Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.398 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    DEVETDNEVNICA K BOŽJEMU USMILJENJU:

    JEZUS JE NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI-ŠESTI DAN MOLITVE:

    LE PONIŽNA SRCA, KATERIM SE POPOLNOMA ZAUPAM, MOREJO SPREJETI VSE MOJE MILOSTI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Šesti dan

    Jezus: ”Danes pripelji k meni krotke in ponižne duše in vsa otroška srca. Potopi jih v moje usmiljenje. Postali so podobni mojemu srcu in so me krepili v bolečem smrtnem boju. Bili so kot angeli, ki bedijo ob mojih oltarjih. Izlil bom nanje slapove milosti, zakaj le ponižna srca, katerim se popolnoma zaupam, morejo sprejeti vse moje milosti.” ( Sledijo molitve kakor prvega dne. )

  2. Miro says:

    PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA LUČ, RAZSVETLJENJE, RAZLOČEVANJE, KAKO RAVNATI V HUDI ŽIVLJENJSKI PREIZKUŠNJI!

    Kot izhaja iz evangeljskega nauka, v vsaki življenjski preizkušnji, naj bo še tako huda, potrpimo v moči Svetega Duha in ga vztrajno prosimo za takšno rešitev, ki je po Njegovi volji. O tem je na tej spletni strani, Bogu hvala, vrsta poučnih člankov.

    To pa še zdaleč ne pomeni, da »bodi tiho« v primeru, ko te nekdo v družini dobesedno vsak dan tepe po glavi. Potrebno je dejavno sodelovanje z Božjo milostjo in iskanje ustrezne rešitve! Poleg nenehne molitve in potrpljenja moramo v hudi preizkušnji pod vodstvom Svetega Duha tudi sami nekaj storiti, da zavarujemo sebe, družinske člane, še zlasti otroke pred nasiljem. V hujših življenjskih situacijah je potrebna strokovna pomoč, saj nam Gospod pomaga tudi po drugih ljudeh, npr. po terapevtih, ki so za to ustrezno usposobljeni. Pri tem se je treba zavedati, da brez Božje pomoči ne more nihče nič storiti!

    Upoštevajmo tudi besede očeta Reginalda Manzottija, ki v prispevku (glej objavo na tej spletni strani, 17. september, ob 19:18) med drugim takole piše: »Seveda bo Bog opravil svoj del, mi pa moramo opraviti svojega. Ni dovolj, da le mirno sklenemo roke in sede počakamo, da stvari padejo z neba. Moramo se boriti in izgubiti strah pred tem, da bi si upali, da bi bili ustvarjalni in predvsem da bi se na vse načine izogibali malodušju in apatiji.«

    Poudarja še: »Na koncu se spomnimo, da vztrajnost doseže vse. Bog ima takšno moč, da lahko doseže veliko več, kot ga prosimo ali kot si sploh lahko predstavljamo.«

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

  3. Miro says:

    VESELO SRCE PODALJŠA NAŠE DNI!

    BOŽJA BESEDA: »DAJEŠ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA; POLNOST VESELJA JE
    PRED TVOJIM OBLIČJEM, VEČNE RADOSTI NA TVOJI DESNICI.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+16%2C11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    DUHOVNA MISEL: »Veselo srce podaljša naše dni. Toda naša dobra volja mora biti za
    dušo in telo zdravilo, ne ugonobilo.« (bl. Anton Martin Slomšek)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno (Rim 12,2)

  5. Miro says:

    KAKO REŠEVATI NESPORAZUME? SV. IGNACIJ IMA ODLIČNO STRATEGIJO (Aleteia)

    Ameriški jezuit Warren Sazama sv. Ignaciju pripisuje sedem drž za pristno razločevanje:

    1. odprtost,
    2. velikodušnost,
    3. pogum,
    4. notranja svoboda,
    5. premišljevanje v molitvi in izpraševanje vesti,
    6. pravilno postavljene prednosti ter
    7. razločevanje med sredstvi in ciljem.

    Sv. Ignacij, pomagaj nam, da bomo znali dobro razločevati in razpravljati o vprašanjih, o katerih se ne strinjamo!

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/01/11/kako-resevati-nesporazume-sv-ignacij-ima-odlicno-strategijo/

  6. Miro says:

    ZAKAJ NE SMEMO OBUPATI, KO TRPIMO – TRPLJENJE NAS ZBLIŽUJE Z BOGOM IN RAVNO TAKRAT MORAMO ZAUPATI V SVOJEGA OČETA

    Avtor prispevka: oče Reginaldo Manzotti

    Že precej časa smo ujeti v pandemiji in občutek negotovosti glede prihodnosti se samo še povečuje. Prejel sem kar nekaj sporočil od ljudi, ki sprašujejo, ali je Bog vse to poslal nad nas, kje je Bog in podobno. Otroci, ko trpimo, ne smemo obupati.

