, če niso sprejeti. Sovražnost se lahko nalepi nate kot prah na noge in zatre nadaljnjo rast. V molitvi lahko opustimo zamero, bolečino, antipatijo. Kadar molimo, vedno obstaja bodočnost, upanje in svoboda.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/26/26-september-nic-ne-jemljite-na-pot/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      27. septembra, 2023 at 17:35

      SVETNIK DNEVA

      SVETI VINCENCIJ PAVELSKI: USTANOVITELJ LAZARISTOV

      SV. VINCENCIJ PAVELSKI JE APOSTOL KRŠČANSKE LJUBEZNI. USTANOVIL JE MISIJONSKO SKUPNOST LAZARISTOV, SKUPAJ S SV. LUDOVIKO DE MARILLAC PA DRUŽBO HČERA KRŠČANSKE LJUBEZNI, ZNANE KOT USMILJENKE.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Vincencij Pavelski se je rodil leta 1581 kot tretji izmed šestih otrok v kmečki družini nedaleč od Daxa v jugozahodni Franciji. V otroških letih je pasel živino.

      Ker je bil bistre glave je šel na šolanje v Dax in nato v Toulouse. Leta 1600 je bil posvečen v duhovnika ter nadaljeval študij. Kmalu nato so ga, ko je bil na poti iz Marseilla v Toulouse, ujeli turški morski roparji, ga vklenili in odpeljali v Afriko, kjer je dve leti preživel kot suženj med muslimani. V tem času je bil trikrat prodan. Zadnji njegov lastnik je bil odpadli duhovnik, ki se mu je prebudila vest, potem ko je njegova žena sv. Vincenca zelo rada poslušala prepevati krščanske pesmi. Možu je potem očitala, kako je mogel odpasti od tako lepe vere. Prebudila se mu je vest, tako da je skupaj z Vincencem in ženo ušel na ladjici in se izkrcal v Franciji.

      Leta 1608 je prišel v Pariz, kjer je spoznal kardinala Berulla, močno duhovno osebo, in tudi sam začel živeti resnejše duhovno življenje. Vse bolj je bil aktiven v pastorali in tudi druge spodbujal k skrbi za uboge.

      Leta 1625 je ustanovi misijonsko skupnost lazaristov, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim, zlasti z ljudskimi misijoni. To družbo duhovnikov je poimenoval po matičnem samostanu sv. Lazarja v Parizu.

      Leta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac (goduje 15. marca) ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni oz. usmiljenke, kateri glavna skrb so bolniki in ubogi.

      Bil je zelo aktiven, prisoten na cerkvenem, državnem in vojnem področju. Umrl je leta 1660.

      Sv. Vincencij Pavelski je zavetnik krščanskih dobrodelnih ustanov, lazaristov, usmiljenk, sirot … Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v duhovniški obleki, obdanega z otroki, sužnji ali jetniki. Na nekaterih upodobitvah v roki drži goreče srce. Obstoji tudi njegov avtentični portret, na katerem ja naslikan kot dobrotljiv starejši moški s čepico na glavi.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov/

      Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

      Odgovori
  61. Miro says:
    26. septembra, 2023 at 17:23

    TISTI ČAS SO PRIŠLI K JEZUSU NJEGOVA MATI IN BRATJE …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,19-21)

    Tisti čas so prišli k Jezusu njegova mati in bratje, pa se niso mogli sniti z njim zaradi množice. Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojé zunaj in te želijo videti.« On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo in spolnjujejo Božjo besedo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    KDO SO MOJA MATI, MOJI BRATJE IN MOJE SESTRE

    Sorodstvene vezi so zelo pomembne in večina je ponosna na svoje prednike. Mnogi se trudijo, da bi sestavili svoje družinsko deblo in z velikim veseljem pripovedujejo o svojih potomcih, katerim dolgujejo vso zahvalo ne le za to, kar se vidi v določenih stavbah in posestvih, ki so jih zapustili, ampak predvsem za dobro ime. Kdor ima močne korenine, ta se zaveda, da še vedno srka iz njih življenjski sok in se lahko zanaša na trdnost svojega rodu.

    Tudi Jezus je to vedel, zato je bil ponosen na svojo mater Marijo in na Jožefa. Vendar je ob neki priložnosti, ko so ga pismouki izzivali, izkoristil priložnost in jim rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

    Z Jezusom so se začeli drugačni časi: rodovne vezi so sicer pomembne, a ne dovolj močne, da bi lahko ustvarile pravo medsebojno razumevanje in zaupanje ne le med sorodniki, ampak z vsem človeštvom. V nebesih imamo Očeta, ki nas je ustvaril in z nami stkal zelo močne ljubezenske vezi, ki presegajo krvno sorodstvo. Te vezi so zgrajene na drugačnih temeljih, na popolni ljubezni, ki ne postavlja nobenih pogojev. Potrebna je le močna vera v osebo, ki je te vezi postavila in jih sedaj vzdržuje. To ni mogel narediti človek, tudi najsposobnejši ne, kajti gre za stvari, ki nas presegajo. Zanašamo se lahko samo na Boga, ki je naš Stvarnik in hkrati naš odrešenik.

    Jezus je bival med nami kot človek z enim samim namenom: da bi nam konkretno pokazal, kako nas ima Bog rad. Če bi bila naša ljubezen popolna, potem Jezusa ne bi potrebovali. Vsi pa vemo, da smo samo ljudje, s številnimi napakami, slabostmi in grehi. Zato potrebujemo Boga, ki nas ima rad kljub naši grešnosti.

    »Kdor izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati!« je Jezus rekel svojim poslušalcem. To pomeni, da moramo tudi sami kaj narediti, da bomo Božjo ljubezen lahko zares občutili. Treba je preseči svojo omejenost, treba se je odpreti Božji milosti, treba je sprejeti Boga kot tistega, ki nas je ustvaril in nam hkrati zaupal poslanstvo.

    Ljubezen navadno išče konkreten odgovor. Sebičnost in iskanje osebnih privilegijev tukaj nimata pravega mesta.

    Kdor hoče biti dobro orodje v Božjih rokah, se mora dati na razpolago in vsak dan iskati Božjo voljo. Šele ko smo z Bogom na isti valovni dolžini, lahko gremo v svet in delimo z drugimi mir, odpuščanje, dobroto in ljubezen. To namreč ni naše, ampak Božji dar, ki ga je treba deliti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/25/26-september-kdo-so-moja-mati-moji-bratje-in-moje-sestre/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori
  62. Miro says:
    25. septembra, 2023 at 17:26

    SVETILKA IN POSLUŠANJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,16-18)

    Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Svetilke, ki jo prižge, nihče ne pokriva s posodo, tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo. Glejte torej, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Današnji evangelij govori o svetilki in poslušanju.

    Pogoj, ki ga svetilka zahteva, da sveti, je ogenj in petrolej, da ne ugasne. Tako človek potrebuje Svetega Duha, da v njem vžge ogenj Božje ljubezni. Vžgani s takšnim ognjem postanemo orodje za dobra dela v Božjih rokah. Dobra dela so tista svetloba, ki drugim kaže pot k Bogu Očetu. Mi nismo vedno svetilke, čeprav smo za to ustvarjeni. Mnogokrat je tema greha močnejša od našega rahlega plamena. Široko odprimo naša srca, da bo plamen ljubezni neugasljiv.

    Svetilka je prižgana z razlogom; luč, ki jo oddaja, jo pokaže v njeni polni zmožnosti. Ko ljubimo bližnjega, izražamo našo ljubezen do Boga. Naša dobra dejanja so načini po katerih smo mi lahko luči.

    ‘Razkritje skritega’ se sliši kot delo novinarjev. Tu pa nam zagotavlja, da bo vsako naše dejanje, naše tihe poteze, naša obzirnost in potrpežljivost, da bo vse to cenjeno in krepi med nami Božjo navzočnost.

    Vsak pregovor tu se nanaša na vlogo učenca. Anonimnega učenca ne more biti. Evangelij nas kliče, da živimo v luči in resnici ne glede na posledice. Biti učenec na skrivoma je kontradiktorno.

    Glejte torej, kako poslušate! To nam polaga na srce Jezus. Kako poslušam njegovo besedo? Ali jo poljubim, v srcu obudim naklonjenost do njega in se mu zahvalim, da me sprejema in mi podarja samega sebe? Ali si ga želim v besedi še bolj sprejeti, še bolj zaživeti iz njegove bližine in globine? Ali ga želim spoštovati in se ga veseliti z vsem srcem? Gospod je velike reči za nas storil in nas napolnil z veseljem.

    Tudi ti in jaz sva v teh negotovih časih, povabljena v privilegij graditve Božjega svetišča s tem, da podarjava sama sebe bližnjim, v moči Jezusove izročitve slehernemu izmed nas. Njegovi živi kamni smo in udje njegovega vstalega telesa, Cerkve. Dar za vse človeštvo in za življenje vseh, še posebej zatiranih, izkoriščanih in pobitih našega časa. Kristus se po njih podarja nam in po nas njim.

    Molimo danes za to, da bi vsi spoznali, da smo člani Božje družine in dediči večnega življenja iz Očetove ljubezni, ki je noben mogočnik tega sveta ne more ogroziti ali ji preprečiti njenega delovanja v blagor vseh sinov in hčera vseh časov.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      25. septembra, 2023 at 17:27

      SVETNIK DNEVA: SVETI NIKOLAJ IZ FLÜE, ZAVETNIK LOČENIH

      SVETEGA NIKOLAJA IZ FLÜE OZ. BRATA KLAUSA SO LJUDJE ČASTILI KOT SVETNIKA ŽE ZA ČASA NJEGOVEGA ŽIVLJENJA. ZAKAJ?

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Nikolaj iz Flüe se je rodil leta 1417 v premožnejši kmečki družini na gori Flüe v Švici. Že v mladih letih je bil zelo pobožen in je kazal mistične darove.

      Poročil se je z Dorotejo Wyss in imela sta deset otrok. Vedno in povsod je spodbujal mir. Ko je bil vpoklican v vojsko, je ščitil žene in otroke ter zavzeto varoval in rešil številne samostane in cerkve. Pravijo, da se je v eni roki boril z mečem, v drugi pa z rožnim vencem.

      Po mnogih videnjih se je leta 1467 odločil za puščavniško življenje. V dogovoru s svojo ženo in otroci se je umaknil v sotesko Ranft, kjer je puščavniško živel dvajset let. Jedel ni ničesar, razen svetega obhajila.

      Pri tem »živečem svetniku«, ki so ga klicali »brat Klaus«, so iskali nasvet ljudje vseh slojev od blizu in daleč. S svojim političnim vplivom je leta 1481 rešil enotnost švicarske konfederacije, in zaradi česar velja za glavnega zavetnika Švice. Njegov kip je v poslopju zvezne vlade v Bernu.

      Umrl je v puščavi leta 1487, star sedemdeset let.

      Sv. Nikolaja umetniki najpogosteje upodabljajo kot suhega bradatega puščavnika s palico in rožnim vencem. Je zavetnik Švice, papeške švicarske garde, v težavah v zakonu, velikih družin, ločenih zakoncev.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-brat-klaus-zavetnik-locenih/2023-09-25/

      Odgovori
  63. Miro says:
    25. septembra, 2023 at 13:56

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI OB SLOMŠKOVI NEDELJI V MARIBORU (nedelja, 24. september 2023)

    SPOŠTOVANI GOSPOD NADŠKOF ALOJZIJ IN VSI DRAGI BRATJE ŠKOFJE, SPOŠTOVANI G. REKTOR VIKARIATA ANTONA MARTINA SLOMŠKA IN VSI CENJENI BRATJE DUHOVNIKI, DIAKONI, SESTRE REDOVNICE IN REDOVNIKI, ISKRENO VAS POZDRAVLJAM OB OBHAJANJU SLOMŠKOVE NEDELJE.

    Zbrali smo se v Zavodu, ki nosi ime po Slomšku, zato seveda posebej pozdravljam vse, ki ste povezani s tem Zavodom: tiste, ki ste v tej ustanovi vzgojitelji, učitelji in oblikovalci človeške in duhovne rasti mladih, kakor tudi vse mlade, ki v Zavodu Antona Martina nabirate znanje in zorite v ljudi, ki bodo mogli v prihodnosti poskrbeti za dobrobit in varnost ljudi v naši deželi. Vesel sem tudi gojencev glasbenih šol v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, Glasbene šole Beltinci ter Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška v Mariboru. Dovolite mi, da vam ob današnjem praznovanju najprej čestitam in se skupaj z vami veselim uspehov, s katerimi potrjujete svoje trdo delo in ugotavljate resničnost ene od Slomškovih misli: „Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.“

    Današnje praznovanje posebej obeležuje izid prve Slomškove knjige, ki jo je izdal pri Društvu sv. Mohorja v Celovcu. Šlo je za mladinsko pesmarico Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Izšla je leta 1853, torej pred 170 – leti. Seveda bi bilo zanimivo, če bi se nekoliko zadržali pri dveh opredelitvah v naslovu te pesmarice. Če bi pred šolarje – na različnih ravneh šolanja – postavili vprašaje o tem, ali je njihova šola vesela, kdo ve, koliko bi jih bilo, ki bi se s tem strinjali; da je šola v resnici vesela. Po drugi strani pa bi bilo zanimivo, če bi učiteljem in profesorjem predstavili trditev, da so učenci in dijaki pridna šolska mladina, me res zanima, koliko bi se jih s tem mnenjem strinjalo. Vendar naj to nič ne odvzame današnjemu prazničnemu dnevu.

    Po teh uvodnih mislih bi vas rad spomnil na to, da se v Zavodu Antona Martina Slomška – zanj je Janko Kos zapisal, da je „s trnjem kronani vladar slovenskih src“ – Slomška spominjamo na njegov smrtni dan in obenem tudi na njegov godovni dan. Umrl je namreč na današnji dan, 24. septembra 1862, in njegov smrtni dan, ki ga v Cerkvi navadno tudi opredeljujemo kot rojstni dan za nebesa, je tudi dan, ko v Cerkvi obhajamo njegov god.

    Naj priznam nekaj zelo osebnega. Slomšek, rojen leta 1800 – istega leta torej, kot naš France Prešeren – je umrl pri dvainšestdesetih letih. Koliko nas je med nami, ki smo starejši od Slomška? In kdo med nami bi se mogel veseliti zapuščine, ki nam jo je zapustil Slomšek? Prešeren je pisal pesmi in z njimi zaznamoval svoj in tudi naš čas. Slomšek je z Bogom začenjal vsako delo in je premikal meje v svojem času, in njegova dejanja odmevajo tudi v našem času.

    Mariborska občina 4. septembra praznuje kot spominski dan. Česa se spominja? Da je Slomšek tega dne leta 1858 sedež lavantinske škofije prenesel iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. In prav je, da se tega spominjate in praznujete. Trdno sem namreč prepričan, da bi se brez tega Slomškovega dejanja Maribor imenoval Marburg an der Drau in da general Maister ne bi imel nobenega stvarnega temelja za svoja dejanja v novembru leta 1918. Kako pomembno sporočilo: Ker je nekdo v svojem času izvršil, kar je bilo njegovo poslanstvo, je nekdo drug mogel sprejeti zgodovinsko pomembne odločitve v nekem drugem času.

    Sedaj pa bi se rad z vami zadržal pri drugačnem razmišljanju. Vemo, kaj je delal in kaj nam je zapustil blaženi Anton Martin Slomšek s svojim škofovskim, pedagoškim in narodno buditeljskim delovanjem.

    Kaj pa bi bilo središče Slomškovega delovanja v naših časih? Dejstvo je, da Slomšku ni bilo treba izgubljati časa in moči, da bi prepričal odgovorne v Mariboru, kaj pomeni imeti v mestu sedež škofije. Mesto se je zavedalo prednosti, ki jo pomeni sedež škofije in je sprejelo svoj del odgovornosti. Naša oblast se danes obnaša drugače. Včasih imam občutek, da jo je na vso moč udarila ideološka slepota in prepirati se s slepcem, kakšne barve je resničnost, ki nas obdaja, je jalovo delo.

    Prepričan sem, da bi Slomšek, kot veliki delavec za narod in za njegovo rast, naprej naredil vse, kar je mogoče, da bi narod imel prihodnost. Narodove prihodnosti pa ni, če se v narod ne rojevajo otroci, ki dejansko pomenijo prihodnost. Danes velikokrat poslušamo tarnanja, koliko učiteljev nam manjka, koliko zdravnikov nam manjka, koliko smetarjev nam manjka … vseh poklicev nam manjka. Redkokdaj pa slišimo tožbe, koliko otrok nam manjka, koliko Slovencev nam manjka. V letu mojega rojstva nas je bilo v Sloveniji rojenih 28.284 otrok. Lansko leto pa je Slovenija zmogla roditi samo 17.627 otrok. Sprašujemo se o vzrokih in razlogih za težave, ki jih imamo. Dejansko gre za to, kar je večkrat ponovil koprski škof Jurij Bizjak, ki je dejal, da Bog daje blagoslov tam, kjer je življenje.

    Ker se vse začne ravno pri odprtosti za življenje, sem trdno prepričan, da bi Slomšek pri delu za preporod naroda ljudi spodbujal k veselju do življenja. Vesela šola je danes v ospredju našega praznovanja. Pa je šola res vesela, če je v enem razredu bolj ali manj izgubljenih tri, štiri, ali pet otrok. Ne govorim o Zavodu Antona Martina Slomška, ki na neki način pobira smetano tega področja. Ne. Govorim o povprečju naših veroučnih učilnic, ki so bile pred nekaj leti premajhne in so se otroci drenjali med seboj, sedaj pa postajajo prevelike in tistih nekaj otrok v njih je skoraj izgubljenih in se počutijo nelagodno.

    Mi pa govorimo o veseli šoli. Kaj moramo storiti, da bo naša šola dejansko postala vesela? Najprej moramo nehati iskati krivce vsepovsod: kriva je politika, kriv je sistem, krivo je miselno okolje, krivi so pritiski, ki jih doživljamo …. Kje se ta seznam naštevanja lahko ustavi? Začel se je v raju po izvirnem grehu, ko je Adam Bogu očital, da ga je zapeljala žena, ki jo je dobil od Boga. Ta sistem iskanja krivca ali odgovornega nekje zunaj mene se je obdržal vse do danes. Kriv je politični sistem, kriva je šolska politika, kriva je miselnost, v kateri živimo. V resnici pa je Bog vsakemu izmed nas dal odgovornost odločanja. Če bi Slomšek čakal na ugodne čase, mar bi začel urejati vse potrebno za prenos sedeža škofije? Če bi Bog čakal na ugodne čase, mar bi poslal Jezusa Kristusa kot Odrešenika človeštva?

    Naj navedem nekaj, kar precej pove o naši resničnosti. V naši nadškofiji je običaj, da škof pride krstit vsakega sedmega otroka v družini. Samo po sebi lepo. Toda kateri otrok je mejnik v sprejemanju življenja. Nekoč mi je Gregor Čušin, ki ga po njegovih pismih S svetnikom na ti in mnogimi drugim stvarmi dobro poznate, rekel takole: „Škof bi moral priti krstit tretjega otroka. Tretji otrok je prelomnica. Odločitev za tretjega je najtežja.“ Približno takšne so bile njegove besede.

    Zato iskreno mislim, da ste v duhu Antona Martina Slomška v našem času delovali ob prvem Pohodu za življenje v Mariboru, nad katerim sem bil navdušen. Zavedati se namreč moramo, da naših vzgojnih in izobraževalnih ustanov ne potrebujemo, če ne bomo imeli otrok, ki se bodo v teh ustanovah vzgajali in izobraževali.

    Spoštovani gospod nadškof Alojzij, iskreno vam želim, da bi ob praznovanju prvega slovenskega svetnika Antona Martina Slomška vaše družine, vaše župnije in vso vašo nadškofijo prevevala radost nad življenjem, ki bi je bil naš blaženi nadvse vesel. Kajti vsa vzgojna prizadevanja in vsi izobraževalni načrti, vsi katehetski pravilniki in vsa pastoralna načrtovanja imajo smisel le, če je med nami življenje, če je med nami veselje do življenja.

    Blaženi Anton Martin, prosi za nas.

    Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit

    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-ob-slomskovi-nedelji-v-mariboru

    Odgovori
  64. janez says:
    25. septembra, 2023 at 10:04

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI BOGU?
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Doslej je bilo že večkrat poudarjeno, da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni po Njegovi Milosti in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove razsežnosti skrivnosti, dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bpo Bog ne Ljudje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

    ADDENDUM
    Kako lepe stvari je ustvaril naš Nebeški Oče za vse nas. Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Jazu sem Usmiljeni in Ljubeči Bog ki Ljubi in Odpušča svojim otrokom. Pridi k meni grešni n trpeči č,lovek, odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju.
     

    Kako vem, da me ima Bog res rad? Bog je Vedno z Nami, zato Nikoli nismo sami! Povzetek iz medmrežja Aleteia (Iz grščine pomeni Pravičnost)

    Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas, ki so sledeči: .
    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11). Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?

    Pregovori 28,13: Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

    Odgovori
    • Hvala says:
      25. septembra, 2023 at 12:25

      Spoštovani Janez!

      BOG SE NAM RAZDEVA PO JEZUSU:

      Prilagam članka, ki so ga napisali škofje:

      II. V JEZUSU KRISTUSU SE BOŽJE RAZODETJE DOPOLNI (7. NAVADNA NEDELJA, 18. FEBRUARJA 2007)
      …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      V Jezusu Kristusu, ki je Bog in človek hkrati, se nam je Bog najpopolneje razodel. Ne govori nam več samo po prerokih kot nekoč očakom, temveč nam je spregovoril po Sinu (prim. Hebr 1,1). Jezus je torej poslednje, dokončno razodetje Boga, neprekosljivi vrhunec Božje govorice.

      Vse druge spise Svetega pisma prav razumemo le, če imamo pred očmi Njega, in obrnjeno: brez poznavanja celotnega Svetega pisma tudi Jezusa Kristusa ni mogoče poznati, poudarja sv. Hieronim.

      Jezus nam s svojo besedo, z ravnanjem in vsem svojim življenjem – predvsem pa s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem – na najpopolnejši način razodeva Boga, ker je sam Bog. »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Jn 14,9), pravi. Lahko bi rekli, da je Jezus Kristus po človeško zaživeti Bog in po Božje zaživeti človek. Kar je v človeku najbolj vzvišeno, najbolj plemenito in najbolj odlično, je v Jezusu Kristusu doseglo svoj vrhunec, ki ga ni mogoče preseči. To pa je ljubezen.

      V Jezusu Kristusu vidimo, da je Bog ljubezen in kako je treba to ljubezen razumeti, da njenega pomena ne popačimo. Ljubezen je v darovanju za drugega. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Bog nam ne daje samo vsega, kar smo in kar imamo, ampak nam daje samega sebe. Zato se je najprej rodil med nami kot človeški otrok in postal eden izmed nas, za nas je dal življenje in za nas je vstal od mrtvih, še naprej pa se nam daruje pri vsaki sveti maši, ko poslušamo njegovo besedo in obhajamo sveto evharistijo. To je sedaj dokončno razodetje Boga, ki ga ni mogoče ne dopolnjevati in ne prekositi. To je potrebno prav posebej poudariti, kajti v današnjem času se pogosto pojavljajo domnevna nova razodetja, zato nekateri menijo, da je razodetju Boga v Jezusu Kristusu mogoče dodati še kaj, drugi Božjega Sina enačijo z raznimi ustanovitelji velikih svetovnih verstev in ga postavljajo ob bok z njimi, kakor da bi bil Kristus eden izmed njih ali celo njim enakovreden tekmec. Za vsakega kristjana, ki je doumel, kdo je Jezus Kristus, so take domneve nesprejemljive. Druga verstva in njihove pripadnike spoštujemo, ne moremo pa soglašati s tem, da bi Jezusa Kristusa enačili z drugimi, sicer spoštovanja vrednimi verskimi ustanovitelji. Če bi to storili, bi prenehali biti kristjani.

      Kristjan je samo tisti, ki Jezusa Kristusa prizna za učlovečenega Božjega Sina. Bog pa ne more storiti več, kakor je storil, in tudi ni potrebno. Nič lepšega ne more biti kakor brezpogojna Božja ljubezen, s katero se Bog odpoveduje sebi in se daruje za nas.

      In prav to na najpopolnejši način razodeva Jezus Kristus. V zgodovini je veliko posebnih Božjih prijateljev in svetniških ljudi od Boga prejelo posebno razsvetljenje in spoznanje. Toda »zasebna razodetja«, kakor jih imenujemo, nikakor niso nekakšna dopolnila razodetju Boga v Jezusu Kristusu, ki se je sklenilo s smrtjo zadnjega apostola in ga podajajo spisi Svetega pisma Nove zaveze. Zasebna razodetja nimajo značaja splošne veljave. Če jih kdo ne sprejema, zaradi tega ni slab kristjan. Še bolj velja to za domnevna razodetja in posebne spise, ki zadnja leta krožijo med verniki. Tisti, ki jim verjamejo, bi včasih celo hoteli, da bi jih Cerkev sprejela podobno, kot sprejema svetopisemske spise

      Ne glede na to, ali je v teh novodobnih spisih kaj resničnega ali ne, velja naslednje: kar je želel Bog povedati ljudem o sebi in vse, kar potrebujemo za to, da smo lahko njegovi otroci in prijatelji, nam je razodel Jezus Kristus, ki je in ostaja naša edina in neprekosljiva »Pot, Resnica in Življenje«. Zato je hlastanje za novimi razodetji in nadnaravnimi sporočili prej znamenje šibke vere v Jezusa Kristusa in pomanjkljive verske izobrazbe kakor pa izraz pristne pobožnosti. Kakšno »zasebno razodetje« je sprejemljivo le, če podpira našo vero v Jezusa Kristusa in našo pripadnost Njemu.

      Resnično pobožnemu kristjanu je dovolj, da vedno bolj spoznava Jezusa Kristusa, kakor nam ga podajajo novozavezni spisi, in vedno bolj dosledno sledi njegovim besedam in njegovemu zgledu, predvsem pa njegovemu požrtvovalnemu darovanju do konca za svoje brate in sestre. »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja«, pravi na začetku svojega Prvega pisma apostol Janez (1 Jn 1,1). Od tod je vzeto tudi geslo letošnjega leta Svetega pisma: »Oznanjamo vam Besedo življenja«. Iz povedanega je tudi razvidno, kaj je in kaj pomeni ta beseda življenja. Beseda življenja more biti le beseda ljubezni. Ta učlovečena in otipljiva Beseda ljubezni je Jezus Kristus, ki se je rodil kot človeški otrok v Betlehemu, ki je ljudi učil ljubiti, kakor jih ljubi Bog sam, in ki je na koncu prav zaradi tega dal svoje življenje – iz zvestobe svojemu nebeškemu Očetu in svojim človeškim bratom in sestram – zatem pa je vstal od mrtvih, kajti Božja ljubezen je močnejša tudi od smrti. Drage sestre in dragi bratje! Vsako nedeljo se zberemo in se hranimo pri dveh mizah: pri mizi Božje besede in pri mizi Božjega kruha. »Kakor iz stalne udeležbe pri evharistični skrivnosti raste življenje Cerkve, tako smemo upati na nov polet duhovnega življenja iz pomnoženega spoštovanja do Božje besede, ki ‘obstane na veke’,« pravi zadnji koncil (BR 26). S tem pastirskim pismom smo vas hoteli v letu Svetega pisma spodbuditi prav k takemu pomnoženemu spoštovanju svetopisemske Božje besede. To spoštovanje pa se kaže v branju in premišljevanju te besede. Ustanove in gibanja, ki imajo namen krepiti svetopisemsko izobrazbo med verniki, župnijski pastoralni sveti in vsi drugi pastoralni dejavniki naj torej med nami vedno bolj na različne načine poglabljajo poznavanje Svetega pisma, z njim pa tudi tisto življenjsko poznavanje Boga, iz katerega nam po Jezusu Kristusu doteka pravo in zato večno življenje. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa« (Jn 17,3). V ta namen vam podeljujemo apostolski blagoslov. V Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu, 28. januarja 2007, na nedeljo Svetega pisma.

      Vaši škofje

      brez poznavanja celotnega Svetega pisma tudi Jezusa Kristusa ni mogoče poznati, poudarja sv. Hieronim.

      BREZ POZNAVANJA CELOTNEGA SVETEGA PISMA TUDI JEZUSA KRISTUSA NI MOGOČE POZNATI, POUDARJA SV. HIERONIM.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

      G. Janez, če boste JEZUSA PROSILI, VAM BO VSE POVEDAL, RAZKRIL VAM BO TUDI DOGDKE itd,.KI JIH NOČETE SLIŠATI, KAJTI ON RAZKLRIVA RESNICO VSAKEMU ČLOVEKU, KER JE REKEL.:” JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.

      RESNICA JE ZELO BOLEČA VČASIH, VENDAR RESNICA NAS BO OSVOBODILA-TO JE SAM JEZUS!

      Ne bojte se JEZUSA , pristopite k Njemu, POVEJTE MU VSE, KAR VAS TEŽI, BREMENI, ŽALOSTI, KAJ NAREDITI, JEZUS JE NAŠ REŠITELJ. Govorite MU!

      Če pa ljudje prosijo BOGA ZA MODROST, JO TUDI PREJEMAJO. BOG SE RAZODEVA TISTIM, KI SO PONIŽNI.

      SAMO PONIŽNI ČLOVEK LAHKO PREJME VSE MILOSTI OD JEZUSA, sem zadnjič napisala. JEZUS JE TO POVEDAL sestri Favstini!

      Odgovori
      • Hvala says:
        25. septembra, 2023 at 12:29

        JEZUS JE CELO REKEL:

        2 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 13 Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. 14 Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Jn, 14,12)

        Odgovori
      • Hvala says:
        25. septembra, 2023 at 12:42

        Spoštovani Janez!

        Bog nikoli človeku ne ukaže, naj nekaj naredi, NE DA BI MU DAL ORODJE-GA USPOSOBIL IN MU PRESKRBEL VSE POTREBNO ZA OPRAVLJANJE NALOGE.

        Zato ljudje – karizmatiki in ostale osebe, ki jih je JEZUS POKLICAL, DA OPRAVIJO NEKO SLUŽBO NA ZEMLJI, SO PREJELI KARIZME OD SVETEGA DUHA.

        ČE SE BOSTE JEZUSU IZROČILI- POPOLNOMA, NE SKRBITE , DA VAM NE POKAZAL, KAJ VAM ŽELI.

        V Svetem Pismu piše KAKO SE BOG RAZODEVA!

        Odgovori
        • Hvala says:
          25. septembra, 2023 at 12:45

          JEZUS JE REKEL:

          Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. 7 Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. (Jn, 14,7).

          Odgovori
          • Hvala says:
            25. septembra, 2023 at 13:01

            BREZ ODPOVEDI”SAMEMU SEBI IN NAŠI SAMOVOLJI ČLOVEŠKI NE GRE, kajti mi ne živimo kakor nam bi “pasalo” AMPAK JE POTREBNO (kdor želi) živeti tako kot JEZUS ZAPOVEDUJE.

            ODPOVED SAMEMU SEBI NI LAHKA. Vidimo in tudi vi vidite, da vsak želi pač delati in živeti kot bi NJEMU “PASALO” To ne gre, ZATO JE POTREBNO TRPLJENJE, DA NAS JEZUS PREČISTI, USPOSOBI, DA BOMO LAHKO IZPOLNJEVALI NJEGOVO VOLJO.

            Povejte mi, kako bomo spolnjevali BOŽJO VOLJO, ČE SE NOČEMO, NE ZANAMO ALI PA NE ŽELIMO ODPOVEDATI SVOJI VOLJI IN SAMOVOLNJIM ODLOČITVAM?

        • Hvala says:
          25. septembra, 2023 at 13:32

          g. Janez, dobro bi bilo, da bi napisali, KJE JE PROBLEM, kaj vas moti, kaj želite vedeti, kaj ni pravilno ravnanje.

          Sama sem oseba, ki imam zelo rada da nekdo, če govori meni, mi to pove direktno, kaj ga moti, kaj bi izboljšal, nič ne zamerim. Kajti z medsebojno komunikacijo, bomo prišli naprej, tako tudi človek duhovno raste in ne “pometamo problemov pod preprogo. ”

          Veste, jaz imam zelo rada tudi, da če nekdo nekaj vpraša, DA SE MU ODGOVORI: če ne ve odgovora naj napiše: NE VEM, ali BOM POISKAL, ali NE ŽELIM ODGOVORITI, ME NE ZANIMA , NIMAM SEDAJ ČASA, BOM DRUGIČ itd..itd..samo da se pove, kajti to je tudi znak spoštovanja do drugih oseb.

          Sama sem s takimi zadevami razčistila-oz hočem, ker le tako lahko človek prejme od Gospoda mir. Da se ne jezimo, na druge, da poslušamo druge, če vidimo , da drugi nekaj predlagajo, kaj je boljše itd..sprejemamo , v vsakdanjem življenju je veliko stvari, ki jih z dobro voljo lahko spreminjamo, se prilagajamo , preizkušamo itd..

          BOG JE BOG -BOG JE RESNICA. TO JE POTREBNO POVEDATI TAKO, KOT JE JEZUS NAROČIL. TUKAJ NI ODSTOPANJA. IN BOŽJA RESNICA OSVOBAJA ČLOVEKA!

          PRAVO ŽIVLJENJE JE SAMO V BOGU. Ko postavimo BOGA NA PRVO MESTU, SE TUDI ODNOSI Z LJUDMI IZBOLJŠAJO, IZBOLŠUJEJO IN RASTEJO, KAJTI ČE ČLOVEK POZNA PRAVO LJUBEZEN, KI JE SAM BOG, POTEM NOČE DELATI NIČESAR, KAR BOGU NI PO VOLJI, KAR GA ŽALOSTI ………………………………………………………………………………………………………………………………………..

          Medčloveški odnosi se bodo izboljšali, SVET BO ZASIJAL V LUČI, KO BOMO JEZUSU VSE IZROČALI-TUDI NOTRANJE RANE, IN KO NAM BO PRVA SKRB, KAKO IZKORENINITI GREH; o tm je napisal dr. Tomislav Ivančić in bom tudi to napisala.

          Odgovori
    • janez says:
      25. septembra, 2023 at 13:47

      ČUJ MARIJA MOJO PROŠNJO
      Čuj, Marija, mojo prošnjo, ki naslavljam jo k Tebi iskreno in izrekam iz srca vročo,
      o ne izpusti me iz Svojih Materinskih rok.
      Mati mila in dobrotna ob meni bodi in ostani sredi križev in nadlog.
      Vem, da Ti ne boš pustila, da se Tvoj otrok izgubi,
      verjem, da ob meni si vedno Marija Ti
      in da Tvoja roka me skrbno drži.
      Marija prosim, Ti me čuvaj, Ti me brani,
      vedno mi v Življenju ob strani stoj.
      Milo sodbo pri Jezusu mi izprosi,
      da pridem k Očetu in se vrnem v raj s Teboj.
      Čuj, Marija, klic moje duše, poslušaj prosim glas mojega srca,
      prosim bodi nam kot naša dobra Mati vselej usmiljena!
      Saj Ti dobrotna, ljuba, mogočna, sveta Mati, nam ljudem na zemlji moreš vedno pomagati.
      Ko nikjer ni več pomôči, si nam svetla zvezda upanja v temni noči.
      Ne presliši prošnje ki izrekamo jo Ti na glas, ljuba Mati, reši nas!
      Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo in k Tebi v varstvo se zatekamo.
      Ti nam moreš vselej pomagati, o, pokaži in objemi nas Marija,
      saj verjem, da si naša Draga Mati! Amen

      Molitev Skupnosti krščanskega življenja

      Odgovori
    • janez says:
      25. septembra, 2023 at 13:55

      GOSPOD JE MOJA ZVEZDA VODNICA
      Gospod, Ti si pesem mojega srca, ki jo radostno zapojem,
      ko srečujem na Poti Življenja razne ljudi
      in jih potiho z nasmehom pozdravljam in blagoslavljam.
      Gospod Ti si ogenj strasti, ki me greje in spodbuja, da vztrajam v Dobroti;
      Ti si krila, ki ponesejo me v Duhu preko vseh meja;
      Ti si pot Življenja in Modrosti, ki vodi me do Ljudi na vse štiri strani neba.
      Ti si želja, ki (z)morem jo iskreno zaprositi in v Tvojo čast izpolniti;
      Ti si moje veselje Miru in Odrešenja v Duši, ki dano mi ga je po Tvoji Milosti užiti;
      Ti si tisti veseli Trenutek dneva, ki ne želim ga pozabiti;
      Ti si zaklad, ki dano mi v srcu ga je nositi.
      Ti Si po Evangeliju in Veri moja Pot, moj navdih,
      tebi namenjen pesmi moje vsak je stih …Amen

      Janez AKA Dichter Hansi

      1 Korinčanom 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.  

      Odgovori
  65. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 19:21

    POZDRAVLJAM TE, O MARIJA, ZVEZDA NA NAŠI POTI, STUDENEC NAŠEGA UPANJA,
    NAJČISTEJŠI VIR VESELJA, VRATA NEBEŠKA. (sv. pater Pij)

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
    Sv. pater Pij, prosi za nas!

    Odgovori
  66. janez says:
    24. septembra, 2023 at 18:55

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev? Kratek razmislek. Zaupajmo vse Bogu in vse bo prav!
    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo Besedo v Svetem pismu in moliti. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po Njegovi Presveti Božji volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6
    Kadar ga prosimo, da se vse uredi po Njegovi volji, nas bo slišal in uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo), ker je to v skladu z Božjim Načrtom za nas, ki prosimo in molimo. Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si po človeško predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In da vemo, kaj hoče Bog od nas! Duh veje kjer hoče in suverena Božja Volja je neodvisna od naših želja in pričakovanj! In tukaj se razmere lahko zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja, ker je neskončno in vse vidi in vse ve, ker je Omniprezenten (vsenavzoč) in Omnipotenten (Vsemogočen). Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.
    Zaupajmo Bogu in ga v molitvah prosimo, da nas bo Vodil in Podučil, kaj je prav v Božjih Očeh in ne kaj je prav, kar si želimo ljudje po človeško. Prosimo in molimo za navdih Svetega Duha, da bomo vedeli kaj je prava Pot k Jezusu. V Bogu in po Božji Milosti se Umiri Moje Srce in Duša in v Miru, kot pravi sveti Avguštin, z molitvijo in pravičnim, pridnim in bogaboječim Življenjem bom vreden Njegovega Odgovora in Vodstva. Ko hočem narediti kaj lepega in dobrega drugim, bom z Njegovim blagoslovom delal vse dobro in prav. Naj mi bo vse, kar počnem srčna molitev k Bogu, naj mi pravično krščansko življenje pomaga, da bom z veseljem delal dobro, pomagal in služil drugim, slavil in se zahvaljeval Bogu ter bil boljši človek in boljši kristjan, ter dajal tihi zgled ljudem in jim prinašal Božji Mir in Dobroto. Boljša je drobna lučka upanja kot tema brezvoljnosti in egoizma, da bomo ljudem prinašali kot pravični kristjani Njegovo LUČ in Veselo Oznanilo Jezusa Kristusa, ki je Nauk, Dobrota, Usmiljenje, Upanje in Božja Ljubezen do nas grešnikov. Naj Luč premaga temo. Naj Vera v Njega, naša Ljubezen in Usmiljenje premaga nevero in egoizem ter hudobijo in pripomore k boljšemu svetu tukaj in zdaj ter prispeva k Prihodu Božjega Kraljestva Ljubezni in Dobrote ter Usmiljenja med nas! Pridi k nam Gospod in nam Pomagaj, da se bo vse prav uredilo po Božji Volji! Bodimo tudi mi na strani Oznanjevanja Odrešenja Našega Boga in Dobrote tako, da bomo vedno Hodili po Poti k Jezusu. Božja Volja naj se zgodi.

    Slavimo in Častimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo!

    Janez AKA Dichter Hansi

    Gospod nisem vreden da Prideš k Meni, ampak Reci ke Besedo in Ozdravljena bo Moja Duša. Naj me spremlja Božja Ljubezen in mi Pomaga, da bom vedno dober in pravičen ter Slavil Boga z vsem kar delam!

    Janez 14, 27.30 Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; a ne, kakor ga daje svet, vam ga dam jaz. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.

    Odgovori
  67. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 15:17

    IN KO SO TO PREJELI, SO GODRNJALI …

    NEBEŠKO KRALJESTVO JE NAMREČ PODOBNO HIŠNEMU GOSPODARJU, KI JE ŠEL ZGODAJ ZJUTRAJ NAJET DELAVCE ZA SVOJ VINOGRAD. (…) KO SO PRIŠLI PRVI, SO MISLILI, DA BODO DOBILI VEČ, VENDAR SO TUDI ONI DOBILI VSAK PO EN DENARIJ. IN KO SO TO PREJELI, SO GODRNJALI NAD HIŠNIM GOSPODARJEM. (Mt 20,1.8-11)

    Celoten evangeljski odlomek (Mt 20,1-16):

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Našemu čutu za pravičnost se gospodarjevo ravnanje upira. Zdi se nam krivično, da tisti, ki so delali eno uro, dobijo enako plačilo, kot tisti, ki so delali ves dan. In naš čut za pravičnost ima prav. Kdor več dela, naj tudi več zasluži. Pavel celo pravi, da kdor noče delati, naj tudi ne je. Vendar pa je našemu čutu za pravičnost potrebno postaviti eno samo, a zelo pomembno omejitev – velja namreč samo za kategorije tega sveta, kjer lahko vsaj do neke mere uporabljamo človeške vatle. V nebeškem kraljestvu pa veljajo drugačne mere in zato morajo biti tudi drugačni razsodniki. Sicer pa, ali sem res vstopil v Gospodov vinograd in ali tam tudi zares delam?

    Duhovna oaza (bratje frančiškani)

    Odgovori
  68. janez says:
    24. septembra, 2023 at 13:46

    SREČA
    Sonce, srce, ljubezen, niso samo besede, ki jih pogosto slišimo v lahkotnih pesmih. Lahko nas spodbudijo tudi h globljemu, bolj duhovnemu razmišljanju. Sonce nas vabi k svetlobi, toploti, optimizmu, veselju …; v srcu se razkrivajo čustva, vznemirjenost, čistost, nežnost, odločitve … ob besedi ljubezen pa pomislimo na naklonjenost, prijateljstvo, družino zaljubljenost, Boga …
    Za srečno življenje
    Bodi srečen v svojih mislih in v srcu
    sprejmi se takšnega, kakršen si
    da boš živel polno in širil okrog sebe vedrino.
    Bodi srečen v svoji družini:
    v tej ‘telovadnici’ ljubezni in služenja
    se pripravljaj na življenje v skupnosti.
    Bodi srečen v prijateljstvu:
    skrbno ohranjaj trdne osebne odnose
    v veselju, sprejemanju in odprtosti.
    Bodi srečen pri učenju,
    prizadevno se pripravljaj na naloge,
    ki te čakajo v prihodnosti.
    Bodi srečen, ko hodiš korak za korakom
    napreduj potrpežljivo in pogumno
    okrepi svojega duha.
    Bodi srečen v veri,
    izroči Gospodu v varstvo svoje življenje,
    zaupaj vanj bolj kot sam vase.
    Bodi srečen v upanju
    prizadevaj si za lepe in visoke ideale
    in skušaj jih uresničevati.
    Bodi srečen v Božji Ljubezni
    išči srečo za druge bolj kot zase
    in delaj dobro vsem.
    Bodi srečen v Gospodu
    ki te je oblikoval z dlanmi svojih rok
    da bi te varoval in se te veselil.
    Bodi srečen v Cerkvi
    ki se veseli tvoje rasti
    in upa na tvoje pričevanje.
    Da te bo SONCE vedrine vedno grelo
    da bo tvoje SRCE mirno utripalo,
    naj LJUBEZEN navdihuje tvoje življenje.

    Sreča ni cilj našega življenja, ampak sad tega, kako živimo. Sreča je kot naša senca, zbeži nam, ko jo dohitimo in nam sledi, ko hodimo proti soncu.(Dario Lostado)

    Sreča ni cilj, proti kateremu hodimo: to je način potovanja. (Helder Camara)

    Ideali so kot zvezde: ne moremo jih doseči z roko, lahko pa si jih – kot to delajo mornarji na odprtem morju – izberemo za vodnice. Če jim sledimo, dosežemo določen cilj v viharnem morju našega življenja. (Karl Schür)

    Sonce je vsak dan novo. (Heraklit)

    Ne bodi prevzeten, dlan tvoje roke ne more zakriti sonca (tuareški pregovor)

    Največja tableta za srečo je življenje. Živi, sprosti se, odpri se, prisluhni drugemu. Če hočeš biti srečen, če hočeš biti svoboden, se nauči ljubiti. Ljubiti in pustiti drugim, da te imajo radi. (Fabio Volo)

    Živeti je najredkejša stvar na svetu. Most people exist, that is all.” Večina ljudi obstaja, to je vse. (Oscar Wilde)

    RAVNOVESJE
    Moj Gospod, nakloni mi nemoč ovce in moč leva,
    preprostost goloba in zvitost kače;
    brezskrbnost murna in pridnost mravlje;
    zvestobo psa in delavnost čebele,
    opreznost zajca in vztrajnost osla.
    Gospod, naj poletim visoko kot orel
    in kopljem globoko kot krt,
    naj pojem kot slavček in molčim kot riba,
    naj bom drzen kot panter in velikodušen kot pelikan.
    Gospod, lepo te prosim za moč,
    da bom zmogel plavati proti toku.
    do manjše
    in breme drugih lažje.
    Bolnega bom spodbudil
    in če kdo sedi v temi,
    mu boš prižgal iskrico upanja.

    Phil Bosmans

    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/veroucne-strani/recept-za-sreco/1665-recept-za-sreco

    Odgovori
  69. janez says:
    24. septembra, 2023 at 13:23

    RADOST JE LJUBEZEN
    Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti in veselja, ki ga delimo drugim, ki jim prinašamo Upanje, Luč Ljubezni, Pomoči in Odrešitve. Ko ste polni Radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega in se razdajate ubogim in bolnim. Vse darujemo velikodušno in ljubeče zastonj, kar smo zastonj prejeli od našega Boga. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je Ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od Ljubezni in Dobrote. In nič ni težko narediti ko služimo in pomagamo bližnjim, ker Ljubimo Boga in se veselimo Njegove Milosti in Ljubezni, ker imamo Njegov Blagoslov in spolnjujemo Božjo Voljo. In v sebi vemo in čutimo, kdaj delamo dobro in prav, ker služimo Bogu tako, da pomagamo ljudem. Vedno in takoj! In odpadejo vse razne velike človeške filozofije in modrosti, ker sledimo in spolnjujemo naukom Jezusovega Evangelija, da kot misijonarji Ljubezni in Dobrote pomagamo ubogim Bogu v Čast in Veselje! Ker nas napolni Božja Ljubezen, ki nam da vso potrebno Moč, da vztrajamo!

    Sveta Mati Terezija

    Odgovori
  70. janez says:
    24. septembra, 2023 at 13:19

    PONIŽNO ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI PRED BOGOM
    Če se PONIŽNO IN BOGABOJEČE soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori, ko molimo in pomagamo ubogim. Takrat se zavemo, da smo NIČ BREZ BOGA, NIČ BREZ BOGA, KI NAM DAJE VSE!. Šele tako se zavemo svoje človeške NIČEVOSTI, svoje človeške praznosti, omejenosti, grešnosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo drugim ljudem in LJUBIMO BOGA IN LJUDI. »Iz polnosti srca, usta in dejanja spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem. In vse bomo radi naredili in služili drugim iz Ljubezni do Boga in Ljudi! In vse dobra dela in služenje ubogim, bolnim in trpečim, bodo naša MOLITEV IN DAROVANJE V ČAST BOGU! Amen.

    Sveta Mati Terezija

    Odgovori
  71. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 8:31

    NEBEŠKO KRALJESTVO JE PODOBNO HIŠNEMU GOSPODARJU, KI JE ŠEL ZGODAJ ZJUTRAJ NAJET DELAVCE ZA SVOJ VINOGRAD … – TO PRILIKO JEZUS PRIPOVEDUJE, DA BI Z NJO SPOROČIL DVA VIDIKA BOŽJEGA KRALJESTVA: PRVI, DA BOG HOČE POKLICATI VSE NA DELO ZA SVOJE KRALJESTVO; IN DRUGI, DA HOČE NA KONCU DATI VSEM ISTO PLAČILO, TO JE ZVELIČANJE, VEČNO ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,1-16)

    Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

    Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (papež Frančišek)

    Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeljskem odlomku (prim. Mt 20,1-16) najdemo priliko o delavcih, poklicanih za en dan, ki jo pripoveduje Jezus, da bi z njo sporočil dva vidika Božjega kraljestva: prvi, da Bog hoče poklicati vse na delo za svoje kraljestvo; in drugi, da hoče na koncu dati vsem isto plačilo, to je zveličanje, večno življenje.

    Gospodar vinograda, ki predstavlja Boga, gre ob zori ven in najame skupino delavcev. Z njimi se dogovori, da bo plačal en denarij za en dan, torej pravično plačilo Ven gre tudi ob naslednjih urah, vse do poznega popoldneva, da bi najel še druge delavce, ki jih najde brezposelne. Ob koncu dneva gospodar ukaže, da se da en denarij vsem, tudi tistim, ki so delali le nekaj ur. Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so manj delali. Gospodar pa jih spomni, da so prijeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, tega ne smejo zavidati.

    V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati v tistem, ki posluša priliko, preskok nivoja, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo ne iz človeške pravičnosti, torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno. Zveličanje je zastonjsko, zato »zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji« (Mt 20,16).

    S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim in potem, ki kakor spominja prerok Izaija, niso naše misli in niso naše poti (prim. Iz 55,8). Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati z širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Ne pozabite tega. On se poslužuje usmiljenja, na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.

    Jezus nam hoče ponuditi v zrenje gospodarjev pogled, torej pogled, s katerim gleda vsakega od delavcev, ki čakajo na delo in jih kliče, naj gredo v njegov vinograd. To je pogled poln pozornosti, dobrohotnosti, je pogled, ki kliče, ki vabi, da se dvignemo, se podamo na pot, saj hoče življenje za vsakega od nas, hoče polno, zavzeto življenje, osvobojeno vsake praznine in lenobe. Bog ne izključuje nikogar in hoče, da vsak doseže njegovo polnost. To je ljubezen našega Boga, ki je Oče.

    Naj nam sveta Marija pomaga, da bomo v svoje življenje sprejeli logiko ljubezni, ki nas osvobaja vsakega domišljanja, da zaslužimo Božje plačilo in negativne sodbe o drugih.

    Misli papeža Frančiška, Angel Gospodov, nedelja, 24. september 2017 (hozana.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  72. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 8:27

    24. september

    BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800-1862)

    »Danes se posebej veselim z vami, ker bom razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva in v vsakem času in kraju kliče k evangeljski popolnosti in apostolski dejavnosti.«

    S temi besedami je pozdravil papež Janez Pavel II. množico (okoli 200 tisoč ljudi), zbrano na Betnavski poljani pri Mariboru 19. septembra 1999. Namen njegovega drugega obiska pri nas je bil prav ta, da Slovencem ‘podari’ prvega domačega blaženega. V slovesnem obrazcu beatifikacije je sveti oče dejal: »S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra.«

    Ta datum je dan smrti prvega slovenskega blaženja – njegov ‘rojstni dan za nebesa’. Njegov ‘rojstni dan za zemljo’ pa je 26. november 1800. Tega dne je zagledal luč sveta v trdnem kmečkem domu na Slomu v župniji Ponikva pri Celju kot prvi od osmih otrok delavnih in pobožnih staršev. Tonček, kakor so prvorojencu Antonu pravili, se je s hvaležnostjo spominjal svoje matere: »Kar dobra mati v mlado srce zasadi, ne usahne vse žive dni.« Po zaslugi matere in kaplana Jakoba Prašnikarja, ki ga je uvajal v šolsko modrost, je prišel v šole v Celje, zatem v Ljubljano, Senj in Celovec, kjer se je pripravljal na duhovniški poklic. Svoj vzvišeni cilj je dosegel, ko je bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel v Olimju, kjer je bil tedaj za župnika njegov dobrotnik Jakob Prašnikar.

    Po novi maši se je za eno leto vrnil v Celovec, da je dokončal študije. Potem je bil dve leti kaplan na Bizeljskem, od koder je šel za kaplana v Novo Cerkev pri Celju, kjer je bil prav tako dve leti. Najraje bi ostal kaplan, povezan z ljudmi, kar vse življenje, toda škof ga je leta 1829 imenoval za spirituala (duhovnega voditelja) v celovškem bogoslovju. Tam je bogoslovce učil tudi slovenščine. Njegovo zlato življenjsko geslo je bilo: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«

    Po devetih letih je spet ves srečen šel med ljudi kot župnik v Vuzenici, kjer je napisal svojo znamenito knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal stolni kanonik in višji šolski nadzornik (šola mu je bila silno pri srcu, zato ga lahko častimo posebej kot zavetnika vseh, ki delajo v šolstvu). Prve dni marca 1846 je bil imenovan za župnika in opata v Celju, a že po dobrih dveh mesecih je moral prevzeti na svoja ramena breme vodstva lavantinske škofije s sedežem pri Sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem. Za škofa je bil posvečen 5. julija 1846 v Salzburgu.

    Pomembno zgodovinsko dejanje škofa Slomška je bil prenos škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Maribor leta 1859. S tem je bistveno pripomogel, da je Štajerska ostala slovenska. Umrl je 24. septembra 1862. Njegov svetniški grob je v mariborski stolnici. Že doslej je bil Slomšek s svojo osebnostjo in s svojimi spisi učitelj zdravega rodoljubja, omike in svetosti, še bolj pa bo vernim ljudem svetil poslej, ko je povzdignjen na oltar.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1247-anton-martin-slomsek-1800-1862

    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

    Odgovori
  73. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 14:37

    SLOMŠKOVA NEDELJA 2023

    Letošnja osrednja slovesnost Slomškove nedelje bo v nedeljo, 24. septembra 2023, v Zavodu A. M. Slomška, Vrbanska c. 30, Maribor.

    Ob 15.00 bo molitvena ura in nato, ob 16.00 somaševanje škofov in duhovnikov. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

    Letos obhajamo 170-letnico izida Slomškove mladinske pesmarice »Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino«, Mohorjeva družba Celovec, 1853. Ta spomin je hkrati pobuda, da obhajanje letošnje Slomškove nedelje posvetimo razmišljanju o glasbi, prepevanju ter o pomenu vpletenosti kulturnega udejstvovanja za svoje izobraževanje in za versko življenje. Hkrati pa bo praznovanje letošnje Slomškove nedelje tudi zahvala za dokončno rešitev Zavoda A. M. Slomška. Praznovanje bo letos potekalo pod geslom Šola vesela.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/slomskova-nedelja-2023

    Odgovori
    • Miro says:
      23. septembra, 2023 at 14:46

      PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI ZA SLOMŠKOV DAN 2023 NA PONIKVI
      (23. september 2023)

      SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPNIK JOŽE PLANINC IN VSI BRATJE DUHOVNIKI, SPOŠTOVANI REDOVNIKI IN REDOVNICE, UČITELJICE IN UČITELJI, VZGOJITELJICE IN VZGOJITELJI, DRAGI STARŠI IN DRAGI OTROCI, DRAGI BRATJE IN SESTRE.

      Jutri bomo obhajali god blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil doma na bližnjem Slomu, kjer ste se zadrževali v današnjem dopoldnevu. Slomšek nas povezuje zaradi svoje izjemne vzgojne karizme, s katero je znal nagovarjati tako Blažeta in Nežico v nedeljski šoli, s številnimi izdajami Mohorjeve družbe, ki je sicer v različnih obdobjih nosila nekoliko različna imena, pa je Slovence učil brati. Prav letos obhajamo 170-letnico, odkar je Mohorjeva družba v Celovcu izdala Slomškovo mladinsko pesmarico Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Te obletnice se bomo posebej spomnili jutri v Mariboru, ko bomo obhajali Slomškovo nedeljo.

      Več o nagovoru nadškofa Stanislava Zoreta na:
      https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-za-slomskov-dan-2023-na-ponikvi

      Odgovori
  74. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 14:33

    SVETI OČE DUHOVNIKOM IN POSVEČENIM OSEBAM: PRINAŠAJTE JEZUSOV POGLED (22. september 2023)

    Papež Frančišek je z marsejskega letališča odšel v katedralo Naše Gospe Varuhinje, kjer je potekala marijanska molitev s škofi, rektorji, duhovniki, diakoni, bogoslovci ter posvečenimi osebami. Pred tem je zbrane nagovoril in poudaril, da so duhovniki in posvečene osebe poklicani, da bi ljudem pomagali začutiti Jezusov pogled ter hkrati prinašati Jezusu pogled bratov.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  75. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 11:51

    GOSPOD NAM GOVORI: »KDOR IMA UŠESA ZA POSLUŠANJE, NAJ POSLUŠA!« – »VAM JE DANO RAZUMETI SKRIVNOST BOŽJEGA KRALJESTVA, DRUGIM PA V PRILIKAH, DA GLEDAJO, PA NE VIDIJO, POSLUŠAJO, PA NE RAZUMEJO.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,4-15)

    Ker se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: »Sejavec je šel seme sejat. Ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zrastlo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zrastlo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

    Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. Rekel jim je: »Vam je dano razumeti skrivnost Božjega kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne razumejo.

    Prilika pa to pomeni: Seme je Božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne rešijo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejemajo besedo, kadar jo slišijo, pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme, ki je padlo med trnje, pa so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zadušijo in ne obrodijo sadu. Ono, ki je v dobri zemlji, pa so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrodijo sad v potrpljenju.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SEJALEC SEJE

    Kako to, da Bog ne seje semena samo po dobri zemlji, ampak tudi ob poteh, po kamnitih tleh, med trnje!? Oh ta Bog, koliko težav imamo z Bogom, ki smo si ga sami naredili ali predstavljali. Bog, ki je po našem »popoln«, bi moral bolj premisliti, kako in kaj. Zanimivo je, koliko nedorasle podobe o Bogu je med odraslimi. Pogosto premorejo otroci manj otročjo podobo kot marsikateri odrasel.

    »Sejalec je šel sejat …« Jezus začne priliko s preprostim podatkom. Prevzame me že to, da je sploh šel sejat. Lahko se tega sploh ne bi lotil in bi stvari obrnil drugače. Zazrt je v tisto, kar je in kar bo. Mi pa smo tolikokrat zazrti v to, kar ni, pa bi moralo biti. Koliko časa in duhovne moči porabimo za ukvarjanje s svojimi ranami in s tistimi, ki so nam jih prizadejali.

    Bog je torej sejalec. Ni mašilec lukenj. Ni Bog, ki ga pokličem takrat, ko se mora nekaj zgoditi, ko gre narobe. O nebeškem življenju imamo morda še vedno podobo računice, kolikšen sad bomo obrodili. Kako uspešni smo bili na tej zemeljski poti. Toda, »kdor ne izgubi svojega življenja«, ne more biti Jezusov učenec. V nebeškem življenju bo morda bolj obveljalo, koliko sem bil na tej zemeljski poti pripravljen tvegati in izgubiti. Koliko sem zares živel in ljubil, in ne, koliko sem bil preračunljiv. Nekdo je lahko veliko zgrešil ali zagrešil, pa se je naučil biti širokosrčen. Nekdo drug pa je bil pravičen, vendar preračunljiv. In je postal ozkosrčen.

    Bog Oče je veliko izgubil, da bi žitno polje obrodilo sad. Ali sem tudi jaz pripravljen veliko izgubiti, da bo na koncu moje življenje morda neuspešno,
    vendar zelo rodovitno?

    Ali se ti zdi, da bi šel dober kmet sejat seme na skale ali med trnje? Nikakor. Noben kmet ni tako neumen, da bi sejal na zemljo, ki ne more obroditi sadu. V resnici niti dobra zemlja nikdar ne obrodi trideseternega sadu, kaj šele stoternega. Prilika torej ne govori o kmetijstvu in o zemlji.

    Bog je tisti, ki seje, a je hkrati tisti, ki je vsajen v srca. Jezus je sejalec, ker govori, hkrati pa je seme – Beseda, ki je vsajena in sprejeta v srcu.

    Iz tega lahko sklenemo dvoje. Najprej to, da je Bog navzoč v vsakem svojem daru za nas. Zato se za vsako Božjo besedo, ki nam je oznanjena in jo slišimo, vedno skriva Božje hrepenenje in povabilo, da bi mi sprejeli njega.

    V priliki sejalec velikodušno seje ne glede na vrsto zemljišča. Semena se ne boji metati stran. S tem nam hoče Jezus povedati in pokazati, da Bog vedno in v vseh okoliščinah hrepeni po spreobrnjenju tvojega in mojega srca.

    Druga resnica pa je: če poslušamo Besedo in jo sprejmemo, bomo vedno obrodili sad. Dobre zemlje, ki sprejme seme in obrodi sad, je več vrst in obrodi različne količine sadov. Izročilo Cerkve pravi, da Božjo besedo sprejema in obrodi njen sad tisti, ki uporablja svoje dobrine tako, da išče Božje kraljestvo. Še bolj jo sprejema in še več sadu obrodi tisti, ki zaradi Božjega kraljestva svoje dobrine zapusti. Tak lahko tudi sredi tegob in preganjanja živi v veselju. Ni več navezan na darove, ampak na Darovalca. Stopnjevanje sadov, ki jih obrodi zemlja našega srca, je odvisno od jakosti in moči veselja, ki ga doživljamo ob odkritju Jezusa Kristusa. To veselje je začetek in korenina novega človeštva. Novi ljudje smo, ko lahko zaradi veselja nad njim z Jezusom delimo njegovo življenje. Ta odprtost je posledica Očetove dobrotljivosti in je človek ne more pripisati sam sebi. Odprtost Jezusu nam omogoča odprtost do sveta, na katerega lahko gledamo z Božjimi očmi. Če pa svoje srce pred Jezusom in njegovo besedo zapremo, bomo zaprli srce tudi pred Bogom, svetom in samim seboj. Še sreča, da se Bog ne utrudi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/22/23-september-sejalec-seje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  76. Miro says:
    22. septembra, 2023 at 17:33

    PETEK 24. TEDNA MED LETOM

    1 Tim 6,11-12

    TI PA, BOŽJI ČLOVEK, SI PRIZADEVAJ ZA PRAVIČNOST, ZA POBOŽNOST, ZA VERO, LJUBEZEN,
    STANOVITNOST IN KROTKOST. BOJUJ DOBER BOJ VERE, SEZI PO VEČNEM ŽIVLJENJU, V KATERO
    SI BIL POKLICAN IN SI TO LEPO IZPOVEDAL PRED MNOGIMI PRIČAMI.

    Jasno je povedano v tem pismu, kaj je boj, ki čaka pravzaprav vsakega kristjana: prizadevanje za pravičnost,
    pobožnost vero in ljubezen; in izpoved vere pred ljudmi.

    Gospod, stoj mi ob strani, ko se moram boriti; in pomagaj mi, da bom v tem boju miroljuben do vseh in oster
    samo do skušnjav in do svojih grehov.

    Duhovna oaza (frančiškani)

    Odgovori
  77. Miro says:
    22. septembra, 2023 at 13:12

    JEZUS JE HODIL OD MESTA DO MESTA IN OD VASI DO VASI IN JIH UČIL TER OZNANJAL BOŽJE KRALJESTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,1-3)

    Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija, s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov, in Joana, žena Herodovega oskrbnika Huza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUSA SPREMLJAJO ŽENSKE

    Povsem jasno je, da po naravi ženska ni povsem enaka moškemu. Lahko, da ženske več kuhajo in da še niste srečali ženske, ki dela kot avtoklepar, vendar si je vsaj pri štedilniku enostavno predstavljati povsem obratno situacijo. Delitev vlog v družini, družbi, ekonomiji in politiki ne izhaja nujno iz delitve, ki zadeva naravo enega ali drugega spola. Če že gre polemizirati o neenakosti žensk, potem ne vidim smisla v posploševanju neenakopravnosti le-teh. To toliko bolj, če predpostavimo, da se v zrelih demokracijah uresničuje načelo pravne države, ki izhaja iz pravičnosti. Aktivna volilna pravica se tako npr. dodeli osebi, ki izpolnjuje ustavne zahteve ne glede na spol. Ženska ima pravico biti voljena in imenovana. Še več, v to je »prisiljena« zaradi predpisanih volilnih kvot, kar je nenaravno. Ni tolikšen problem nižja zastopanost žensk v politiki v primerjavi s problemom telesnih zlorab in čustvene zanemarjenosti žensk v javnosti in zasebnosti. Ja, preveč je razgaljenih žensk na reklamnih panojih. Zakaj ženske vse to dopuščate?

    Mi verujemo in vemo, da je Božji sin rojen iz ženske, iz mesa in krvi, ki ju prejmemo pri evharistiji. Ženska (Marija) je rodila Kristusa, iz njega je izšla Cerkev, ki je njegova nevesta. Nastala je na skali (Peter – aramejsko Kefa – pomeni skala), simbolu trdnosti in varnosti. Simbol skale izgubi svoj pomen brez nežnosti in čutenja, ki ju na poseben način premore ženska. Brez ženske si sploh ne moremo predstavljati življenja, niti Cerkve. Kakšno neprecenljivo in sveto vlogo ima ženska v njej! Vem, da boste očitali neenakopravnost žensk v Cerkvi in se sklicevali na dejstvo, da vse izvira iz takratnih patriarhalnih družbenih vzorcev. Ampak, zakaj bi Jezus, ki je delal vse tako drugače, ne izbral za apostola (posledično duhovnika) kakšno žensko, saj je bil po judovskem razmišljanju prava grožnja za njihovo socialno in družinsko ureditev? On, ki je tako človeški in tako božanski, bi to zmogel. Jezusa med javnim delovanjem poleg učencev spremljajo tudi žene, so z njim ob trpljenju in vstajenju, medtem ko ga prestrašeni učenci v občutljivih trenutkih izdajajo, tajijo in bežijo. Ženska je tam ob Jezusu, ker se počuti slišano in vredno. Samarijanka, Marija Magdalena in druge žene so upale čutiti in pogledati svojo temno stran življenja, s čimer so pisale zgodovino ženske in vere. Lahko bi jih imenovali zgled čistih žensk, ki verjamejo vase. To Jezusovo sočutje do žensk in drugačnih ni bila nobena revolucija, samo nekaj drugačnega, pa vendar naravnega.

    Ženske imate vse možnosti za ustvarjalno in polno življenje, saj vam je po naravi dana rodovitnost in materinstvo. Na nas moških pa je, ali vas bomo slišali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/21/22-september-jezusa-spremljajo-zenske/

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

    Odgovori
  78. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 18:10

    NE KLERIKALIZEM, AMPAK GOREČA LJUBEZEN (Radio Ognjišče)

    Papež Frančišek nadaljuje kataheze o oznanjevanju evangeliju. Danes nam je približal sv. Danijela Combonija, ki je kot misijonar kljub mnogim težavam ostal v Afriki. Njegovo delo pa ni izhajalo iz človeškega prizadevanja, ampak je črpal iz Kristusove ljubezni in to ljubezen delil naprej.

    Sv. Danijel je zapisal, da njihovega tako zahtevnega poslanstva ne morejo vršiti ljudje z upognjenim vratom, ki so polni sebičnosti in samega sebe, ki ne skrbijo za zdravje, kot bi bilo treba in za spreobrnjenje duš.

    »To je drama klerikalizma, ki vse kristjane, tudi laike vodi do klerikalizacije in jih preobrazi v subjekte z upognjenim vratom, ljudi, ki so polni sebičnosti. To je kuga klerikalizma. In sv. Danijel dodaja: Misijonarje je treba vžgati z ljubeznijo, ki ima svoj izvor v Bogu in Kristusovi ljubezni.

    Ko zares ljubimo Kristusa, potem nekaj sladkega postanejo pomanjkanje, trpljenje in celo mučeništvo.«

    Sv. Danijel Comboni je zato želel, da bi bili misijonarji goreči, veseli, zavzeti in kot je še dodal: sveti in sposobni. Vir te sposobnosti pa je po njegovih besedah v ljubezni.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/37028/ne-klerikalizem-ampak-goreca-ljubezen.htm

    Odgovori
  79. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 9:36

    SV. MATEJ – APOSTOL

    21. SEPTEMBRA PRAZNUJEMO GOD SV. MATEJA, APOSTOLA IN MUČENCA.

    Ta dan se pri maši bere odlomek iz evangelija po Mateju, ki pripoveduje, kako je Jezus tega apostola poklical in kako je ta takoj pustil svojo službo in šel za njim. Za stare cerkvene očete je bila stvar preprosta: prvi evangelij je napisal apostol Matej. Sodobni razlagalci Svetega pisma pa pravijo, da pisca tega evangelija ne smemo enačiti s cestninarjem Matejem, ki ga je Učitelj iz Nazareta poklical med svoje izbrane učence – apostole. Evangelista Marko in Luka, ki sta tudi zabeležila ta dogodek, poklicanega cestninarja imenujeta Levi, Marko pa dodaja še ime njegovega očeta – Alfej. Danes je med strokovnjaki skoraj soglasno prepričanje, da je Matejev evangelij zapis ustne kateheze apostolov, zlasti apostola Petra, katerega je okoli leta 80 opravil izobražen Jud, ki je bil postal kristjan.

    Preden ga je Gospod poklical, je Matej–Levi opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri Judih na slabem glasu: cestninarje so enačili s pogani in z javnimi grešniki, z roparji in razbojniki. Dejstvo, da se je Jezus ozrl nanj, ga je tako prevzelo, da je brez oklevanja pustil vse in šel za njim. Gospoda je spremljal po Palestini, vpijal njegove besede in strmel nad njegovimi deli. Po Jezusovi smrti, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo, da svoje rojake prepriča, da je Jezus iz Nazareta pravi Mesija, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze.

    Staro izročilo pripoveduje, da je apostol Matej dolgo časa deloval v Etiopiji, kjer je spreobrnil veliko ljudi, celo samega kralja z vso družino, potem ko je obudil od mrtvih njegovo lepo hčerko Ifigenijo. Ta je po prejemu svetega krsta naredila zaobljubo devištva in je zavrnila novega kralja Hirtakusa, ki se je hotel z njo poročiti. Kralj se je razsrdil na apostola Mateja, češ da ji je on vtepel v glavo te misli, in ga je dal prebosti s sulico, ko je obhajal sveto daritev. To naj bi se zgodilo okoli leta 69. Za časa papeža Gregorija VI. (1046) so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno. Njegov grob kažejo v kripti tamkajšnje stolnice in obiskujejo ga številni romarji.

    Apostola Mateja upodabljajo s človekom ali z angelom kot simbolom prvega evangelija (po videnju preroka Ezekijela), s knjigo, z mečem ali s sulico (orodjem mučeništva), pa tudi z mošnjo in računsko deščico, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga častijo finančni in davčni uradniki, cariniki, menjalci in knjigovodje.

    Na Slovenskem je apostol Matej dokaj češčen svetnik, vendar pa nima nobene župnijske cerkve, posvečenih mu je le nekaj podružnic. Ob godu sv. Mateja se pričenja koledarska jesen, zato ta svetnik velja za napovedovalca vremena. Pregovor pravi: »Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.«

    Ime Matej je med Slovenci zadnje čase vedno bolj priljubljeno. Razširjene so najbolj te oblike: Matej, Matevž, Tevž, Tevžek, Matejko, Matko, Tejko, Teo. Pogoste so tudi ženske oblike: Mateja, Matejka, Matka, Teja, Tejka.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sv-matej-apostol

    Sv. Matej, prosi za nas!

    Odgovori
  80. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 8:30

    TISTI ČAS JE ŠEL JEZUS MIMO IN ZAGLEDAL PRI MITNICI SEDEČEGA MOŽA, MATEJA PO IMENU, IN MU JE REKEL: »HODI ZA MENOJ.« IN VSTAL JE TER ŠEL ZA NJIM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,9-13)

    Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUS POKLIČE MATEJA – HODI ZA MENOJ

    Povsem orisati lik apostola Mateja je skoraj nemogoče, ker obstaja o njem le malo poročil in še ta so po koščkih. Tisto, kar vendarle lahko storimo, ni toliko njegov življenjepis, marveč bolj njegova podoba, ki jo moremo prerisati tako, kakor nam je izročena v evangelijih.

    Najprej je Matej vedno navzoč v seznamih dvanajsterih, ki jih je Jezus izvolil. Njegovo hebrejsko ime pomeni »Božji dar«. Poistoveten je z možem, ki sedi pri mitnici in ga Jezus pokliče k hoji za seboj.

    Prvi preudarek je ta, da Jezus sprejme v krog svojih najožjih zaupnikov moža, ki je po običajnem pojmovanju v Izraelu tedanjega časa veljal za javnega grešnika. Matej namreč ni imel opraviti le z denarjem, ki je veljal za nečistega zaradi izvora od ljudi, ki niso spadali k božjemu ljudstvu, marveč je vrhu tega sodeloval z osovraženo, grabežljivo tujo vladavino, ki je mogla določati dajatve tudi samovoljno. Poleg tega vidijo v cestninarjih primer ozkosrčnosti. Ljudsko mnenje je cestninarje pridruževalo »razbojnikom, goljufom, prešuštnikom«. Jezus nikogar ne izključuje iz svojega prijateljstva. Nasprotno, prav tedaj, ko je sedel za mizo v hiši Mateja – Levija, je v odgovor tistim, ki so se ob tem spotikali, da se je družil z ljudmi, ki zbujajo malo zaupanja, dal tole pomembno pojasnilo: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Prišel sem klicat grešnike, ne pravičnih.«

    Veselo sporočilo evangelija je ravno v tem: v ponudbi božje milosti grešniku!

    V Matejevem liku nam evangeliji postavljajo pred oči resnično protislovje: kdor je na videz zelo oddaljen od svetosti, more postati zgled človeka, ki je pripravljen sprejeti božje usmiljenje, in more v svojem življenju pokazati njegove čudovite učinke.

    Iz svetopisemskega poročila izhaja še nadaljnji preudarek o tem, da Matej takoj odgovori na Jezusov klic: »Tedaj je Matej vstal in šel za njim.« Kratkost tega stavka razločno poudarja Matejevo pripravljenost, da odgovori na klic. To zanj pomeni, da zapusti vse, predvsem tisto, kar mu je zagotavljalo gotov vir dohodka, tudi če so bili ti dohodki često nezakoniti in nečastni. Matej je očitno razumel, da mu prijateljska zaupnost z Jezusom ni dovoljevala nadaljevati z dejavnostmi, ki jih Bog ne odobrava. Preobrnitev na sedanjost je preprosta: tudi danes ni dopustno oklepati se stvari, ki niso združljive s hojo za Jezusom, na primer nepošteno pridobljeno bogastvo.

    Natančno to je Matej storil: Vstal je in šel za njim! V tem “vstal je” moremo z dobrim razlogom videti odtrganje od položaja greha in hkrati zavestno obrnitev k novemu, poštenemu življenju v občestvu z Jezusom.

    Matej je avtor prvega evangelija. Matejevega evangelija, napisanega v hebrejščini ali aramejščini, nimamo več. Toda v grškem evangeliju, ki ga imamo, še naprej slišimo prepričljiv glas cestninarja Mateja, ki je postal apostol in s tem nam nenehno oznanja odrešujoče Božje usmiljenje. Poslušajmo to sporočilo sv. Mateja in ga vedno znova premišljujmo, da se tudi mi naučimo vstati in odločno hoditi za Jezusom.

    Matej pripoveduje, kako ga je Jezus poklical. Le Matej sam se imenuje Matej, ostali evangelisti ga imenujejo Levi, cestninar. Matej pa sebe vidi kot cestninarja, ki ga je Jezus poklical. On se ima za enega od nepoštenih in zaničevanih sodelavcev rimskega okupatorja. Grešniki, cestninarji, ki jih Jezus pokliče prebujajo pohujšanje. Matej se predstavi kot odpuščeni in poklican grešnik. S tem nam pove, v čem je apostolova poklicanost. Najprej in predvsem je apostol poklican priznati in sprejeti Gospodovo usmiljenje, do sebe in vseh, ki jih srečuje na poti za Njim. Cerkveni očetje pogosto govorijo o apostolih kot o knezih cerkve. Matej sebe ne predstavi kot kneza, ampak kot odpuščenega grešnika. Na tem je utemeljena poklicanost apostolov: sprejeti Gospodovo usmiljenje, dojeti lastno bedo in majhnost ter jo sprejeti kot prostor, iz katerega se širi na vse neskončno Božje usmiljenje. Tisti, ki je globoko doživel Božje usmiljenje, je pripravljen na pristni apostolat. Kdor te globoke izkušnje nima, se bo težko dotaknil globin srca drugih in težko posredoval Božjo usmiljeno ljubezen do slehernega sina in hčere. Resnični apostol je poln ponižnosti, krotkosti, potrpežljivosti, ker je v prvi osebi doživel Božjo potrpežljivost, krotkost in ponižnost v odnosu do sebe. Božja ponižnost se sklanja h grešnikom, nas kliče in potrpežljivo dviga in pošilja. Prosimo Gospoda za globoko doživetje lastne majhnosti in njegovega neskončnega usmiljenja. Odpuščeni grešniki smo. Bog nam je že vnaprej odpustil tudi vse grehe, ki jih zaradi njegove milosti in bližine nismo storili (Avguštin). Skupaj se veselimo Božje dobrote in usmiljenja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/20/21-september-jezus-poklice-mateja-hodi-za-menoj/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      21. septembra, 2023 at 8:47

      SVETNIK DNEVA

      SVETI MATEJ: APOSTOL IN EVANGELIST

      SV. MATEJ JE NAPISAL MATEJEV EVANGELIJ, V KATEREM POUDARJA, DA JE JEZUS KRISTUS DAVIDOV, ABRAHAMOV SIN, IN PREDVSEM, DA JE DOPOLNIL STARO ZAVEZO. MATEJEV EVANGELIJ JE MED EVANGELIJI NAJDALJŠI; OBSEGA 28 POGLAVIJ.

      Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej, evangelist Marko pa ga imenuje Levi, Alfejev sin. Bil je carinik, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti.

      Med Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja, saj se je pogosto skliceval nanjo.

      Napisal je evangelij, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini), ki je bil nato preveden v grščino.

      Potem ko je zapustil Palestino, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega škornja.

      Sv. Matej je zavetnik knjigovodij, finančnih in bančnih uslužbencev, carinikov, priprošnjik proti alkoholizmu.

      Umetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček, sekira, meč, plačilna miza.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2023-09-21/

      Sv. Matej, prosi za nas!

      Odgovori
  81. Miro says:
    20. septembra, 2023 at 8:15

    TISTI ČAS JE REKEL JEZUS: »KOMU NAJ PRIMERJAM LJUDI TEGA RODU IN KOMU SO PODOBNI?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,31-35)

    Tisti čas je rekel Jezus: »Komu naj primerjam ljudi tega rodu in komu so podobni? Podobni so otrokom, ki posedajo po trgih in si med seboj kličejo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa niste jokali.‹ Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ni jedel kruha in ne pil vina, pa pravite: ›Hudega duha ima.‹ Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: ›Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.‹ Božji modrosti pa so dali prav vsi, ki so njeni otroci.«

    PISKALI SMO VAM

    Za slikovit prikaz, kakšni so ljudje, je Jezus uporabil prispodobo, v kateri je povedal tedanji znani izrek, ki so ga otroci recitirali, ko se drugi otroci niso hoteli pridružiti njihovi igri. Jezus jih primerja s prepirljivimi, razvajenimi in trmastimi otroki, ki nasprotujejo, oporekajo, ugovarjajo, se upirajo, izpodbijajo in odklanjajo vsak predlog, medtem ko zdolgočaseni, otopeli in brezvoljni posedajo na trgu. So gluhi, trmoglavi in trdosrčni. Nočejo se niti veseliti niti žalovati. Nočejo sodelovati, ampak izmed dveh ponudb vedno izberejo svojo, tretjo. Iz gole trme, brez razloga in dokaza. Njihova igra je nasprotovanje.

    Ker so nezainteresirani, pasivni in presiti vsega, ne prepoznajo trenutka Božjega obiskanja in svojega odrešenja. Prigovarjajo in kljubujejo, namesto da bi izkoristili svojo edino priložnost in se kot otroci Boga odzvali Modrosti.

    Oznanilo Janeza Krstnika je govorilo o askezi in spreobrnjenju, oni pa so to imeli za norost. Oznanilo Jezusa Kristusa je govorilo o veselju in ljubezni, a so to imeli za razuzdanost. Takšni se nalašč upirajo, ne vedoč, da s tem kljubujejo Bogu. Takšnim trmoglavcem ne more ugoditi nihče, ker je problem v njih samih. Zato ne prepoznavajo milostnega trenutka Božjega obiskanja in svojega odrešenja.

    Kaj se lahko iz tega naučimo? Glede Janeza Krstnika so se tisti, ki so se imeli za najbolj svete in pobožne, pritoževali in prigovarjali, da ni nikoli dovolj vesel in da je preveč žalosten. Ko pa je prišel Jezus, so zgodbo obrnili in ga obtožili, da ni dovolj resen in spoštljiv. V resnici pa niso hoteli sprejeti niti Janeza Krstnika niti Jezusa Kristusa, ker takšni zadostujejo sami sebi.

    V čem je torej problem tistih, ki se imajo za pravične, popolne in svete? V njih samih. Duhovno mrtvi so. Ni problem niti v Janezu Krstniku niti v Božjem Sinu Jezusu Kristusu, čeprav takšni za svoje stanje vedno krivijo druge in za svoja početja najdejo nešteto opravičil in izgovorov. Takšni ljudje se v resnici nočejo in ne želijo spremeniti, ker ne vidijo, da je z njimi kaj narobe. Nočejo se poučiti, ker so samozadostni in ošabni. Takšnih se je modro izogibati, da z njimi ne zgubljamo dragocenega časa in energije.

    Z nami danes je lahko podobno. Toliko razlogov je za obupavanje, za vdajanje nemoči, za strah. Lahko pa v tem času in prostoru prepoznamo živo božjo navzočnost, lahko nas v njem nagovori naš rešitelj Jezus … in v veri zadihamo s polnimi pljuči, polni upanja, vedrine in miru. Vsakič znova se je treba odločiti …

    Jezus si prizadeva, da bi ga ljudje slišali. Vedno se da najti dovolj razlogov, da nekoga ne poslušamo – lahko ga kritiziramo, da je preveč ali pa premalo duhoven. Jezus nas nagovarja, da se zazremo v naša srca in se spreobrnemo, tam, kjer smo, ne oziraje se na očitke in primerjave z drugimi. Eden od načinov spreobrnitve je molitev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/19/20-september-piskali-smo-vam/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  82. Miro says:
    19. septembra, 2023 at 16:19

    TOREK 24. TEDNA MED LETOM

    ZANESLJIVA JE TALE BESEDA:
    ČE SE KDO POTEGUJE ZA ŠKOFOVSKO SLUŽBO,
    HREPENI PO DOBREM DELU.
    (1 Tim 3,1)

    To ne velja samo za škofa, ampak za vsako odgovorno nalogo v služenju Cerkvi, družini, človeštvu.
    Toda kdor bi se potegoval samo za škofovsko ali kakršnokoli drugo čast (ne pa službo, služenje), bi
    zagotovo grešil. Gospod, daj mi tisto službo, za katero veš, da je najprimernejša zame.

    Duhovna oaza (frančiškani)

    Slava tebi, Jezus, ti si Pot našega življenja!

    Odgovori
  83. Miro says:
    19. septembra, 2023 at 13:18

    IN PRISTOPIL JE TER SE DOTAKNIL NOSIL – NOSILCI PA SO OBSTALI – IN JE REKEL: »MLADENIČ, REČEM TI: VSTANI!«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,11-17)

    Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil – nosilci pa so obstali – in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi je sédel in začel govoriti; in dal ga je njegovi materi.

    Strah je obšel vse in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    MLADENIČ, REČEM TI: VSTANI!

    V sicer čudovitem odlomku, kjer Jezus pokaže sočutje do trpeče matere in veličino svoje božje moči, mi ostaja pred očmi predvsem prvi vtis množice: Vse je obšel strah. Na videz se zdi mogoče ta strah običajen. Kako ne, če se mrtvi na enkrat zbudi, vstane in začne govoriti. Vendar opis ne daje občutka, da bi nastal preplah ali panika. Evangelist pravi: Jezus je mrtvega dal materi. Torej je v vsem dogajanju ves čas Jezus tisti, ki skrbi za mir in neko gotovost. Strah najbrž ne pomeni panike, niti strahu pred močjo, ampak neko čudno nelagodje, ker se mora misel, da je nekdo mrtev, na enkrat spremeniti. Mrtvi živi.

    Kakor se sliši noro, je vendarle res, v tistem trenutku bi bilo vsem lažje, da bi bil mladenič mrtev. Tako pač je, ljudje umirajo in kaj hočemo. Potrebno ga je pokopati. Tu pa nekdo ustavlja sprevod. Čemu? Stvari morajo iti svojo pot, po utečenih tirnicah. Sprevoda se ne sme ustavljati, mrliča se ne sme dotikati. Ko gre sprevod, se je potrebno dostojno umakniti!

    Ljudje se na splošno izredno hitro sprijaznimo z nekim dejstvom. Lahko sicer tarnamo, kako nam je hudo, a sprememba nam je največkrat še hujša. Tako je bilo v dogodku obuditve težje sprejeti, da mladenič živi, kot da ga bodo pokopali. Strah pred novostjo, pred nepredvidenimi spremembami je grozen. Ljudje radi bežimo od novega. In nič drugače ni, če gre celo za življenje samo. Obujanje mrtvih je vedno problem.

    Čeprav so tudi ob obuditvi mladeniča iz Naina ljudje govorili: »Velik prerok je vstal med nami.« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.«, imam občutek, da se jih dogodek ni resnično dotaknil. Nekaj je zelo drugačnega od poročila o vstajenju. Žene so hotele srečati Jezusa, ki je vstal. Tu pa ljudje na Jezusa pozabijo. Vse se zdi atrakcija.

    Novost bomo resnično sprejeli, če si bomo prizadevali srečati se z Gospodom. Če ga bomo spraševali, zakaj to dela. Če ne bomo od njega zbežali, ne v strahu kot vojaki na veliko noč, ne kot ljudje od sprevoda k razglabljanju o velikem preroku in Bogu. Jezus je konkreten, tu in sedaj. Z njim se je potrebno srečati in pogovarjati. Ob njem moramo vedno znova izvedeti, zakaj ta novost, kaj pričakuje od nas. Le tako bo njegovo delovanje doseglo pravi cilj in smisel. Spreminjalo bo naša življenja. Še več: mrtva življenja bodo oživela.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/18/19-september-mladenic-recem-ti-vstani/

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI VSEMOGOČNI!

    Odgovori
  84. Miro says:
    18. septembra, 2023 at 20:34

    PONEDELJEK 24. TEDNA MED LETOM

    KO NI BIL VEČ DALEČ OD HIŠE, JE STOTNIK POSLAL PRIJATELJE S SPOROČILOM: GOSPOD, NE TRUDI SE, SAJ NISEM VREDEN, DA PRIDEŠ POD MOJO STREHO.” … KO JE JEZUS TO SLIŠAL, SE JE ZAČUDIL NAD NJIM. OBRNIL SE JE K MNOŽICI, KI GA JE SPREMLJALA, IN REKEL: “POVEM VAM: NITI V IZRAELU NISEM NAŠEL TOLIKŠNE VERE.” (Lk 7,6.9)

    No, saj tako slab pa vendar nisem. Že kar nekaj dobrih del sem naredil, tudi kakšno žrtvico sem doprinesel. Rad molim. V bistvu sem vreden Gospodove pozornosti in se trudim zanjo. Me bo opazil? Toda s tako držo tvegam, da se moja vera razblini v sebičnosti. Stotnik ne misli nase in na svoje zasluge; pred očmi mu je trpeči bližnji. Zato njegova vera raste. Gospod, koliko vere in kakšno vero pa boš našel, ko boš srečal mene?

    Duhovna oaza (frančiškani)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  85. Miro says:
    18. septembra, 2023 at 16:57

    ŠEST SVETNIŠKIH SLOVENCEV POD OSTRIM OČESOM CERKVE – KDAJ BODO BLAŽENI? (Družina)

    V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. MARIJE MAGDALENE V SODRAŽICI SO SE V NEDELJO, 17. SEPTEMBRA, V MOLITVI IN PRI MAŠI SPOMINJALI SVETNIŠKIH KANDIDATOV, MED NJIMI POSEBEJ MISTIKINJE IZ TEH KRAJEV, BOŽJE SLUŽABNICE MAGDALENE GORNIK. OB SOMAŠEVANJU TREH ŠKOFOV IN 38 DUHOVNIKOV JE MAŠO DAROVAL NADŠKOF STANISLAV ZORE.

    Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije obhajamo tretjo nedeljo v septembru vedno v drugi župniji, povezani z enim od svetniških kandidatov – letošnje slavje je bilo v Sodražici, ob petih svetniških kandidatih: nadškofu Antonu Vovku, škofu Janezu Frančišku Gnidovcu, škofu Frideriku Baragi, profesorju Antonu Strletu in duhovniku Andreju Majcnu je bil v ospredju lik sodražiške rojakinje z Gore Magdalene Gornik.

    »Zbrali smo se, da se Bogu zahvalimo, da nam pošilja ljudi, v katerih lahko prepoznamo junaško pripravljenost za izpolnjevanje Božje volje, s tem pa tudi nam dajejo spodbudo in nas opogumljajo, da svoje krščansko življenje vzamemo zares,« je v pridigi dejal nadškof Stanislav Zore, ki je ob treh (nad)škofih: Stanislavu Hočevarju, Andreju Glavanu in Francu Šuštarju ter 38 duhovnikih vodil somaševanje.

    Več o tem dogodku na: https://www.druzina.si/clanek/sporocilo-iz-sodrazice-magdalena-z-gore-ni-prevarantka

    Odgovori
  86. Miro says:
    18. septembra, 2023 at 10:45

    »GOSPOD, NE TRUDI SE; ZAKAJ NISEM VREDEN, DA GREŠ POD MOJO STREHO. ZATO SE TUDI NISEM IMEL ZA VREDNEGA, DA BI ŠEL K TEBI, AMPAK RECI LE BESEDO IN MOJ SLUŽABNIK BO OZDRAVLJEN«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,1-10)

    Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil.

    Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi.

    Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.«

    Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter možici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GOSPOD NISEM VREDEN, DA PRIDEŠ K MENI

    Te besede vsakokrat izgovarjamo tik pred sv. obhajilom. Ta stavek iz evangelija je izrekel stotnik, ki je imel bolnega služabnika. Zaradi svoje skromnosti in ponižnosti se ni imel za vrednega, da se sam poda k Jezusu, temveč pošlje služabnike. Ta bolni služabnik je suženj. Stotnik pa je pogan, ki pa je imel dobre odnose z Judi, celo shodnico jim je pozidal. Gre za človeka, ki je na dobrem glasu, pa čeprav je v službi okupatorja. Presenetljivo je, da Judje prosijo Jezusa v prid pogana.

    Še bolj občudovanja vredna je stotnikova iskrena, globoka in spoštljiva vera. Iskrena, ko tako preprosto in prepričljivo primerja Jezusovo oblast nad boleznijo s svojo oblastjo nad vojaki. Globoka, ker sploh ne dvomi o Jezusovi moči nad boleznijo in njegovi volji, da bi bolnika ozdravil. Spoštljiva, ker ima sebe za nevrednega, da bi ga Jezus počastil s svojim obiskom in stopil v njegovo hišo. Takšna vera ne zasluži le pohvale, temveč tudi uslišanje. Dosegla je oboje.

    Jezus se je obrnil k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere!« Ni rekel, da ni našel vere v Izraelu, ampak da jo je našel v poganu več. To pa še bolj preseneča, ker ta človek ni poznal Svetega pisma, ki bi mu pomagalo verovati. Kaj je bilo tako posebnega v stotnikovi veri? Njegova vera je bila brez osebnih interesov, je pristna, absolutna in ponižna.

    Zakaj brez interesov? Stotnik ne prosi čudeža zase, ne za člana svoje družine, ampak za svojega sužnja. Naša molitev je najbolj čista takrat, ko je v službi drugih in prosi za druge.

    Pristna vera. On čudeža ne meša z neko magično močjo, ki bi jo Jezus uporabljal po svoji volji, mimo Očeta, ampak je izraz Njegove povezanosti z Očetom.

    Absolutna vera se odraža v drži, da Jezus lahko ozdravi na daljavo, zgolj z besedo, da za njegovo delovanje ni omejitev, da je njemu vse mogoče.

    »In ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega!«

    Pri vsaki sveti maši smo povabljeni, da ponavljamo stotnikove besede: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni!«

    Ali sploh pomislim, kdo prihaja k meni? Če bi se tega v polnosti zavedali, bi tudi mi s stotnikom delili občutja ponižnosti in nevrednosti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/17/18-september-gospod-nisem-vreden-da-prides-k-meni/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  87. Miro says:
    17. septembra, 2023 at 19:52

    24. NEDELJA MED LETOM

    Mt 18,26-27

    SLUŽABNIK JE TEDAJ PADEL PREDENJ IN GA PRÔSIL:
    “POTRPI Z MENOJ IN VSE TI POVRNEM.”
    GOSPODAR TEGA SLUŽABNIKA SE GA JE USMILIL,
    OPRÓSTIL GA JE IN MU DOLG ODPÚSTIL.

    Gospod, ne vem, kako je to, toda nikakor se ne izkopljem iz limita na svojem računu. Vse mi je jasno, v bistvu vem, kaj bi moral storiti, a mi ne uspe. Minus mi ostaja.

    Hvala ti, ker smem vedno znova prihajati k tebi, da mi poravnaš dolg. In hvala ti, ker si me s tem potrpežljivo naučil, da tudi jaz delam podobno, ko pride okoli kakšen moj dolžnik.

    Duhovna oaza (frančiškani)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  88. Miro says:
    17. septembra, 2023 at 13:16

    PAPEŽ FRANČIŠEK: IZVEN ODPUŠČANJA DEJANSKO NI UPANJA, IZVEN ODPUŠČANJA NI MIRU

    »Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes nam evangelij govori o odpuščanju (prim. Mt 18,21-35).« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna Apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 24. nedeljo med letom. (po zapisu p. Ivana Hercega DJ – Vatikan)

    Peter vpraša Jezusa: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« (v. 21). Sedem je v Svetem pismu število, ki označuje popolnost in Peter je zelo velikodušen v predpostavki svojega vprašanja. Jezus pa gre onkraj in mu odgovori: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat« (v. 22). Reče mu namreč, da kadar se odpušča, se ne računa, ker je dobro odpustiti vse in vedno. Tako kot to počne Bog z nami in kakor je poklican tisti, ki podeljuje Božje odpuščanje: vedno odpuščati. To večkrat rečem duhovnikom, ki spovedujejo: vedno odpuščajte, kot odpušča Bog.

    Jezus je za tem orisal to resničnost s priliko, ki ima opravka s številkami. Neki kralj, potem ko je bil zaprošen, odpusti služabniku dolg 10.000 talentov. Gre za pretirano, ogromno vsoto z vrednostjo tam okoli 200 do 500 ton srebra. Pretirano. Gre za dolg, ki ga je nemogoče vrniti, četudi bi vse življenje delal. Pa vendar mu tisti gospodar, ki spominja na Oče naš, odpusti iz čistega »sočutja« (v. 27). To je Božje srce, ki vedno odpušča, ker Bog je sočuten. Ne pozabimo, kakšen je Božji način. Bog je blizu, sočuten je in nežen. To je način biti Boga. Toda, zatem ta služabnik, ki mu je bil odvzet dolg, nima nobenega usmiljenja do svojega kolega, ki mu mora vrniti 100 denarijev. Tudi to je zajetna številka, ki znaša bolj ali manj trimesečno plačo – kot da bi se reklo, da odpuščanje med nami stane!, – a vendar se nikakor ne more primerjati s prejšnjo vsoto, ki jo je gospodar odpustil.

    Jezusovo sporočilo je jasno. Bog odpušča brez obračuna tako, da prekorači vsako mero. On je takšen, deluje iz ljubezni ter zastonjskosti. Boga se ne kupuje. Bog je zastonj, vse je zastonj. Mi mu ne moremo povrniti, toda ko odpustimo bratu ali sestri, ga posnemamo. Odpustiti torej ni dobro dejanje, ki ga lahko storimo lahko pa ne. Pri kristjanu gre za temeljni pogoj. Vsakdo med nami je »odpuščen« ali »odpuščena«. Ne pozabimo tega: mi smo »odpuščeni«. Bog je dal življenje za nas in na noben način ne bomo mogli povrniti za njegovo usmiljenje, ki nikoli ne izgine iz njegovega srca. Toda, ko odgovorimo na njegovo zastonjskost, to je, ko si med sabo odpuščamo, lahko s tem pričujemo zanj in tako sejemo okoli sebe novo življenje. Izven odpuščanja dejansko ni upanja, izven odpuščanja ni miru. Odpuščanje je kisik, ki očiščuje zrak onesnažen s sovraštvom; odpuščanje je zdravilo, ki ozdravi od strupa zagrenjenosti; je pot do dezaktiviranja jeze in ozdravitev tolikih bolezni srca, ki okužujejo družbo.

    Vprašajmo se torej, vsak med nami naj pomisli: ali verjamem, da sem od Boga prejel dar neizmernega odpuščanja? Ali čutim veselje ob spoznanju, da mi je On vedno pripravljen odpustiti, ko padem, tudi ko drugi ne, tudi ko ne morem odpustiti niti sebi? On odpušča, verjamem, da On odpušča? In potem: ali znam odpustiti tistim, ki so me prizadeli? V zvezi s tem bi vam rad predlagal majhno vajo. Vsak od nas naj zdaj poskusi pomisliti na osebo, ki nas je prizadela, vsakdo naj pomisli na eno in prosi Gospoda za moč, da bi ji odpustil. In odpustimo ji iz ljubezni do Gospoda. Bratje in sestre, to nam bo dobro delo, vrnilo bo mir v naša srca.

    Naj nam Marija, Mati usmiljenja, pomaga sprejemati Božjo milost in drug drugemu odpuščati.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-09/papez-francisek-izven-odpuscanja-dejansko-ni-upanja-miru.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  89. Miro says:
    17. septembra, 2023 at 8:28

    ODPUŠČANJE NIMA MEJA – EVANGELJSKI ODLOMEK DANAŠNJE NEDELJE NAM PONUJA POUK O ODPUŠČANJU, KI NE ZANIKA POVZROČENO KRIVICO, AMPAK PRIZNA, DA JE ČLOVEŠKO BITJE, USTVARJENO PO BOŽJI PODOBI, VELIKO VEČJE OD POVZROČENEGA ZLA (iz misli papeža Frančiška)

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,21-35)

    Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

    Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.

    Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.

    Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.

    Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Evangeljski odlomek današnje nedelje (prim. Mt 18, 21-35) nam ponuja pouk o odpuščanju, ki ne zanika povzročeno krivico, ampak prizna, da je človeško bitje, ustvarjeno po Božji podobi, veliko večje od povzročenega zla.

    Sveti Peter je vprašal Jezusa: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« (v. 21). Petru se je zdelo že največ sedemkrat odpustiti isti osebi, nam se morda zdi že veliko odpustiti dvakrat. Toda Jezus je odgovoril: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat« (v. 22), oziroma vedno. Tu moraš vedno odpuščati. To je potrdil s pripovedjo prilike o usmiljenjem kralju ter o neusmiljenem služabniku, v kateri je pokazal neskladnost tistega, ki mu je bilo najprej odpuščeno, a je potem zavrnil, da bi odpustil.

    Kralj iz prilike je velikodušen človek, ki je iz sočutja odpustil ogromen dolg ‘deset tisoč talentov’, služabniku, ki ga je to prosil. Toda ta isti služabnik je kmalu zatem srečal drugega soslužabnika, ki mu je bil dolžan sto denarijev, torej veliko manj, se do njega vedel neusmiljeno, saj ga je vrgel v ječo. Takšno neskladno držo tega služabnika imamo tudi mi, ko zavračamo odpuščanje našim bratom in sestram. Medtem ko je kralj iz prilike podoba Boga, ki nas ljubi z ljubeznijo tako bogato z usmiljenjem, da nas nenehno sprejema, ljubi in nam odpušča.

    Vse od našega krsta naprej nam je Bog odpustil ter nam oprostil plačila nezmožen dolg: izvirni greh. To je bilo prvič, zatem nam s svojim brezmejnim usmiljenjem odpušča vse naše krivde, če le pokažemo najmanjše znamenje kesanja. Bog je tako usmiljen. Ko smo skušani, da zapremo svoje srce pred tistim, ki nas je užalil, a nas prosi odpuščanja, se spomnimo besed nebeškega Očeta neusmiljenemu služabniku: »Ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz tebe usmilil?« (vv. 32-33). Vsakdo, ki je skusil veselje, mir in notranjo svobodo, izhajajočo iz tega, da mu je bilo odpuščeno, se lahko odpre možnosti, da prav tako on odpušča.

    V molitev Oče naš je Jezus hotel vključiti isti nauk te prilike. Neposredno je povezal odpuščanje, ki ga prosimo Boga, z odpuščanjem, ki ga moramo dati našim bratom in sestram: »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom« (Mt 6,12). Božje odpuščanje je znamenje prekomerne ljubezni do vsakega izmed nas. Ta ljubezen nas pušča svobodne, da se lahko oddaljimo, kot je to storil izgubljeni sin, a ki vsak dan čaka na našo vrnitev. To je ljubezen drznega pastirja do izgubljene ovce. To je nežnost, ki sprejme vsakega grešnika, ki trka na njegova vrata. Nebeški Oče je poln ljubezni in nam jo želi ponuditi, vendar tega ne more storiti, če zapremo svoje srce za ljubezen do drugega.

    Devica Marija naj nam pomaga, da se bomo vedno bolj zavedali zastonjskosti in veličine Božjega odpuščanja in postali vedno bolj usmiljeni kot je On, dobri Oče, počasen za jezo in velik v ljubezni.

    Misli papeža Frančiška, 17. september 2017 (hozana.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      17. septembra, 2023 at 9:03

      MOLIMO:

      Gospod Bog,
      prepričani smo,
      da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
      ki te zanj ne prosijo.
      Saj velikodušno odpuščaš vsem,
      ki te iskreno prosijo.
      Nočeš smrti grešnika,
      marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
      Verujemo, da je odpuščanje
      ena od tvojih temeljnih lastnosti.
      Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
      Daj nam moč,
      da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
      Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
      s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
      da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
      Obenem pa izkažemo pripravljenost,
      iz srca odpustiti vsem,
      ki so se pregrešili proti nam.

      (molitev za odpuščanje, Ognjišče)

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

      Odgovori
  90. Miro says:
    17. septembra, 2023 at 8:24

    SVETI ROBERT BELLARMINO: ZAVETNIK KATEHISTOV, KATEHUMENOV, PISEC BESTSELLERJEV

    Sv. Robert Bellarmino je »pisec teoloških bestsellerjev 16. in 17. stoletja«. Že samo dejstvo, da je njegov Mali katekizem za ljudstvo dosegel 400 izdaj in bil preveden v 60 jezikov (tudi v slovenščino), nas osupne in upraviči njegov naziv cerkvenega učitelja.

    IZ ŽIVLJENJA …

    Sv. Robert Bellarmino se je rodil leta 1542 v družini z dvanajstimi otroki v kraju Montepulciano v Italiji. Njegova pobožna mati je bila sestra papež Marcela II., ki si je želela, da bi se jezuitom pridružilo vseh pet njenih sinov. Njene sanje je uresničil tretji sin po vrsti sv. Robert, ki je k jezuitom vstopil leta 1560.

    Pridno se je posvečal učenju in bil leta 1570 posvečen v duhovnika. Bil je odličen govornik in dober v pisanju. Papež Gregor XIII. ga je poklical v Rim za profesorja na Collegium Romanum (današnji Gregoriani). Iz njegovih predavanj je nastalo njegovo najbolj znano delo Razprave o spornih vprašanjih krščanske vere proti heretikom našega časa ali na kratko Controversiae. V štirih zvezkih tega obsežnega dela je sv. Robert Bellarmino sistematično analiziral vsa vprašanja, ki jih je sprožil protestantizem. Z njim ni samo branil katoliške vere, pač pa spreobrnil tudi mnogo protestantov. Delo je pisano brez žalitev in posmehovanja, dialoško, danes bi rekli ekumensko. Nekaterim v Katoliški Cerkvi se je to zdelo preveč spravljivo, premalo ostro, zato so Controversiae za kratek čas prišle na seznam prepovedanih knjig.

    Sv. Robert je bil imenovan za kardinala. Po smrti papeža Klemena VIII. je bil celo v najožjem izboru za papeža, a ni bil izvoljen. Novemu papežu Pavlu V. je postal najdragocenejši teološki svetovalec. Bil je tako ugleden, spoštovan in svet, da je s svojimi modrimi mnenji pogosto spreminjal poglede vseh preostalih kardinalov. Vse do svoje smrti, 17. septembra 1621 je delal v različnih visokih službah papeške kurije.

    Na lastno željo je pokopan poleg sv. Alojzija Gonzage v cerkvi sv. Ignacija v Rimu.

    Sv. Robert Bellarmino je zavetnik odvetnikov, katehistov, katehumenov. Umetniki ga upodabljajo v jezuitski in kardinalski obleki s križem in knjigo.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-robert-bellarmino-zavetnik-katehistov-katehumenov/2023-09-17/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Robert Bellarmino, prosi za nas!

    Odgovori
  91. Miro says:
    16. septembra, 2023 at 21:40

    SOBOTA 23. TEDNA MED LETOM

    1 Tim 1,15

    ZANESLJIVA JE TALE BESEDA
    IN VREDNA POPOLNEGA SPREJETJA:
    KRISTUS JEZUS JE ZATO PRIŠEL V SVET,
    DA BI REŠIL GREŠNIKE,
    MED TEMI PA SEM PRVI JAZ.

    Ne gre, da bi se pred Bogom kazali popolne, takšni Boga ne potrebujemo. Smo hinavci, ker se
    nismo srečali s samim seboj. Miren sem lahko pred Bogom, ko mu priznam svojo grešnost, on
    pa naredi vse ostalo, se me usmili.

    Povzeto po: Duhovna oaza (frančiškani)

    Odgovori
  92. Miro says:
    16. septembra, 2023 at 8:13

    KRISTUSOVE BESEDE MORAMO SPOLNJEVATI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,43-49)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Drevo, ki rodi slab sad, ni dobro in drevo, ki rodi dober sad, ni slabo. Vsako drevo se namreč spozna po sadu. S trnja ne berejo smokev in tudi z robidovja ne trgajo grozdja. Kdor je dober, donaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, in kdor je hudoben, donaša iz hudobnega hudo. Zakaj iz tega, česar je polno srce, govorijo usta.

    Kaj pa me kličete: ›Gospod, Gospod,‹ in ne delate, kar pravim? Vsak, kdor prihaja k meni in posluša moje besede in jih spolnjuje, pokazal vam bom, komu je podoben: podoben je človeku, ki je zidal hišo in je globoko kopal in temelj postavil na skalo. In ko je nastala povodenj, se je tok uprl v tisto hišo, pa je ni mogel omajati, kajti imela je temelj na skali.

    Kdor pa jih sliši in ne spolni, je podoben človeku, ki je hišo sezidal na zemljo brez temelja: uprla se je vanjo voda in takoj se je zrušila in podrtija je bila velika.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    HIŠA NA SKALI IN PESKU

    S čim Jezus začenja današnji evangelij? Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹. Od vas pričakujem, da izpolnite voljo mojega Očeta. Kaj naj bi pomenilo reči: ›Gospod, Gospod,‹? Moledovati in prositi ga. Častiti ga in se mu prilizovati. Moliti z mnogimi besedami? No, to nam je verjetno poznano. Samo besede pač ne zadoščajo.

    Nadaljuje z znano prispodobo o možu, ki zida hišo na skalo. Ta, ki besede posluša in jih izpolni, ta je tisti, ki pride v nebeško kraljestvo. A kakšen mož bi to bil: ne tisti, ki veliko moli in prosi, niti tisti, ki veliko dela. Kdo je ta mož? Če pomislimo, v čem je razlika med gradnjo pametnega in nespametnega moža, opazimo, da je razlika samo v temelju. Ni vprašanje gradnje, oblike in velikosti zgradbe. Temeljno vprašanje torej ni, kakšno hišo bo mož sezidal, niti kako jo bo zidal, ampak kam jo bo postavil. Kaj je temelj te hiše? Temelj naj bo Jezus in njegov zgled. To naj bo temelj besed in dejanj. In kaj je temelj Jezusovega življenja, njegovih besed in dejanj? Ljubezen! Ljubezen do sebe, bližnjega in do Boga. To naj bi bil temelj tudi naših dejanj.

    Kako se torej odraža moja ljubezen do sebe? Ko Jezus graja množico besed, lahko graja nas, kadar hitimo v molitev in prošnjo, naj nam Gospod pomaga, pa se nam ne da ustaviti in premisliti, kaj se nam pravzaprav sploh dogaja. Ali se sploh hočemo srečati sami s seboj? Ali zaupam, da bo temelj, na katerem stojim – Bog sam, poskrbel, da me srečanje s seboj ne bo razsulo? Ali prikrojujem resnico tako, da sem ravno pravšnji za druge in zase. Ustaviti se in srečati s seboj! To je prvi post, prvi postanek na pravem temelju – Kristusu.

    Kako se odraža moja ljubezen do bližnjega? Ko se ne morem umiriti pri sebi, me mogoče žene v navidezno skrb za drugega. Vse bi naredili, samo da bi se ne ustavili. Vse bi naredili, počeli bi tisoč in eno stvar za drugega, samo da se ne bi bilo potrebno srečati z drugim. Vse bi naredili, da bi iztisnili kanček priznanja. Bog nam bo dal priznanje, če se bomo umirili v sebi in v njem. …

    Kako se odraža moja ljubezen do Boga? Skrita je v prejšnjih ljubeznih. Zaupam mu, da skrbi zame in da mi prav naroča, ko mi naroča, naj se ustavim. Ljubezen je v zaupanju, da ima Bog prav, ter v izpolnjevanju njegovih naročil. Naj se zgodi, kar ti hočeš, ne kakor ugaja meni. Kar naročaš, je prav, je dobro zame in za druge. Ljubezen do Boga ni v mnogih pomembnih dejanjih, ampak v tem, da vsa, tudi najmanjša dejanja vodi Bog in da jih vodi prav.

    Da bi našli temelj, prečistili naše molitve ali pa jih poživili, prečistili naša dejanja ali pa jih pomnožili, se bomo morali srečevati pred Gospodom – molitev, odpoved in dobra dela. Vendar ne zato, da bi pomirili našo vest, ampak da bi izpolnili tisto, kar nam naroča Gospod – da bi se našli, da bi postavili trden temelj našemu življenju, da bi postavili nov temelj našemu delovanju.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/15/16-september-hisa-na-skali-in-pesku/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  93. Miro says:
    15. septembra, 2023 at 12:57

    MATI POD SINOVIM KRIŽEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 19,25-27)

    Poleg Jezusovega križa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

    MATI ŽALOSTNA

    Mati Marija je stala poleg križa in darovala svojega Sina. Jezusova ura, zaradi katere je po Mariji prišel na svet, je tudi njena ura. Za oba je to ura največjega trpljenja, popolnega izničenja, za odrešenje vsega sveta in vsakega človeka! Jezusovi nasprotniki so jo imeli za mater največjega hudodelca, ker niso spoznali Odrešenika sveta. V tej tako pomembni uri je Jezus svojo mater izročil svojemu najljubšemu učencu: »Glej, tvoja mati!« Učenca pa je izročil Materi Mariji: »Glej, tvoj sin!«

    Učenec, katerega je Jezus ljubil, je bil predstavnik nas vseh. Jezus nas vse ljubi, vsem izroča svojo Mater, nas pa izroča njej. Jezusova poslednja volja, njegov testament je, da imamo Marijo za mater, da živimo kot njeni otroci. Reči smemo tudi, da je v teh besedah v popolnosti naznačena zamisel marijanske razsežnosti življenja Kristusovih učencev: ne le Janeza, ki je tisto uro stal pod križem skupaj z Materjo svojega Učitelja, ampak vsakega Kristusovega učenca, vsakega kristjana. Zveličar izroči svojo Mater učencu in mu jo hkrati dá za mater. Marijino materinstvo, ki postane človekova dediščina, je dar, ki ga Kristus sam osebno podarja slehernemu človeku. Odrešenik izroča Marijo Janezu in Janeza Mariji.

    Izročitev (posvetitev) Mariji je najodličnejše dejanje ljubezni do naše duhovne Matere. To je naš odgovor na poprejšnjo Božjo in Marijino ljubezen do nas. Božja ljubezen se je najbolj nazorno razodela na Kalvariji v prebodenem Jezusovem Srcu. Marijina ljubezen je dosegla svoj vrhunec prav tako na Kalvariji, ob sotrpljenju s Sinom, ko je meč bolečin presunil njeno Srce.

    Izročitev (posvetitev) Mariji je dokončna in nepreklicna podaritev njej in po njej Bogu, ki je v vsakem pogledu vedno naš končni cilj. Mariji kot ustvarjeni osebi se izročimo kot posrednici pri Bogu. Ona je vedno »Gospodova dekla«, popolnoma usmerjena na Boga. Vse tiste, ki se njej izročijo, vodi k Bogu. Zato naše ljubezni ne obdrži zase, ampak jo pošlje Jezusu, saj je tudi sama popolnoma usmerjena nanj. Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga.

    Izročitev je treba uresničevati v življenju; toliko rodovitnejša je, kolikor bolje je bila pripravljena. Nikakor ni dovolj, če jo z besedilom samo izpovemo. Treba je skladno z njo tudi živeti. Misliti, govoriti in delati moramo kakor Marija in Jezus. Izročitev globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja in novega življenja.

    Sveti Janez Pavel II. pravi: »Ko bo zmaga prišla, bo prišla po Mariji.«

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/14/15-september-mati-zalostna/

    Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      15. septembra, 2023 at 12:58

      GOD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE

      15. SEPTEMBRA V KATOLIŠKI CERKVI OBHAJAMO GOD ŽALOSTNE MATERE BOŽJE

      Marija sedem žalosti, velike tvoje so skrbi. Za prvo bol se dvigne meč, jo rani Simeon preveč,« pravi slovenska ljudska pesem. Naši verni predniki so se, zlasti v težkih trenutkih osebnega in skupnega življenja, radi zatekali k Mariji sedem žalosti. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel po navdihu v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla tja osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse po predpisu postave. Simeon je vzel Dete v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem ga je vrnil njegovi materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«

      Meč v tej preroški napovedi pomeni trpljenje, bolečino, žalost. V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti. Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba. Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred mo–rilskim Herodom. Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem. Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega. Šesto je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje. Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.

      Sledovi pobožnosti do Žalostne Matere božje se na Zahodu pojavijo v 9. stoletju, močneje pa zaživi v naslednjih stoletjih. Zlasti je to pobožnost širil red servitov ali Marijinih služabnikov. Vsebino in pomen tega češčenja izčrpno izpoveduje znana pesem Mati žalostna je stala, ki jo večinoma pripisujejo frančiškanskemu redovniku Jacoponu da Todi (+ 1306). Pesem izraža iskreno prošnjo, da bi Marijina žalost ob strašnem trpljenju njenega Sina ganilo srca grešnikov. »Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce.«

      Posamezni kraji, bratovščine sedmerih Marijinih žalosti in nekateri redovi so praznik v čast Žalostni Materi božji obhajali že v 15. stoletju. Papež Benedikt XIII. ga je leta 1727 postavil na cvetni petek (petek pred cvetno nedeljo). Papež Pij X. pa je določil, naj bo god Žalostne Matere božje 15. septembra, osem dni po prazniku njenega rojstva. Do leta 1960 sta bila dva praznika Žalostne Matere božje, od tedaj pa obhajamo samo enega in sicer na današnji dan.

      Največ sledov češčenja Žalostne Matere božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike Marije ob trpečem Sinu, zlasti pa številni kipi Sočutne (Pieta): Marija drži v naročju mrtvega Jezusa in ga objokuje. Obstaja več cerkva, posvečenih Žalostni Materi božji: največja je stiška bazilika, najbolj znamenita božja pot pa je Žalostna gora pri Mokronogu. Nekoliko kasneje je bila zgrajena božjepotna cerkev na Žalostni gori nad Preserjem pri Ljubljani. Bela Krajina časti Žalostno Mater božjo v eni izmed treh cerkva pri Treh farah pri Metliki. V številnih znamenjih in kapelah, posejanih po slovenski deželi, stoji kip ali podoba Žalostne Matere božje in tudi v skoraj vsaki cerkvi jo najdemo. Marija sedem žalosti, ki je stoletja tolažila slovenski narod, naj nam ostane pribežališče in tolažba tudi v bodoče!

      Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-zalostne-matere-bozje

      Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

      Odgovori
  94. Miro says:
    14. septembra, 2023 at 16:22

    PAPEŽ POZIVA K MOLITVI ZA ŽRTVE POPLAV V LIBIJI IN POTRESA V MAROKU

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 13. SEPTEMBRA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK POZVAL K MOLITVI ZA ŽRTVE POPLAV V LIBIJI IN POTRESA V MAROKU. POVABIL JE, NAJ NE IZOSTANE SOLIDARNOST DO NAŠIH BRATOV IN SESTER.

    »Mislim na prebivalce Libije, ki jih je hudo prizadelo močno deževje, ki je povzročilo poplave,« je dejal sveti oče in spomnil na visoko število mrtvih in ranjenih ljudi ter tudi na veliko nastale škode. »Vabim vas, da se mi pridružite v molitvi za vse, ki so izgubili življenje, za njihove družine in za razseljene ljudi. Naj ne izostane naša solidarnost do teh bratov in sester, ki so preizkušani s tako uničujočo nesrečo.«

    Spomnil pa je tudi na prebivalce Maroka, ki se spoprijemajo s posledicami močnega potresa. »Molimo za Maroko, molimo za njegove prebivalce,« je povabil. »Gospod naj jim da moč, da si opomorejo po tej strašni nesreči, ki je prizadela njihovo deželo.«

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-09/papez-poziva-k-molitvi-za-zrtve-poplav-v-libiji-in-potresa-v-mar.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  95. Miro says:
    14. septembra, 2023 at 9:29

    KAKOR JE MOJZES POVZDIGNIL KAČO V PUŠČAVI, TAKO MORA BITI POVZDIGNJEN SIN ČLOVEKOV, DA BI VSAK, KDOR VANJ VERUJE, IMEL VEČNO ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,13-17)

    Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal.

    POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA

    Bilo je 14. septembra 335. V novo posvečenih cerkvah Kristusovega vstajenja in križa ali groba je bil prvič izpostavljen križ. Od takrat praznik. Danes je malo važno vse tisto, kar nam zgodovina ve povedati o najdenju križa, o pristnosti relikvije in vsem prizadevanju Konstantinove matere Helene. Križ je simbol naše vere. Na križu se je odigrala drama odrešenja. Ob križu se oblikuje življenje vernikov. Svoj križ življenja moramo zadeti na svoje rame vsak dan. To nas je učil Kristus, ki je s svojo smrtjo posvetil križ in ga iz znamenja sramote napravil za znamenje odrešenja. Praznik povišanja svetega Križa – kako potreben nam je. Preveč smo se navadili na križ. Samoumeven nam je. Mirno lahko živimo ob njem, nič nas ne prizadene, nič več nam ne sprašuje vesti. Kakor križ na steni, tako križ, s katerim se zaznamujem neštetokrat v skupnem bogoslužju ali zasebni molitvi, postane navada. Pokrižam se, celo besede izgovarjam; kolikokrat ne vem, kaj delam. Zato mi je potreben praznik: če je bil Kristus zame križan, potem mi pogled na križ mora pretresti dušo. Tako se je godilo svetnikom. Ali sem res tako pomembna stvar, da je moral zame Kristus na križ? In če je Kristus zame dal vse, kako da se pravdam za take malenkosti, kot so moje male odpovedi, bedna »dobra dela«, življenje brez velike ljubezni, brez zanosa, brez močnega hrepenenja po mučeništvu?

    Potreben mi je ta praznik, da pokleknem pod križ in skušam doumeti, da je šlo in da gre za nekaj nezaslišanega.

    Zakaj poveličevati križ? Odgovorimo lahko, da mi ne poveličujemo katerega koli križa ali vseh križev. Poveličujemo Jezusov Križ, ker se je na njem do konca razodela Božja ljubezen do človeštva. Na to nas spominja Janezov evangelij. Oče je dal Sina, da bi nas rešil, to pa je Jezusu prineslo smrt, smrt na križu. Zakaj? Zakaj je bil križ potreben? Zaradi teže zla, ki nas je imelo zasužnjene. Jezusov križ izraža oboje: vso negativno silo zla ter vso krotko vsemogočnost Božjega usmiljenja. Zdelo se je, da je križ za Jezusa polom, v resnici pa kaže na njegovo zmago. Ravno zato, ker je Jezus Božji Sin, je bil tam, na križu, vse do konca zvest načrtu Očetove ljubezni. In ravno zaradi tega ga je Bog ‘povišal’ in mu tako podelil vesoljno kraljevanje.

    Kaj torej vidimo, ko se s pogledom zazremo na Križ, kjer je bil Jezus pribit? Zremo znamenje brezmejne Božje ljubezni do vsakega od nas in izvor našega zveličanja. S tega križa izvira Očetovo usmiljenje, ki objema ves svet. S Kristusovim križem nam je bilo povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino pravo upanje! Zaradi tega Cerkev poveličuje sveti Križ, zaradi tega mi kristjani blagoslavljamo z znamenjem križa. To je naše upanje.

    Povzeto po Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/13/14-september-povisanje-svetega-kriza/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  96. Miro says:
    13. septembra, 2023 at 13:31

    BLAGOR IN GORJE VAM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,20-26)

    Tisti čas se je Jezus ozrl na svoje učence in je govoril: »Blagor ubogim, zakaj vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, zakaj nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, zakaj smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili in kadar vas bodo izobčili in zasramovali in vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega. Razveselite se tisti dan in radujte se, zakaj glejte, veliko je vaše plačilo v nebesih. Prav tako so namreč njih očetje delali s preroki. Toda gorje vam bogatinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo. Gorje vam, kateri ste zdaj nasičeni, zakaj stradali boste. Gorje vam, kateri se zdaj smejete, zakaj žalovali in jokali boste. Gorje, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorili, zakaj prav tako so delali njih očetje z lažnivimi preroki.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Kristjani se pogosto ujamemo v predstavo, da biti z Bogom ali pa biti deležen njegovega blagoslova pomeni, da nam gre vse kot po maslu, brez težav in problemov. Življenjska izkušnja pa kaže, da še zdaleč ni tako. Toda Božja ljubezen je sposobna objeti vse, računa tudi z dramo in zlom. Vse to je Kristus vzel nase in kot njegovi se temu tudi mi ne moremo izogniti.

    V današnjem evangeliju beremo, da je šel {Jezus} z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev (v. 17). Kakor se je Mojzes povzpel na Sinaj in se spustil z njega, da bi sporočil ljudstvu postavo, tako se Jezus povzpne na goro in se nato spusti z nje, da bi prinesel novo postavo. Tako Bog pride naproti ljudstvu, ki se samo ne more povzpeti k Njemu. Jezus nagovori ljudi »na ravnem kraju«, ki je nizek in skromen, kakor celotno Božje razodetje v Kristusu.

    Skozi celotno Sveto pismo se prepletajo blagri in gorje, prepletata se ti dve poti. V evangelijih imamo Matejevo in Lukovo različico, poleg tega pa je še več razkropljenih besedil s to temo.

    Za razliko od Luka, Matejeva oblika blagrov temelji na modrostni osnovi: ‘Če živiš po modrostnem načrtu, prideš do določene točke, če pa ne živiš modro, ampak neumno ali brezbožno, se izgubiš, ne prideš nikamor, umreš.’

    Pri Luku pa so blagri na preroški osnovi. Kakšna je naloga prerokov? Odpreti življenjske situacije. Prerok ti pomaga duhovno razumeti to, kar živiš. Torej je zelo drugače. Znajdeš se v različnih življenjskih situacijah, počneš različne stvari, prerok ti pove, kaj pomeni to, kar živiš. In ti preroki se najdejo v vsakdanjem življenju, samo vprašanje je, če jih želimo poslušati.

    Na primer pri preroku Izaiju najdemo veliko takih primerov: ‘V Egipt greste iskat vojaško zavezništvo? Uničeni boste! Delate stvari, ki so v vašo pogubo.’ Gorje je dejansko skoraj kakor pogrebni vzdih: ‘Umirate! Vse, kar delate, je zgrešeno, saj vodi v smrt.’

    Ali pa: ‘kupuješ parcelo za parcelo, hišo za hišo? V redu, samo, gorje tebi, saj ne boš zmogel, izgubil se boš, pokopal se boš s tem, kar imaš.’ Dejansko: »Bogataš je umrl in bil pokopan … Ubogi Lazar je umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje.« (Lk 16,22) Umrl je in bil pokopan. Umrl je in angeli so ga odnesli.

    Blagri in gorje torej posvetijo luč na to, kar živimo; dajo nam očala, da bi mogli brati to, kar delamo in živimo, izhajajoč iz konca, kakšen je konec tega, kar živimo, kakšen je epilog naše zgodovine. To pomenijo gorje in blagri.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/12/13-september-blagor-in-gorje-vam/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      13. septembra, 2023 at 13:32

      SVETNIK DNEVA

      SVETI JANEZ ZLATOUSTI: ZAVETNIK PRIDIGARJEV

      Med številnimi mojstri pridige sv. Janez Zlatousti zasluži naziv »velemojster«. Upravičeno mu pripada vzdevek »Krizostom« – »Zlatousti«, saj velja za največjega govornika Cerkve vseh časov. Veličina njegovega pridiganja je bila med drugim v njegovi posebni sposobnosti, da svetopisemske besede poveže z resničnim življenjem in da je vsem jasen, zato ga od leta 1908 častimo kot zavetnika pridigarjev.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Janez Zlatousti se je rodil okrog leta 345 v Antiohiji, kjer je nekaj časa deloval tudi apostol Pavel, ki mu je bil kasneje vzornik. Njegov oče, visok častnik v rimski vojski, je umrl kmalu po Janezovem rojstvu. Edinčka je vzgajala mati. Namenila ga je za državno službo in mu omogočila najboljšo vzgojo. Pri dvajsetih letih je Janez postal kristjan, in hitro napredoval po Kristusovi poti, ki ga je pripeljala do zemeljskega trpljenja, pa tudi do mesta med štirimi velikimi vzhodnimi cerkvenimi očeti.

      Vzljubil je Sveto pismo in se po krstu za nekaj časa umaknil v puščavsko samoto. V Antiohiji ga je škof Meletij posvetil v duhovnika. Kmalu so mu zaupali službo govornika v stolnici, ki jo je opravljal dvanajst let zelo uspešno. Z veliko vnemo se je lotil oznanjevanja, navdihnjen s Svetim pismom, zlasti s Pavlovimi pismi, ki jih je na novo prebral vsakih 14 dni. V pridigah, ki do danes še niso izgubile svežine, se Janez Zlatousti odlikuje z inteligenco, izvirnostjo, živahnostjo, prodornostjo, besednimi igrami, dobrim psihološkim poznavanjem poslušalcev … Po potrebi je znal biti sarkastičen, oster, neposreden, in vedno razumljiv vsem. Zato so ga imeli ljudje iz ljudstva še posebej radi. Zdelo se jim je, da jih ta duhovnik resnično spoštuje.

      Leta 397 je postal carigrajski patriarh. Ko je Janez službo sprejel, je začel z reformami … Za dvorne spletke se ni zmenil. Grajal je tudi napake dvora in si s tem nakopal sovraštvo cesarice Evdoksije in zavistnega aleksandrijskega patriarha Teofila. Spraviti sta ga želela s sveta ali pa vsaj daleč proč od Carigrada. Tako je moral sv. Janez Krizostom leta 404 v pregnanstvo v Armenijo, nato pa še v zapuščeni kraj Pitius pod vznožjem Kavkaza. Umrl je 14. septembra 407.

      Evdoksijin sin cesar Teodozij II. je 27. januarja leta 438 z vsemi častmi sprejel svetnikove telesne ostanke,da so jih pokopali v carigrajski cerkvi Svetih apostolov. Prosil je odpuščanja za napake svojih staršev.

      Sv. Janez Krizostom je za seboj pustil vrsto del, pridig in pisem. Najbolj znane so prav gotovo njegove knjige o duhovništvu, lepa je njegova liturgija; zlasti še liturgične molitve.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-janez-krizostom-zavetnik-pridigarjev/2023-09-13/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Janez Zlatousti, prosi za nas!

      Odgovori
  97. Miro says:
    12. septembra, 2023 at 9:07

    TISTE DNI JE ŠEL NA GORO MOLIT IN VSO NOČ JE PREBEDEL V MOLITVI K BOGU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,12-19)

    »Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prebedel v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

    Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Prišli so, da bi ga poslušali in bi jih ozdravil njihovih bolezni. Tudi tiste, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, je ozdravljal. Vsa množica se ga je poskušala dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč in ozdravljala vse.«

    JEZUS NAS UČI MOLITI

    Evangelist Luka poroča o Jezusovi molitvi: »Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prečul v molitvi k Bogu.« (Lk 6,12. Po tej molitvi je izmed svojih učencev izbral dvanajst apostolov. Sad Jezusove nočne molitve je bila njegova izredna moč, ki ga je spremljala čez dan: »Vsak iz množice se ga je poskušal dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč in je vse ozdravljala.« (Lk 6,19)

    Kristjani vseh časov – zlasti velikani med njimi, svetniki – so večkrat posnemali Jezusovo nočno molitev. Kontemplativni redovi imajo vsaj nekaj nočnih molitev. Sv. Bernard je v Nagovorih o Visoki pesmi zapisal:

    »Za molitev pa ni pomemben samo kraj, ampak tudi čas, ko molimo. Najbolj primeren je čas počitka in nočnega spanja, ko povsod vlada globok molk; takrat se da bolj sproščeno in zbrano moliti. Jeremija je zapisal tudi to: ‘Vstani ponoči, ob začetku straž! Izlivaj svoje srce kakor vodo pred Gospodovim obličjem!’ (Žal 2,19) Kako se v tihi noči dviga molitev, katere edini priči sta Bog in angel, ki jo sprejme, da jo ponese na nebeški oltar! Kako jasna in ljuba, saj je ne moti noben krik ali hrup! In kako je slednjič čista in iskrena, saj je ne moti noben prašek svetnih skrbi in ne zapeljuje hvala ali prilizovanje gledalcev!«

    Ob drugi priliki je Kristus skrajšal svoj nočni počitek in šel zelo zgodaj molit, da bi bilo njegovo apostolsko delovanje bolj uspešno.

    Zakaj nas Gospod priganja k molitvi, čeprav ve, česa potrebujemo, še preden ga prosimo? Naš Gospod in Bog ne želi šele spoznati naših želja, ki mu ne morejo biti neznane, namreč hoče, da z molitvijo okrepimo svoje hrepenenje, da bi mogli prav sprejeti, kar nam namerava dati. To je nekaj velikega mi pa smo premajhni in slabotni, da bi dar prav prejeli. Bolj kot je hrepenenje goreče, lepši je uspeh. Če pravi apostol: Neprenehoma molite, ali to ne pomeni samo eno: hrepeneti neprenehoma po srečnem življenju (Avguštin, Pismo 130, 8,17-9,18).

    Ne nehajmo hrepeneti po tem življenju, ki nam ga daje Gospod in Bog; ne nehajmo moliti. Nekoliko dalje moliti ne pomeni, kakor nekateri mislijo, moliti s ploho besed. Nekaj je mnogobesednost, drugo je trajno hrepenenje. Tudi o Gospodu je pisano, da je prečul noč v molitvi in da je dalje (dalj časa) molil. Tako nam je Gospod v zgled. Kadar je pobožnost res globoka in goreča, naj v molitvi ne bo veliko besed, ampak mnogo prošenj. Moliti in pri tem mnogo govoriti, se pravi obravnavati potrebno zadevo z nepotrebnimi besedami; mnogo prositi pa pomeni trkati z vztrajno in vdano budnostjo pri njem, ki ga prosimo. Navadno to bolj opravimo z vzdihi kot z besedami, bolj z jokom kakor z govorjenjem. Kajti Bog ki je vse ustvaril, ne zahteva človeške besede, namreč postavlja naše želje pred svoje obličje in naše vzdihovanje mu ni prekrito (Avguštin, Pismo 130, 9,18-10,20).

    Če pregledaš besedilo vseh svetih molitev, ne najdeš nikjer ničesar, kar ne bi bilo obseženo v Gospodovi molitvi (Očenaš) in bi bilo vanjo vključeno. Na voljo so ti te ali druge besede, če le z njimi poveš isto.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/11/12-september-jezus-nas-uci-moliti/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      12. septembra, 2023 at 9:08

      PRAZNIK MARIJINEGA IMENA

      MARIJINO IME: “ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI …”

      Znan je pregovor: »Kdor Marijino ime preklinja, iz njegovega doma sreča izginja.« V Sloveniji je šest cerkva posvečenih Marijinemu imenu. Na ta dan so naši predniki ohranjali zanimiv običaj, saj so imeli revni pravico po poljih pobirati preostalo zrnje.

      Marija je ob srečanju s svojo teto Elizabeto vzkliknila: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« In res nam je Marijino ime, ime »tiste, ki jo Bog ljubi«, Jezusove Matere, drago in sveto.

      Ime Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam. Pomeni pa »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa«, »vzvišena«.

      O PRAZNIKU …

      Praznik Marijinega imena so začeli praznovati v Španiji že leta 1513. Podobno kot praznik imena Jezusovega, saj naj bi ime, ki so ga judovski starši dali svojim otrokom, izražalo tudi človekovo delovanje in smisel. Nekoč so ga praznovali 22. septembra, ker so judovske deklice dobile ime šele dva tedna po rojstvu.

      Ta praznik je papež Inocenc XI. po zmagi nad Turki pri Dunaju 12. septembra 1683 razširil na vesoljno Cerkev kot dan zmage. Ker je bila zmaga tako »čudežna« in nepričakovana, je praznik Marijinega imena zahvalni praznik. Tako je ostalo do zadnje reforme koledarja, ko se znova praznuje samo v krajevnih Cerkvah.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/marijino-ime-odslej-me-bodo-blagrovali/2023-09-12/

      Presveta Devica Marija, prosi za nas!

      Odgovori
  98. Minako says:
    12. septembra, 2023 at 8:52

    Tako čudovite oddaje imajo na radio ognjišče. Sploh pod rubrikami: za Življenje, Via positiva, Družinska kateheza, Globine, Sol in Luč. Ena od teh me je v zadnjem času zelo nagovorilo.
    https://avdio.ognjisce.si/share/sil_2023_08_15_Laranaga_Marijin_molk

    Odgovori
  99. Miro says:
    10. septembra, 2023 at 9:02

    JEZUS: »AKO GREŠI TVOJ BRAT ZOPER TEBE, POJDI IN GA POSVÁRI MED ŠTIRIMI OČMI.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 18,15-20)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.

    Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«

    KOMENTAR CERKVENIH OČETOV

    SV. HIERONIM pravi, da »moramo nemudoma pridobiti svojega brata, če je ta izgubil spodobnost, da ne bo ostal v grehu.« SV. JANEZ KRIZOSTOM nadaljuje to misel: »Če bi to bila manj pomembna zadeva, bi lahko grešnika prepustili njegovi usodi že po prvem neuspelem poskusu, Jezus pa nasprotno pokaže na nujnost večkratnih poskusov, da bi ga ozdravili njegove krivde.« Tudi SV. AVGUŠTIN spodbuja k temu: »Ta, ki te je razžalil, je s tem samega sebe težko ranil. In ti, ne bi oskrbel rane svojega brata? Pozabiti moraš na prizadejano ti žalitev, ne pa rane tvojega brata«(Govori 82,7).

    SV. AVGUŠTIN pravi: »Pooblastilo, da Cerkev lahko nalaga svojim članom pravila, prihaja od Kristusa samega.« TEODOR IZ MOPSUESTIJE nadalje pravi: »Tiste, ki ne želijo biti osvobojeni vezi greha, se potem oddalji iz zbora svetih ter iz Cerkve, ki je v nebesih.« ORIGEN gre v tem razmišljanju še naprej: »Ko je bil nekdo upravičeno obsojen, obsodba ostane tako dolgo, dokler kdo v nebesih ne razveljavi te sodbe, ki jo je izrekel večni sodnik.«

    KROMACIJ OGLEJSKI pa glede skupne molitve pravi: »Gospod je zelo jasno oznanil, ko dva ali trije verniki soglašajo v molitvi, Oče zagotavlja uslišanje vsake take prošnje.« ORIGEN se sprašuje po vzrokih, zakaj naše molitve niso uslišane: »Razlog, zakaj naše želje in naše molitve niso uslišane je v naši pomanjkljivosti, torej v dejstvu, da naše misli niso v skladu z našimi dejanji.«

    (misli cerkvenih očetov, hozana.si)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      10. septembra, 2023 at 9:07

      SVETNIK DNEVA: SVETI NIKOLAJ TOLENTINSKI, ZAVETNIK VERNIH DUŠ V VICAH

      SV. NIKOLAJA TOLENTINSKEGA JE LETA 1884 PAPEŽ LEON XIII. RAZGLASIL ZA ZAVETNIKA VERNIH DUŠ V VICAH.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Nikolaj Tolentinski se je rodil že starejšim staršem leta 1245 v kraju Sant’Angelo v Potanu (Marken) v Italiji. Ker sta ga njegova starša izprosila na romanju na grob sv. Nikolaja (Miklavža) v Bari v Italiji, sta svojemu sinu iz hvaležnosti, ker ju je ta svetnik uslišal, dala ime Nikolaj.

      Njun sin Nikolaj je pri šestnajstih letih v svojem domačem kraju pristopil k avguštincem in bil leta 1270 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v mnogih krajih, dokler se ni leta 1275 ustalil v moralno in versko zapuščenem mestu Tolentinu.

      Kot avguštinec je goreče gojil duhovno življenje. Bil je zelo strog do sebe. Veliko se je postil in bičal, še zlasti ob petkih. Pogosto je trpel zaradi neprijetnih in hudih bolezni. Čeprav je bil spokornik do sebe, sta ga odlikovali tudi budnost in dobrota do drugih.

      S posebno ljubeznijo se je posvečal revnim in bolnim ter s svojim darom čudežev tudi mnoge ozdravil. Obiskoval je bolnike in včasih namesto redovnega brata nabiral miloščino. Ob samostanskih vratih je razdeljeval hrano revnim. Bil je tako radodaren, da so ga predstojniki reda sumničavo opazovali. Običaj avguštincev, da razdeljujejo Miklavžev kruh, izhaja iz enega od njegovih videnj. Skoraj vsak dan je pridigal, pogosto je bil v spovednici.

      Umrl je 10. septembra 1305. Kmalu po njegovi smrti so nad njegovim grobom zgradili baziliko, kjer se je po njegovi priprošnji zgodilo veliko čudežev ozdravitve. Med 16. in 18. stoletjem je bil sv. Nikolaj eden najbolj češčenih svetnikov v Evropi in Ameriki, zlasti na Filipinih.

      Leta 1884 ga je papež Leon XIII. razglasil za zavetnika vernih duš v vicah. Umetniki ga upodabljajo v črnem redovnem oblačilu z zvezdo na prsih, z lilijo, knjigo, s pečenimi pticami, kelihom, križem, bičem ali hudičem.

      Sv. Nikolaj Tolentinski je zavetnik Rima, Tolentina, Benetk, Genove, Lime, Antwerpn, Kordove, sozavetnik Bavarske, vernih duš v vicah, brodolomcev, priprošnjik za vsakdanji kruh in svobodo.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-nikolaj-tolentinski-zavetnik-vernih-dus-v-vicah/2023-09-10/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Sv. Nikolaj Tolentinski, prosi za nas!

      Odgovori
  100. Miro says:
    9. septembra, 2023 at 10:44

    JEZUS NE RAZVREDNOTI MOJZESOVE POSTAVE, ŽELI PA, DA BI SE LJUDJE POLNO URESNIČILI V TEM, KAR SO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,1-5)

    Neko soboto je šel Jezus skozi setve in njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli. Nekateri izmed farizejev so jim rekli: »Kaj delate, kar ni dovoljeno v soboto?« Jezus jim je odgovoril: »Ali še niste brali tega, kar je storil David, ko je bil lačen sam in oni, ki so bili z njim: kako je stopil v Božjo hišo in vzel posvečene hlebe in jih jedel ter dal tistim, ki so bili z njim, ki jih ni dovoljeno jesti drugim, kakor samo duhovnikom?« In govoril jim je: »Sin človekov je gospod tudi sobote.«

    MISEL OB PRIČUJOČEM EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus gre po polju, učenci so lačni in smukajo klasje. Farizeji godrnjajo, ker to ni dovoljeno v soboto. Jezus ne razvrednoti Mojzesove postave, želi pa, da bi se ljudje polno uresničili v tem, kar so. Zavedal se bom, da Jezus upošteva mojo svobodo in me želi pripeljati do polnega življenja. Gospod, naj te vedno sprejemam kot tistega, ki misli name in mi daje najboljše nasvete.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      9. septembra, 2023 at 10:48

      SVETNIK DNEVA

      SVETI PETER KLAVER: SUŽENJ ČRNSKIH SUŽNJEV

      SV. PETER KLAVER JE BIL SICER MISTIK, A GOSPOD GA JE OBDARIL TUDI S ŠTEVILNIMI DRUGIMI DAROVI IN ČUDEŽI.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Peter Klaver se je rodil leta 1580 v Španiji v globoko verni družini. Po rodu je bil Katalonec.

      Študiral je na jezuitski univerzi v Barceloni in vstopil k jezuitom. Študiral je teologijo in filozofijo. V tem času se je zbližal s sv. Alfonzom Rodriguezom, ki je bil njegov duhovni voditelj. Nameraval je ostati le samostanski brat, tako kot je bil sv. Alfonz, a se je vendarle odločil za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1616.

      Po posvečenju se je odpravil v Kolumbijo v misijone, za kar ga je navdihnil sv. Alfonz. Tu se je posvetil služenju temnopoltim sužnjem, ki so jih pripeljali iz Afrike. Krstil je več kot 30.000 črncev.

      Ko je stregel kužnim bolnikom, je pri tem tudi sam zbolel. Umrl je 8. septembra 1654. Bl. Marija Terezija Ledochovska je misijonsko družbo za Afriko imenovala po njem: Družba sv. Petra Klaverja.

      Za svetnika je bil razglašen leta 1888 skupaj s sv. Alfonzom.

      Sv. Peter Klaver je zavetnik črnskih misijonov in misijonskih sester sv. Petra Klaverja.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-peter-klaver-suzenj-crnskih-suznjev/2023-09-09/

      Sv. Peter Klaver, prosi za nas!

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja