Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
TRPLJENJE:
KADAR SE ČLOVEK ODLOČA NESPAMETNO, ŽANJE HUDE POSLEDICE!
PISMO GALAČANOM 6,7-8
Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel. 8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel večno življenje.
NAMEN BOGA NI BIL, DA BI LJUDJE TRPELI. VENDAR STA SE PRVA DVA ČLOVEKA UPRLA BOGU, NISTA BILA POSLUŠNA IN POSLEDICE SO BILE TEŽKE.
DANES NA LASTNI KOŽI OBČUTIMO VSI POSLEDICE NJUNIH SLABIH ODLOČITEV!
4 Mojzes 14, 18-19
›Gospod je počasen v jezi
in poln dobrote;
odpušča krivdo in upornost,
toda nikakor ne oprosti krivde,
obiskuje krivdo očetov
na sinovih,
na tretjih in na četrtih.‹
Eksorcist pater Peter Vrabec je rekel:
Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen.
V našem življenju ni popolnosti, vsak trpi na tak ali drugačen način. Na to, zakaj nekateri bolj kot drugi, nimam odgovora. Morda Bog izbere take, ki bodo na neki način poiskali rešitev za svojo rodbino, ki bodo zadoščevali za sorodnike, prečistili, kar je bilo hudega. Gotovo pa je, da nam je Jezus ponudil rešitev: naročil nam je, naj izganjamo hudega duha in ozdravljamo (tudi notranje rane), ker je to del osvobajanja, odreševanja človeka. Ozdravil bo Jezus, ne mi, mi pa moramo za to moliti. p. Peter Vrabec
KATOLIŠKI ODGOVOR NA VPRAŠANJE TRPLJENJA :
Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2)
“Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28)
VIKTOR EMIL FRANKL , avstrijski nevrolog in psihiater, ki je napisal tudi knjigo : ZDRAVNIK IN DUŠA, je napisal o trpljenju takole:
“TRPLJENJE NAJ BI ČLOVEKA POSVARILO PRED OTOPELOSTJO, MRLIŠKO OTRPLOSTJO DUŠE. DOKLER TRPIMO, OSTAJAMO DUŠEVNO ZDRAVI. DA, V TRPLJENJU CELO ZORIMO, Z NJIM RASTEMO-POSTAJAMO BOGATEJŠI IN MOČNEJŠI.
KESANJE IMA SMISEL IN MOČ, S KATERIMA DOSEŽE, DA JE, KAKOR DA SE KAKŠEN ZUNANJI DOGODEK V NOTRANJI ZGODOVINI (v moralnem smislu) NI ZGODIL; ŽALOVANJE PA IMA SMISEL IN MOČ, DA OHRANJA OBSTOJ PRETEKLEGA, OBA TOREJ NEKAKO POPRAVLJATA PRETEKLOST. ”
“USODA SODI K ČLOVEKU KOT TLA, NA KATERIH GA DRŽI TEŽNOST, VENDAR MU TA NE OMOGOČA HOJE. DO SVOJE USODE SE MORAMO VESTI KOT DO TAL, NA KATERIH STOJIMO-TA TLA SO ODSKOČNA DESKA ZA NAŠO SVOBODO.”
Joyce Meyer je rekla: ČE HOČETE VIDETI KAKO DELUJE VAŠA VERA, POTEM SE MORATE POPOLNOMA-POPOLNOMA ODPOVEDATI SAMOPOMILOVANJU.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ČE ŽELIMO, DA ZAKON VERE DELUJE, SE NE SMEMO JEZITI NA NIUKOGAR. VERA DELUJE SAMO PO LJUBEZNI
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je. Zopet SMO PRI GREHU. SAMOPOMILOVANJE IN JEZA STA VELIKA GREHA!
TUDI PO DRUŽINAH SO POSAMEZNIKI-ČLAN DRUŽINE, KI TRPI, (če je sprejel trpljenje), ZA SPREOBRNITEV CELE DRUŽINE, -TO SE PRAVI OSTALIH ČLANOV, KI SO ŠE NEVERNI, TRPI ŠE ZA SORODNIKE IN POKOJNE PREDNIKE, TAKA OSEBA REŠUJE TUDI VES SVET
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Primer:
NJEN ZAKON SE JE ZDEL NEZNOSEN. KAJ JI JE SVETOVAL PRILJUBLJENI NADŠKOF?
ZDI SE, DA JE ZAKON MUČENIŠTVO. ČE TAK POLOŽAJ ŽIVIMO KOT IZSILJENO ODPOVED SVOJEMU JAZU IN PRIJETNOSTI, GREMO SKOZI PEKEL.
VSE SE POPOLNOMA OBRNE, KO ZAČNEMO RAZUMEVATI KOT OD BOGA DOPUŠČENO ZA NAŠE DOBRO.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Ljubezen brez vzajemnosti ni razlog, da bi nehali ljubiti moža ali ženo
“Vsega, kar dajemo, ne moremo vzeti nazaj,” je rekel nadškof Fulton Sheen o položaju, v katerem se je znašla neka ženska.
Vredno je živeti
Ameriški duhovnik in poznejši nadškof Fulton Sheen je v letih 1951–1957 in 1961–1968 vsak teden vodil slavno televizijsko oddajo Life is Worth Living (Življenje je vredno živeti, op. p.).
Gostitelj oddaje, oblečen “po duhovniško”, je preprosto stal in pripovedoval ter občasno za boljšo predstavo kaj narisal na tablo, pa je vseeno pred televizijske ekrane privabljal milijone.
Omer proti vesternom
V eni od oddaj je Sheen pripovedoval, kako mu je pred leti pisala neka gospa. Bila je Nemka in je med drugo svetovno vojno spoznala ameriškega vojaka. Poročila sta se in z njim se je preselila v ZDA.
Tam je na svojo veliko nesrečo kmalu ugotovila, kako malo imata skupnega. Bila je izobražena (pri sedemnajstih je že brala Homerja), njegov intelektualni doseg pa je bilo branje vesternov. Najslabše je bilo, da je mož večino časa posedal v barih in pil in se ni zanimal za delo. Vse breme preživetja je padlo nanjo. “Razmišljala sem o ločitvi,” je priznala.
Nadškofu Sheenu ni pisala, da bi ga prosila za nasvet v zvezi z ločitvijo. Odločila se je, da ostane zvesta v zakonu. “Ne bo pa šlo brez vere. Pomagajte mi jo najti,” je pisala. Nadškof ji je svetoval, Bog pa ji je dal vero. Mož se je spremenil in postal oficir. Na svet so prišli otroci.
Butelj in čarovnica
Kaj naj naredi ženska, katere mož se po poroki izkaže kot “butelj”? Ali moški, ki se je nevede poročil s “čarovnico”? Danes vemo veliko več o zdravljenju alkoholizma kot v petdesetih letih 20. stoletja in imamo na dosegu roke zakonske terapije, a problem ostaja – občasno se življenje s človekom, ki smo mu nekoč obljubili ljubezen in zvestobo, izkaže neznosno.
Če je nasilen ali počne kaj, kar ogroža naše življenje ali zdravje, je treba reševati sebe in otroke. Kaj pa storiti, če je življenje z njim “le” neznosno?
Ne jemlji ljubezni
“Vztrajati!” pravi nadškof Fulton Sheen. Če bi imel mož angino, bi ga žena zapustila? Če je bolan moralno, ga prav tako ne more zapustiti. Ljubezen brez vzajemnosti ni razlog, da bi nehali ljubiti.
“Vsega, kar dajemo, ne moremo dobivati nazaj. Če poskusimo v pljuča vdihniti zrak, ki smo ga pravkar izdihnili, nam ne bo posebej dobro uspelo. Podobno je z ljubeznijo. Ljubezen, dahnjena v srce druge osebe, mora ostati tam. Vzeta nazaj postane strup,” je povedal.
Da, zgodi se, da je zakon mučeništvo. Če tak položaj živimo kot izsiljeno odpoved svojemu jazu in prijetnosti, gremo skozi pekel. Vse se popolnoma obrne, ko jo začnemo razumevati kot od Boga dopuščeno za naše dobro.
Žrtev
V taki drži je spoštovanje do sozakonca, ki je dobro samo v sebi – ne glede na to, ali zasluži za vzdrževanje doma in ali se primerno obnaša. Takrat druge osebe ne razumemo kot pogoj za našo srečo, ampak kot pogoj za naše zveličanje.
Dogaja se, da je predanost žene v času krize pogoj za ozdravljenje moža. Tam, kjer naravna ljubezen nič ne doseže, lahko žrtev, ki jo naredimo z ljubeznijo, naredi čudež. V nekaterih primerih lahko pomaga samo žrtev. Nadškof si je drznil povedati celo več – taka ljubezen ne rešuje samo naših družin, ampak ves svet.
Da pa bi drugo osebo lahko ljubili zaradi Boga, moramo Vanj res verovati. ALETEIA
Daniel Brkič: BOG, REŠI ME BOGA
Svetopisemska knjiga o trpečem Jobu dokazuje, da je Sveto pismo kot najbolj božanska knjiga hkrati tudi najbolj človeška. Težko je toliko trpeti, še težje pa je kljub temu verjeti, da je Bog ljubezen. Gregor Veliki je zapisal: »Če Job ne bi trpel, bi ostal neznan. Njegovo trpljenje je razširilo prijeten vonj o njem. Kadila ne moremo duhati, dokler ga ne zažgemo. Tako se tudi sladki vonj trpečih razširja le zaradi njihovega trpljenja.«
Job je ideal svetopisemskega pravičnika. Bil je moralno neoporečen človek z najglobljo vero na zemlji, božji biser. Modri judovski filozof je zapisal, da je satan dobil dovoljenje od Boga, da preizkusi Jobovo vdano zaupanje v Boga. Po navadi mislimo, da je satan v peklu. Pisec Hal Lindsey je zapisal drugače: »Ne sprenevedajte se. Satan je živ in zdrav na planetu Zemlja.« Job je izgubil vse, a vseeno ni izustil niti besedice proti Bogu, čeprav je satan trdil, da bo po vsem tem Boga preklinjal. Gre za opis zaupanja v Boga in hkrati za boj z njim, ko hkrati vpijemo: »Bog, reši me Boga!«
Job je postal laboratorijski model najtežjih vprašanj o trpljenju. S tem ko je Bog zlodeju dopustil, da preveri Joba, se je pravzaprav izpostavil tveganju in preverbi samega sebe. Ta preizkus je bil odločilnejši za Boga kot za Joba. Bog je stavil vse na eno samo karto, na Jobovo vero zaupanja vanj. Vsak trpeč vernik je sramotna klofuta hudiču in največje priznanje, adut za Boga.
Mislim, da današnje teološke komisije Jobove knjige ne bi uvrstile v kanon Svetega pisma, ker je videti, kot bi šlo za božji spodrsljaj. Nenehno se sprašujemo, zakaj se človeštvo potaplja v morju krvi in solza. Bog na Jobova vprašanja ni odgovoril, ampak mu je pokazal svojo vsemogočnost in modrost. Srečanje s takim Bogom je Joba spremenilo. Edini odgovor, ki ga je zvedel, je, da je trpljenje skrivnost. Tako kot je skrivnost tudi Bog sam. Kdor bi znal odgovoriti na vprašanje glede trpljenja, bi znal odgovoriti tudi na vprašanje glede Boga. Martin Luter je rekel: »Samo Bog naj bo Bog!«
Bog je v trpljenju Joba preizkusil, Job pa je v trpljenju Boga srečal. Jobovi prijatelji so govorili o Bogu, Job pa je raje govoril Bogu. Job je postal največji učitelj duhovnosti vseh časov. Edini odgovor na divje krike trpljenja je: »Verujem v Boga, tudi ko je Bog tiho.« Ta napis je bil najden v neki judovski kleti v Kölnu v obdobju nacizma.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je: Kdor bi znal odgovoriti na vprašanje glede trpljenja, bi znal odgovoriti tudi na vprašanje glede Boga. Martin Luter je rekel: »Samo Bog naj bo Bog!«
PUSTIMO BOGU , DA JE BOG, MI PA SMO SAMO USTVARJENA BITJA, KI MU MORAMO BITI POKORNA IN POSLUŠNA, PUSTIMO SKRIVNOST TRPLJENJA BOGU……..
JEZUS NAROČA, DA SE UPREMO GREHU DO KRVI!
GOSPODOVA VZGOJA- Hebrejcem 12,1-13
1 Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. 2 Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. 3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.
4 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. 5 Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
6 Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
7 Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? 8 Če vi ne bi bili deležni vzgoje – in te so deležni vsi –, bi bili nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi. 9 Sicer pa, svoje telesne očete smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duhov in bomo živeli? 10 Oni so namreč vzgajali le za nekaj dni, in sicer po lastni presoji, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti. 11 Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki jih je izurilo, miren sad pravičnosti. 12 Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena 13 in za svoje noge napravite ravne steze, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, marveč bo ozdravelo.
BOŽJO BESEDO JE POTREBNO PREMIŠLJEVATI, GOVORITI NA GLAS IN JO PRENESTI V VSAKDANJE ŽIVLJENJE, V STISKO, V RADOST, V POMOČ, V SPREOBRNENJE!
BOŽJA BESEDA NI KOT ČLOVEŠKA BESEDA, BOŽJA BESEDA VZGAJA, ZDRAVI. BOG TUDI DOPUŠČA TEŽKO TRPLJENJE ZARADI NAŠEGA SPREOBRNJENJA, ZARADI OČIŠČENJA OD GREHOV, ZARADI VELIKEGA BOŽJEGA USMILJENJA DO NAS GREŠNIH BEDNIKOV.
KAJ NAJBOLJ KREPI IMUNSKI SISTEM? (Aleteia)
BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA ČLOVEKOVEGA IMUNSKEGA SISTEMA-TO JE GREH
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kaj najbolj krepi imunski sistem? Kaj mu najbolj škoduje? Kako ga ohranjati zdravega? Kako ga zdraviti, ko se poruši?
O imunskem sistemu se veliko govori. Medicina in farmacija priporočata svoje, različne prehranjevalne verige pa svoje. Vsi ti priporočajo veliko dobrega, predvsem stroka. Ta daje nasvete in priporočila, ki izhajajo iz človeških dognanj, znanosti, kar je koristno, dobro in nezanemarljivo, a tudi omejeno, saj prihaja iz “omejene” človeške perspektive. V teh nasvetih ni ključnega nasveta za ohranjanje in doseganje zdravega imunskega sistema.
Osnovne potrebe človeka
Človek potrebuje svež zrak, dovolj gibanja in spanja, vitamine in minerale, vse, kar spada k osnovnim potrebam njegovega telesa. Potrebuje tudi lepe, dobre, vzpodbudne besede (pohvale in potrditve), objeme, poljube, človeško bližino, ljubezen, toplino, varnost, sprejemanje, razumevanje ipd. Potrebuje torej zdrave in varne medčloveške odnose, da dobro funkcionira. To še kako vpliva na njegovo psihofizično počutje in imunski sistem. Do vseh teh spoznanj je prišla znanost in prav je, da jih upoštevamo.
Zdravstvene ambulante (stalno polne), lekarne, welness centri, športne dvorane … pričajo o tem, kako zelo skrbimo za svoje telo. Psihološke in terapevtske svetovalnice so mnogo bolj prazne v primerjavi s splošnimi zdravstvenimi ambulantami, kar pa nujno ne pomeni, da je med nami manj psiholoških težav in več fizičnih. Veliko fizičnih izvira ravno iz psiholoških. Veliko psiholoških in fizičnih pa izvira iz obolelosti duha.
Kaj najbolj krepi imunski sistem?
Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.
Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.
Nevidni duhovni virus
Grešiti pomeni zgrešiti cilj ali tarčo. Greh je zloraba svobode in udejanjanje nečesa, kar je zlo pred Bogom. Je nevidni duhovni virus, strup, ki vstopa v človeško telo, potem ko človek greši. Greh ni le v dejanjih in se ne tiče le morale, ampak tudi v mislih, besedah in opuščanju dobrega. Človek zgreši cilj, ko ne misli, ne gleda na stvari, dogodke, ljudi, svet iz Božje perspektive.
Zgreši cilj, ko obsoja druge, jih obtožuje, podcenjuje, ponižuje, se ima za boljšega od njih. Zgreši cilj, ko v sebi goji jezo, bes, sovraštvo, maščevalnost, prezir, ljubosumje, zavist itd. Zgreši cilj, ko išče pomoč v okultizmu, magiji (vedeževanju, klicanju duhov, različnih “energetskih”/duhovnih oblikah zdravljenja, ki niso združljiva z Božjim razodetjem), ko ne odpušča bližnjemu. Z eno besedo, zgreši cilj, ko v mislih, besedah in dejanjih prestopa katero koli od zapovedi Boga.
Negativne misli in čustva do sebe in drugih, ki jih gojimo v sebi, vsako negativno dejanje, želje in besede zastrupljajo človekovega duha, ga delajo bolnega in rušijo njegov imunski sistem. Edino zdravilo za greh je v človekovem kesanju pred Bogom, priznanju grehov in prejetju Božjega odpuščanja. To se začne v molitvi, vrhunec pa doseže v zakramentu sprave. Tam me Bog ozdravlja, očiščuje in osvobaja od vpliva zla, potem ko mu iskreno priznam vse “duhovne strupe”.
Ne želimo reči, da tisti, ki si stalno prizadevajo za zdravje duha, ne morejo fizično zboleti. Kajti greh in fizična bolezen nista vedno nujno povezana. Tudi svetniki so umirali za fizičnimi boleznimi. Želimo le poudariti, da če hočemu svojemu imunskemu sistemu najboljše, si moramo najprej prizadevati za zdravje duha, ob tem pa ne zanemarjati nasvetov stroke. Aleteia
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
JA, NAJVEČJI SOVRAŽNIK -NAJVEČJI STRUP SO NAŠI GREHI.
BOŠTJAN HARI ima v Sloveniji predavanja O VERI IN ZDRAVJU, KAJ NAM VERA SVETUJE GLEDE ZDRAVJA itd….
Te zanima, kako sta vera in zdravje povezana? Si želiš spoznati zdravilne učinke vere? Želiš globlje spoznavati in izkušati moč vere v Jezusa Kristusa? Si želiš slišati, kaj nam vera svetuje glede zdravja? Si želiš spremembe, globljega miru in ozdravljenja, ki ga daje Jezus? Si želiš stopiti na njegovo pot ozdravljanja? Boštjan Hari!
JE BOŽJA VOLJA, DA LJUDJE UMIRAJO V NARAVNIH NESREČAH?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
SVETO PISMO NAM KAŽE, DA JE TRPLJENJE POSLEDICA GREHA.
POTRES V TURČIJI IN SIRIJI
POTRES JE BIL TUDI TAKO KATASTROFALEN ZARADI ČLOVEKOVEGA GREHA. OČITNO SO GRADILI NEPOŠTENO, NISO GRADILI PO PREDPISIH. BOG TEGA NE MORE ZAUSTAVITI, KER BI BIL TO POSEG V ČLOVEKOVO SVOBODNO ODLIČLITEV
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Je Božja volja, da ljudje umirajo v naravnih nesrečah?
Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava:
16. 02. 2023 / 00:30
JE BOŽJA VOLJA, DA LJUDJE UMIRAJO V NARAVNIH NESREČAH?
Dr. Marjan Turnšek: »Božja volja, kot jo lahko prepoznamo v Svetem pismu, je predvsem to, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice.«
Zakaj Bog dopušča smrt nedolžnih ljudi v potresih in drugih naravnih nesrečah? Zakaj Bog sploh dopušča trpljenje? Je to res Božja volja? To je le nekaj vprašanj, ki so ob zadnjem potresu v Turčiji in Siriji, v katerem je življenje izgubilo na tisoče ljudi, spet vzniknila na površje.
Po besedah upokojenega nadškofa in upokojenega profesorja dogmatike dr. Marjana Turnška je telesna smrt gotovo težka izguba, »ampak ni najhujše zlo. Najhujše zlo je izguba Boga, ki nam želi prek raznih znamenj pokazati, da je z nami tudi v težkih trenutkih«, poudarja Turnšek, ki se je v pogovoru za spletno Družino dotaknil tudi vidikov trpljenja, ki jih povzročajo vojne in bolezni.
Zadnja katastrofa – potres v Turčiji in Siriji – je spet pokazala, da je človek ranljiv in da je čas zemeljskega življenja za vsakega natančno odmerjen. Mnogi ljudje se kljub temu sprašujejo, ali je res Božja volja, da na tisoče ljudi izgubi življenje v taki nesreči?
Pri tem vprašanju je treba najprej poudariti, da Božja volja ni človeška volja.
Bog nima take volje kot je človeška, zato Božje volje ne moremo primerjati s človekom, ki nekaj hoče in želi, da se zgodi.
BOG vsekakor noče, da bi ljudje na tak način izgubili življenje. Božja volja, kot jo lahko prepoznamo v Svetem pismu, je predvsem to, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice. Božja volja ni vsak posamezen korak, ki naj bi ga človek naredil, ampak je, da bi na koncu vsi bili pri Njem, da bi vsi bili odrešeni. Bog bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo ne glede na to, kaj se bo v zgodovini dogajalo, ljudi pripeljal do tega končnega stanja.
Kako torej razumeti take dogodke in zakaj jih Bog dopusti?
Če gledamo Božjo voljo v tej luči, ki sem jo opisal, Bog v zgodovini in stvarstvu, ki ni popolno, samo dopusti zlo, nesreče in vse, kar je slabo. Takšni nesrečni dogodki so še en dokaz, da stvari niso Bog.
Kaj nam to govori?
To pomeni, da so živali ohranile instinktivno zaznavanje dogajanja v naravi, človek pa je to sposobnost izgubil, ampak ne zaradi Boga. Bog mu je dal sposobnost zaznavanja, ki pa jo je s svojim načinom življenja izgubil. Vse te naravne nesreče so tako katastrofalne tudi zaradi načina življenja, ki ga je človek živel v preteklosti.
Če se še za hip ustaviva pri zadnjem potresu v Turčiji in Siriji. Ob vseh žalostnih vesteh je pozornost vzbudila informacija, da je brez poškodb »preživel« kip Device Marije v sicer povsem uničeni stolnici v Aleksandriji oz. Iskenderunu. Gre za Božje znamenje?
Kadar je iz okoliščin in fizikalnih zakonitosti jasno, da bi morala biti neka stvar poškodovana – v tem konkretnem primeru gre za Marijin kip – a se ohrani, lahko to razumemo kot Božje znamenje, in sicer znamenje, da Bog ni zapustil ljudi, tudi v tej nesreči ne.
Potres je bil tako katastrofalen tudi zaradi človekovega greha. Očitno so gradili nepošteno, niso gradili po predpisih. Bog tega ne more zaustaviti, zato ker bi to pomenilo poseg v človekovo svobodno odločitev.
Hkrati pa Bog zagotavlja, kar je obljubil tudi v Svetem pismu, da je v vsaki situaciji z nami, da bi se lažje oprli nanj, da bi katastrofe videli kot priložnost za spremembo v naših življenjih. Telesna smrt je gotovo težka izguba, ampak ni najhujše zlo. Najhujše zlo je izguba Boga. Večna smrt je v bistvu največja katastrofa, zato Bog želi prek raznih znamenj pokazati, da je z nami tudi v težkih trenutkih in nam jih pomaga živeti na tak način, da bomo postali bolj občutljivi drug za drugega in njegovo prisotnost.
Če naravne nesreče zelo težko preprečimo, pa bi se lahko izognili nesrečnim dogodkom druge vrste, kot so vojne. Že skoraj leto dni traja vojna na ukrajinskih tleh. Ali in v čem vidite razliko med trpljenjem, ki ga povzroči naravna nesreča, in trpljenjem, ki ga s svojimi ravnanji povzroči človek?
Teh dveh vrst trpljenja ne moremo preprosto enačiti, čeprav so zunanje okoliščine lahko zelo podobne. Potres poruši hišo, prav tako eksplozija bombe. Pomembna razlika je v tem, da trpljenje, ki jo povzroči naravna nesreča, nima v ozadju neposrednega zla, ampak gre za splet okoliščin. V tej vrsti trpljenja so si ljudje lahko drug drugemu v pomoč ali oporo. V tem primeru govorimo, tako razmišljajo tudi nekateri filozofi, o materialnem zlu. Vojna pa je zlo, v katerem si ljudje medsebojno povzročajo hudo. To je huje in bolj boleče. Bitja, ki naj bi se med seboj ljubila, se spoštovala, si pomagala, se ubijajo. V tem primeru govorimo o moralnem in duhovnem zlu.
Bitja, ki naj bi se med seboj ljubila, se spoštovala, si pomagala, se ubijajo.
Trpljenje, ki ga povzročajo vojne, ima širše posledice in pusti bolj dolgotrajne rane. Poglejmo v lastno zgodovino in videli bomo, da še vedno niso zaceljene vse rane iz druge svetovne vojne. Ozrimo se na vojno na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja, kako so oživele nekatere stvari med sosedi. Med drugo svetovno vojno so bili nasprotniki, zatem so desetletja živeli normalno, nato pa so se čez noč začeli pobijati. S tem hočem orisati, kako široke posledice ima moralno zlo, ki je v svojem jedru globlje in hujše ter povzroči neke vrste »duhovni potres« v človeku.
Ob naravnih katastrofah in vojnah mnogi trpijo tudi zaradi bolezni. Nedavno smo na Brezjah obhajali mašo za bolnike z rakom, v sredo, 15. februarja, pa smo obeležili mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Za starše najbrž ni večje preizkušnje kot gledati trpljenja lastnega otroka? Prav tako za svojce, ki spremljajo bližnjega, ki se bori z rakom?
Verjamem, čeprav sam nisem starš, da je to ena najtežjih preizkušenj, ki jih lahko človek doživi ali preživi. To dokazuje, da smo ljudje ustvarjeni za življenje, zato je vsaka smrt, še posebej prerana ali smrt zelo bližnjega človeka, zelo težka preizkušnja. Zakaj je tako težka? Smrt prekinja odnose, zato je tako težka. Za kristjana je prav, da na to pogleda z vero. Smrt namreč odpira nove možnosti odnosov. Umrli ljudje za nas niso mrtvi, temveč so živi, kristjani pravzaprav verujemo, da so še bolj živi kot mi. Na duhovni ravni je torej mogoče z njimi vzpostaviti močen odnos, bolj močen kot je bil prej.
Smrt odpira nove možnosti odnosov.
Sam imam osebno izkušnjo z mojo mamo. Ko je bila živa, sem se moral peljati nekaj deset kilometrov, da sem jo srečal. Po njeni smrti se mi zdi, da sva lahko vedno v stiku. Kjer koli in kadar koli.
V tem smislu vidim, da lahko vera priskoči na pomoč, tako v trenutkih trpljenja kot ob prerani smrti. Na porokah ali ob kakšnih drugih priložnostih večkrat slišimo stavek: `Dokler naju/nas smrt ne loči.´ Mislim, da bi bilo bolj pravilno: `Dokler naju/nas smrt za večno ne združi.´ To je perspektiva. Če mi eden od bližnjih umre, pričakujem in se veselim, da me bo enkrat moja smrt z njim večno združila, še na višji življenjski ravni. To je prava krščanska vera.
Iz vsega povedanega vidimo, da ima trpljenje mnogo obrazov. Kako naj človek, še zlasti pa kristjan, v današnjem svetu osmisli trpljenje, ki ga doleti? Kako naj najde pomiritev in sprejme Božjo voljo?
Večina večjih verstev odgovarja na vprašanje trpljenja z nekim umikom iz sveta. Krščanstvo ima drugačen pogled. Za kristjane je prav, da poglabljamo svojo vero, da v njej prepoznavamo neke resnice in jih obnavljamo. Trpljenje samo po sebi ni smiselno in ga Bog ni hotel in ga noče. Sveto pismo nam kaže, da je trpljenje posledica greha. Na trpljenje naletimo šele v tretjem poglavju 1. Mojzesove knjige. Pred tem ni omenjeno. V raju ga ni zaznati. Trpljenje se pojavi šele potem, ko se pojavi prvi greh. Res je, da trpljenje ni vedno posledica lastnega greha. Greh drugih denimo povzroča trpljenje drugim ljudem, kar vidimo tudi v vojnah ali ko v naravnih nesrečah posamezniki začnejo izkoriščati trpljenje drugih za lastno bogatenje.
Jezus nas je s smrtjo na križu že odrešil.
Edini, ki lahko osmisli trpljenje, je Bog. To nam je pokazal v Jezusu Kristusu. Zato je Bog postal človek in je prehodil lastno, človeško pot trpljenja. Zakaj? Zato, da je iz njega naredil pot ljubezni in odrešenja. Mi verujemo, da nas je odrešil s svojo smrtjo na križu. Ko uspemo s pomočjo vere svoje trpljenje združiti s Kristusom, dobi tudi naše trpljenje drugačen pomen, dobi celo odrešenjski pomen. Ker smo po krstu Kristusovo skrivnostno telo. Zato Kristus ni trpel le pred 2000 leti, ampak trpi v udih svojega skrivnostnega telesa tudi danes. DRUŽINA, 16.02.2023-
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, zelo lepo je povedal dr. Marjan Turnšek naslednje besede:
Mnogi ljudje se kljub temu sprašujejo, ali je res Božja volja, da na tisoče ljudi izgubi življenje v taki nesreči?
Pri tem vprašanju je treba najprej poudariti, da Božja volja ni človeška volja. Bog nima take volje kot je človeška, zato Božje volje ne moremo primerjati s človekom, ki nekaj hoče in želi, da se zgodi.
Ja, res je, BOŽJE VOLJE NIKAKOR NE MOREMO NIKDAR PRIMERJATI S ČLOVEŠKO ŽELJO-VOLJO itd…
Smo ustvarjena bitja z omejenim umom! To venomer pozabljamo. Mojzes in ostali, ko jim je govoril BOG, SO SI ZAKRILI OBRAZ, KAJTI ŽIVEGA BOGA NE MORE ČLOVEK GLEDATI, NITI NAŠA VOLJA NI BOŽJA VOLJA. ZATO PA JE POTREBNA ODPOVED SAMEMU SEBI.
Mi delamo grehe, vsak dan grešimo. DOBRO BI BILO, DA BI SE VSAK DAN VPRAŠALI, KAKO PRIZADEVAMO, ŠKODIMO IN POVZROČAMO TRPLJENJE S SVOJIMI GREHI SEBI, LJUDEM PO SVETU IN BOGU.
JEZUS IN MARIJA NEPRESTANO KLIČETA K SPREOBRNITVI. TAKO JE SVETA MARIJA OPOZORILA ŽE PASTIRČKE V FATIMI. Naj molijo za spreobrnjenje grešnikov, delajo žrtve-pokoro, ČE NE BO SPREOBRNITVE IN RESNIČNEGA KESANJA, BO SLEDILA II. SVETOVNA VOJNA.
IN RES JE BILA, TAKO KOT SVETA MARIJA NAPOVEDALA IN POKAZALA DEL-VIDENJA TRPLJENJA V VOJNI OTROKOM.
V knjigi BOŽJA PREVIDNOST, ki sta jo napisala Jean_Baptiste Saint_Jure in Claude La Colombiere, ki je svetnik, opisujeta vse o Božji volji, v vsakem dogodku, dejanju in najmanjšem , tudi las ne pade iz glave, če ni takak Božja volja.
Med drugim pišeta takole: S PODREDITVIJO IN VDANOSTJO BOŽJI VOLJI MORAMO PRENAŠATI TEŽAVE, KI JIH POGOSTO PRINAŠAJO NAŠI PADCI V GREH.
Nadalje pišeta patra: Kar se nam zdi huda nesreča in kazen, je namreč pogosto MILOST IN VELIKO USMILJENJE.
Kar se tiče nas osebno, bodimo globoko prepričani o resnici naše svete vere, da so prešteti vsi lasje na naši glavi in da ne bo odpadel niti eden, če ne bo TAKA BOŽJA VOLJA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ALI DRUGAČE POVEDANO: NIKOLI NAM NE BO PRIZADETA ŠE TAKO MAJHNA ŠKODA, ČE TEGA NE ŽELI ALI NE UKAŽE BOG.
Premišljevanje o tej resnici nas bo poučilo in bomo zlahka razumeli, da se nam tako v času obče katastrofe kot vkaterem koli drugem času ni treba prav nič bati, ali nas bo Bog sredi splošne potrtosti zavaroval pred vsem hudim ali pa nas bo prepustil vsem nadlogam, medtem ko so okrog nas vsi v miru in veselju; SKRBETI MORAMO LE ZA TO, DA PRIDOBIMO NAKLONJENOST VSEMOGOČNEGA BOGA.
Leta 451 je strašni Atila, kralj Hunov, zasedel Galijo na čelu orjaške vojske. Sam se je imenoval groza sveta in Šiba božja, ker se je imel za od Boga poslanega, DA KAZNUJE LJUDSTVA ZA HUDODELSTVA.
Vse je bilo upostošeno z ognjem in mečem, prepuščeno pokolom, ropanju in požarom. Veliko število zelo obljudenih in cvetočih mest se je že vdalo. Na vrsto je prišel Troyes, njegovi prebivalci so bili žalostni in osupli. Njihov škof Saint Loup pa je vse zaupanje stavil v božje varstvo; nadel si je škofovska oblačila ter s križem pred seboj in s svojimi duhovniki za seboj odšel k Atili.
Ta ga je sprejel in škof ga je vprašal:” Kdo ste, ki tako pustošite naše pokrajine in vznemirjate svet s truščem svojega orožja? “Sem šiba božja,” je odgovoril Atila. “Naj bo šiba božja dobrodošla!” je tedaj rekel svetnik. “KAJTI KDO SE MORE UPIRATI ŠIBI BOŽJI?” IN JE UKAZAL ODPRETI MESTNA VRATA.
Toda ko so barbari vstopali v mesto, jih je Bog pripravil do tega, da so ga prekoračili, ne da bi storili kaj hudega.
Oče Rodriguez ob tem pripominja:” ČEPRAV JE BIL ATILA RESNIČNO ŠIBA BOŽJA, BOG NI HOTEL, DA ODIGRA TO VLOGO ZOPER TISTE, KI SO GA S TOLIKŠNO POKORŠČINO SPREJELI KOT NJEGOVO ŠIBO.” (Iz knjige -Božja Previdnost) .
Ja, skebeti moramo , da PRIDOBIMO NAKLONJENOST BOGA.
V Svetem pismu preroki in svetniki opisujejo o kaznih, ki so posledica grehov ljudi.
POGLEJMO SVETEGA DAVIDA. KAKO HUDO JE GREŠIL, SE JE POKESAL, OBŽALOVAL SVOJE GREHE, VENDAR KAZEN JE BILA IZVRŠENA ZARADI NJEGOVIH GREHOV.
Davidu je umrl sin, ki se mu je rodil.
2 Samuel 12,5-15
David se je silno razsrdil nad tistim možem in je rekel Natánu: »Kakor živi Gospod, mož, ki je to storil, mora umreti! 6 Četverno mora poplačati ovčico, ker je to storil in mu ni bilo žal!«
7 Natán pa je rekel Davidu: »Ti si ta mož! Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom in te rešil iz Savlove roke. 8 Dal sem ti hišo tvojega gospoda in v tvoje naročje žene tvojega gospoda. Dal sem ti Izraelovo in Judovo hišo. Če bi bilo to premalo, bi ti dodal še to ali ono. 9 Zakaj si zaničeval Gospodovo besedo, da si storil, kar je hudo v njegovih očeh? Z mečem si pobil Hetejca Urijája in vzel njegovo ženo sebi za ženo, njega pa si ubil z mečem Amóncev. 10 Zato se zdaj meč nikoli ne bo umaknil od tvoje hiše, ker si me zaničeval in vzel ženo Hetejca Urijája, da bi bila tvoja žena.‹ 11 Tako govori Gospod: ›Glej, iz tvoje hiše bom spravil nesrečo nadte. Pred tvojimi očmi bom vzel tvoje žene in jih dal tvojemu bližnjemu, in legel bo s tvojimi ženami pred očmi tega sonca. 12 Ti si sicer to storil na skrivaj, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.‹«
13 David je rekel Natánu: »Grešil sem proti Gospodu.« Natán je rekel Davidu: »Gospod ti je tudi odpustil greh – ne boš umrl. 14
Toda ker si s tem dejanjem pohujšal Gospodove sovražnike, ti bo umrl sin, ki se ti bo rodil.« 15 In Natán je odšel v svojo hišo.
Gospod pa je udaril otroka, ki ga je Urijájeva žena rodila Davidu, da je zbolel. 2 Samuel 12,5-15.
DAVID JE ZOPET GREŠIL :
BOG KAZNUJE DAVIDOV GREH -2 Samuel 24,10-17
10 Potem ko je preštel ljudstvo, je Davidu bílo srce. David je tedaj rekel Gospodu: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. A zdaj, Gospod, pusti, naj gre krivda tvojega služabnika mimo, saj sem ravnal zelo nespametno.« 11 Ko je David zjutraj vstal, se je Gospodova beseda zgodila preroku Gadu, Davidovemu vidcu, rekoč: 12 »Pojdi in povej Davidu: Tako govori Gospod: ›Tri stvari ti predlagam; izberi eno izmed njih, da ti jo storim!‹« 13 Gad je prišel k Davidu in mu to naznanil. Rekel mu je: »Ali naj ti pride sedem let lakote v deželo? Ali naj tri mesece bežiš pred svojim nasprotnikom, ki te bo preganjal? Ali naj bo tri dni kuga v tvoji deželi? Premisli zdaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal.« 14 David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski; padimo raje v Gospodovo roko, ker je njegovo usmiljenje veliko; v človekovo roko pa ne bi rad padel!«
15 Tako je Gospod poslal kugo nad Izraela od jutra do določenega časa. In umrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Beeršébe sedemdeset tisoč mož. 16 Ko je angel iztegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Gospodov angel je bil tedaj pri mlatišču Jebusejca Arávna. 17 Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil, jaz sem si nakopal krivdo; ti pa, ovce, kaj so storili? Naj bo, prosim, tvoja roka proti meni in proti hiši mojega očeta!« 2 Samuel 24,10-17
NAŠA SKRB NAJ BO HODITI PO POTI SPREOBRNENJA IN POKORE! BOŽJE ZADEVE PREPUSTIMO BOGU.
JEZUS JE REKEKL:
»Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Marko 1,15
V razmislek:
NEZADOVOLJSTVO JE NEHVALEŽNOST, KI RANI BLIŽNJEGA IN BOGA! (Aleteia)
Celo na videz neškodljivo vsakdanje nerganje čez vreme je nezaupanje v Boga, njegovo voljo in dobroto,
kajti za vsako pritožbo se skriva večja dobrina in za to dobrino je skrit kak človek, morda celo najbližji:
mož, žena, otrok, starši. Vsi ljudje imajo napake in vsi jih delajo. Na koncu dolge vrste dobrin in ljudi je
On, ki jih daje, vodi vsako življenje in tek zgodovine.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/07/16/nezadovoljstvo-je-nehvaleznost-ki-rani-bliznjega-in-boga/
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, hvala Ti za vse milosti, podarjene na priprošnjo Presvete Device Marije!
POMEMBNA ŽIVLJENJSKA LEKCIJA: VEDNO DAJ SLAVO BOGU!
Kadarkoli v svojem življenju slavite Boga in se mu zahvaljujete, mu s tem sporočate, da
bi radi, da se vam še bolj približa.
Nič se ne more kosati s tem, da prejmete iskreno zahvalo od nekoga, ki ste mu pomagali
v preizkušnji. Zahvala vedno nahrani našo dušo, če je iskrena.
In s tem se lahko učimo pomembno življenjsko lekcijo: vedno daj slavo Bogu. Ker nam
tudi On sam vsakodnevno pomaga na toliko različnih načinov.
Odlomek iz Operandovega prispevka o hvaležnosti Bogu, Andrew Mayende
Kako se zahvaliti Bogu vsak dan in v vseh okoliščinah več na:
https://operando.org/molitev-zahvaljujem-se-ti-za-vse-za-dobro-in-slabo-v-mojem-zivljenju/
Slava tebi, Jezus, ti si veličastvo neskončne Božje dobrote!
Preberite še:
ČUDOVITA ZAHVALNA MOLITEV K SVETI TROJICI
https://si.aleteia.org/2022/06/07/cudovita-zahvalna-molitev-k-sveti-trojici/
BOŽJE USMILJENJE, NEDOUMLJIVA SKRIVNOST PRESVETE TROJICE,
ZAUPAMO VATE!