    Bog je neskončno usmiljen in nam je vedno pripravljen prisluhniti. Zato bodimo prepričani, da mu ni vseeno, ko vidi trenutno življenjsko situacijo, še manj pa, ko vidi vse trpljenje, ki ga neprestano povzroča ta pandemija.

    Bog nas ne preizkuša, temveč kot vneti Oče te izzive uporablja za posredovanje dragocenih lekcij, ker nas ima rad. Kot piše v pismu Hebrejcem:

    “Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? Če vi ne bi bili deležni vzgoje – in te so deležni vsi –, bi bili nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi” (Heb 12,6-8).

    TRPLJENJE NAS ZBLIŽUJE Z BOGOM

    Razumeti moramo, da Bog to počne z namenom, da bi okrepil našo vero in nas tako posvetil. Zaradi trpljenja ne smemo obupati, saj nas zbližuje z Bogom in ravno v trpljenju moramo zaupati svojemu Očetu.

    Da bi premagali te trenutke stiske, se ne smemo osredotočati na težave, temveč na prisotnost Jezusa, ki je rekel: “To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal” (Jn 16,33).

    Je naš sopotnik, ki nam daje moč in občutek varnosti. Je zmagovalec nad smrtjo, ki je obljubil, da bo ostal z nami do konca. Ko nas on podpira, se nam ni treba ničesar bati.

    Pravzaprav vsaka stiska s seboj prinese spodbudo za resnično spreobrnjenje, saj nas vodi do vztrajnosti in globoke izkušnje z Bogom. Zato ga ne bi smeli prositi, naj nas odreši trpljenja, temveč naj nam da dovolj moči, da ga lahko premagamo.

    VERA IN ZAUPANJE

    Pogosto je za to, kar manjka našim molitvam, potrebno zaupanje. Vera mora biti samozavestna, polna upanja, a obenem potrpežljiva. Vedeti je treba, kako počakati na Božji čas, ki ni enak našemu, kot uči Sirahova knjiga:

    “Njega se drži in se ne umikaj, da boš nazadnje povišan. Vse, kar pride nadte, sprejmi, potrpi, kadar te doleti ponižanje, zakaj v ognju se preizkuša zlato, tisti, ki so Bogu po volji, v peči ponižanja. (V bolezni in revščini se zanašaj nanj.) Zanašaj se nanj, pa se bo zate zavzel, uravnavaj svoja pota in upaj vanj” (Sir 2,3-6).

    Tudi če ne vidimo svetlobe na koncu predora, naj nas to ne odvrne, saj ta svetloba zagotovo obstaja. Ne prenehajmo moliti in čakati na Gospoda. Milost bo pravočasno podeljena, ker Božji čas ne sledi kazalcem naše ure.

    A kljub temu smo krhki in v času stiske obupujemo ali celo dvomimo v Božjo moč. Na srečo tudi to razume, saj nas ima rad takšne, kot smo, in si za nas želi le vse dobro.

    Po drugi strani pa moramo biti tudi zelo pozorni, saj včasih pričakujemo, da se bo vse zgodilo tako, kot ga prosimo, Bog pa nam pokaže rešitev na drug način, ki ga ne razumemo, ravno zato, ker nismo dovolj pozorni na njegova znamenja.

    OPRAVITE SVOJ DEL

    Seveda bo Bog opravil svoj del, mi pa moramo opraviti svojega. Ni dovolj, da le mirno sklenemo roke in sede počakamo, da stvari padejo z neba. Moramo se boriti in izgubiti strah pred tem, da bi si upali, da bi bili ustvarjalni in predvsem da bi se na vse načine izogibali malodušju in apatiji.

    Na koncu se spomnimo, da vztrajnost doseže vse. Bog ima takšno moč, da lahko doseže veliko več, kot ga prosimo ali kot si sploh lahko predstavljamo.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/04/28/zakaj-ne-smemo-obupati-ko-trpimo/

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    NE ZATISKAJMO SI OČI PRED NASILJEM V DRUŽINAH! (Ognjišče)

    Čas pandemije je po eni strani družinam omogočil krepitev odnosov. Kjer so bili ti že skrhani, pa so se marsikje še poslabšali. Tudi strokovnjaki opozarjajo na porast nasilja za štirimi zidovi. Izkušnjo nasilja v otroštvu je v svoji knjigi z naslovom IZ PEKLA DO ŽIVLJENJA opisal Damijan Janžekovič, ki je njeno vsebino predstavil v draveljski cerkvi (odlomek iz članka, Ognjišče, 9. julij 2021)

    Priporočam ogled pričujočega VIDEOPOSNETKA. Naj nas pri tem razsvetli luč SVETEGA DUHA in nam vlije potrebnih moči za pravilno ravnanje na tem izjemno občutljivem področju, na katerem so dostikrat najbolj prizadeti otroci.

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/240/novice/33528/ne-zatiskajmo-si-oci-pred-nasiljem-v-druzinah.htm

    Pridi, pridi Sveti Duh …

  8. Miro says:

    NENEHNO OBISKUJMO NAJPOTREBNEJŠO ŽIVLJENJSKO ŠOLO, V KATERI POUČUJE ON,
    KI JE KROTAK IN V SRCU PONIŽEN!

    GOSPOD JEZUS: »VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN
    V SRCU PONIŽEN, IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    DUHOVNA MISEL: »Ponižnost je v redu kreposti, kar je verižica pri rožnem vencu. Vzemi verižico in
    jagode se bodo razsule. Pusti ponižnost in nobene kreposti ne bo več.« (sv. Janez Vianney)

    Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu!

  9. Miro says:

    DESET SVETNIKOV SE STRINJA, DA JE TO NAJBOLJŠE ORODJE ZA PREMAGOVANJE HUDIČA (Aleteia)

    KAKO GA LAHKO UPORABIMO ZA VSAKODNEVNI BOJ?

    Če pregledujemo razmišljanja različnih svetnikov Katoliške cerkve, opazimo, da se mnogi strinjajo, da obstaja vrlina, ki je še posebej učinkovita, ko se soočamo s skušnjavami, ki nam jih predstavlja hudič.

    Gre torej za ponižnost, besedo, ki se jo velikokrat ponavlja (kolikokrat slišimo, da je nekdo “ponižen”?), zamenjujemo jo z drugimi besedami, kot sta pravičnost ali poštenost, le redko pa jo zares udejanjamo. Ponižnost lahko vadimo vsak dan, vendar je to ena najtežjih stvari in morda je zato tako učinkovita.

    Obstajajo tisti, ki ponižnost zamenjujejo s pokornostjo ali pasivnostjo, vendar je ravno obratno. Zato imate pred seboj nekaj dejanj, ki jih lahko vsi naredimo vsak dan:

    1. Bodite pozorni na svet okrog sebe
    2. Poslušajte
    3. Sprejmite kritiko
    4. Naučite se reči hvala in čestitam
    5. Prevzemite odgovornost
    6. Prosite za pomoč

    V okviru tega članka je tudi fotogalerija s spodbudnimi mislimi svetnikov!

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/01/13/10-svetnikov-se-strinja-da-je-to-najboljse-orodje-za-premagovanje-hudica/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    VEČKRAT SMO ŽE GOVORILI O POMOČI LJUDEM- VIDETI ČLOVEKA V STISKI.

    Ker je vse v življenju MILOST, je potrebno če želimo izpolniti načrt, da nekomu pomagamo in da izpolnjujemo Gospodovo pričakovanje za nas, MU IZROČITI TO PROŠNJO, DA SE BO ODVIL NAČRT PO NJEGOVOVI VOLJI , NE PO NAŠI ČLOVEŠKI.

    Ljudi v stiski je veliko. STISKE SO RAZLIČNE, TUDI LJUDJE SMO RAZLIČNI, NEKDO ŽELI KAŠNO POMOČ, NEKDO PA TUDI NE itd…Po navadi pa tisti ljudje, ki najbolj potrebujejo pomoč, mogoče ne bodo prosili zanjo, oz. na ZUNAJ ZGLEDA VSE V REDU. Vendar samo BOG VIDI V SRCE IN V VSA NAŠA STANJA.

    GOSPOD POZNA NAŠE MOŽNOSTI, NAŠ KARAKTER itd.., NAŠE SRCE IN ČE MU BOMO IZROČILI ŽELJO, DA BI RADI POMAGALI LJUDEM, JO BO ON VZEL ZA RES IN NAM NA POT POSLAL LJUDI, KI SO PO NJEGOVI ODLOČITVI NAJBOLJ PRIMERNI NAŠEMU STANJU ZMOGLJIVOSTI RAZNIH POMOČI.

    Samo Gospodova izbira je PRAVILNA , KER SE ODVIJA PO NJEGOVI VOLJI IN TAKŠNO JE POTREBNO UPOŠTEVATI IN REALIZIRATI.

    Ne samo da to govorim, tudi DEJANSKO SEM SE PREPRIČALA O TEM. Gospod mi je poslal na pot osebo, ki je rabila in rabi pomoč, ne bom naštevala kakšno, oseba je tudi v moji bližini.

    Zato vsak NAČRT ZA POSEL IN RAZNE KALKULACIJE, KI NISO NAREJENE SKUPAJ Z JEZUSOM, KI NAS VODI PO POTI S SVOJIM DUHOM, SO PO ČLOVEŠKI ODLOČITVI !

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja