Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
BRATSKO OPOMINJANJE, DA. OPRAVLJANJE, KI JE KUGA, HUJŠA OD COVIDA, NE! (Mirenski grad)
DEVICA MARIJA NAJ NAM POMAGA, DA BOMO BRATSKO OPOMINJANJE NAREDILI ZA ZDRAVO NAVADO, DA SE BODO PO NAŠIH SKUPNOSTIH LAHKO VZPOSTAVLJALI VEDNO NOVI BRATSKI ODNOSI, UTEMELJENI NA MEDSEBOJNEM ODPUŠČANJU TER PREDVSEM NA NEPREMAGLJIVI MOČI BOŽJEGA USMILJENJA .” (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.9.2020.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Evangelij te nedelje (prim. Mt 18,15-20) je vzet iz četrtega Jezusovega govora Matejeve pripovedi, poznan kot ‘skupnostni’ ali ‘cerkven’ govor. Današnji odlomek govori o bratskem opominjanju in nas vabi, da razmislimo o dvojni razsežnosti krščanskega bivanja. Tisti skupnostni, ki zahteva zaščito skupnosti, torej enotnosti Cerkve in tisti osebni, ki nalaga pozornost in spoštovanje do vsake posamezne vesti.
Za opominjanje brata, ki je pogrešil, Jezus predlaga pedagogiko ponovne pridobitve. Jezusova pedagogika je vedno pedagogika ponovne pridobitve. On vedno skuša ponovno pridobiti, rešiti. In to pedagogiko ponovne pridobitve oblikujejo trije prehodi.
Najprej pravi: Posvári brata, ki je pogrešil. Posvári ga na štiri oči (prim. v. 15), kar pomeni, da se ne izpostavi na trgu njegovega greha. Gre za to, da gremo z vso diskretnostjo k bratu in sicer ne, da bi ga sodili temveč, da bi se zavedal tega, kar je storil. Kolikokrat smo mi imeli to izkušnjo, ko nekdo pride in reče: ‘Poslušaj ti si v tem pogrešil. V tem se boš moral malo poboljšati.’ Morda se na začetku razjezimo, toda potem se zahvalimo, ker je to bila bratska gesta, gesta občestva, pomoči, ponovne pridobitve.
Iz različnih razlogov ni lahko uresničevati tega Jezusovega nauka. Najprej je strah, da bo brat ali sestra slabo odreagiral. Včasih manka zadostna zaupljivost z njim ali njo… In še drugi razlogi so. Vsakič ko smo to storili, smo čutili, da je bila to ravno Gospodova pot.
Kakor koli, lahko se zgodi, da kljub dobrim namenom, tudi dobrim namenom njega, nje, prvi poskus propade. V takšnem primeru ni dobro odnehati in reči: ‘Naj se sam pobriga, jaz si umivam roke pred tem’. Ne, to ni krščansko.
Nikar odnehati, kajti dobro se je zateči po pomoč k kašnemu drugemu bratu ali sestri. Jezus pravi: ‘Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič’ (v.16). To je predpis Mojzesove postave (prim. 5Mz 19,15). Čeprav se zdi, da je to proti obtožencu, je to v resnici zagotovilo njegovo zaščito pred lažnimi tožniki. Toda Jezus gre onkraj tega. Dve priči sta zahtevani, ne zaradi obtožbe ali sodbe, temveč za pomoč. ‘Dogovoriva se, ti in jaz ter pojdiva pogovoriti se z njim, z njo, ki je pogrešila, ki počne neumnosti. Pojdiva kot brata pogovoriti se z njim.’ To je drža ponovne pridobitve, ki jo Jezus pričakuje od nas. Jezus nadalje predpostavlja, da lahko propade tudi ta pristop s pričama, in sicer drugače od Mojzesove postave, po kateri je bilo dovolj pričevanje dveh ali treh za obsodbo.
Dejansko lahko tudi ljubezen dveh ali treh bratov ne zadostuje, ker je on ali ona trdoglavec. Jezus doda: ‘Povej skupnosti’ (v. 17), to je Cerkvi. V nekaterih primerih je vključena vsa skupnost. So stvari, zaradi katerih ne moremo pustiti ravnodušnih drugih bratov, saj je potrebna še večja pomoč za pridobitev brata. Včasih pa tudi to ne zadostuje. Jezus pravi: ‘Če pa tudi skupnosti ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar’ (v. 17). Ta na videz tako zaničljiv izraz v resnici vabi, da izročimo brata v Božje roke, saj lahko samo Oče izkaže še večjo ljubezen kot vsi bratje zbrani skupaj.
Ta Jezusov nauk nam je zelo v pomoč. Ko mi, pomislimo na primer, vidimo pogrešek, napako, zdrs v onem bratu ali v oni sestri, je prva stvar, ki jo naredimo, da gremo naokoli in to pripovedujemo drugim, začnemo opravljati. Opravljanje pa zapre srce skupnosti, konča edinost Cerkve. Hudič je veliki opravljivec, ki vedno naokoli trosi slabe stvari drugih, kajti on je lažnivec in skuša razdvojiti Cerkev, oddaljiti brate od nje in tako ne ustvarjati skupnosti. Prosim vas, bratje in sestre, potrudimo se, da ne bomo opravljali. Opravljanje je kuga, ki je hujša od covida! Hujša! Potrudimo se, nič opravljanja. Nič več opravljanja.
Jezusova ljubezen je sprejemala cestninarje in pogane in s tem pohujšala dobromisleče tistega časa. Ne gre torej za obsodbo brez priziva, temveč za priznanje, da lahko naši človeški poskusi propadejo, in da lahko le-to, da se sam znajde pred Bogom, postavi brata pred lastno vest in odgovornost do svojih dejanj. Če stvar ne gre naprej, potem je potrebna tišina in molitev za brata ali sestro, ki še naprej grešita, toda nikoli opravljanja.
Devica Marija naj nam pomaga, da bomo bratsko opominjanje naredili za zdravo navado, da se bodo po naših skupnostih lahko vzpostavljali vedno novi bratski odnosi, utemeljeni na medsebojnem odpuščanju ter predvsem na nepremagljivi moči Božjega usmiljenja.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 6.9.2020)
Papež Frančišek: Bratsko opominjanje, da. Opravljanje, ki je kuga hujša od covida, ne!
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je: JEZUS PRAVI POSVARI BRATA!
JEZUS JE REKEL Favstini Kowalski:
“ČLOVEŠTVO NE BO DOSEGLO MIRU TAKO DOLGO, DOKLER SE Z VSEM ZAUPANJEM NE PRIPOROČI MOJEMU USMILJENJU.
POVEJ RANJENIM LJUDEM, DA SE MORAJO ZATEČI K MOJEMU USMILJENEMU SRCU IN DAL JIM BOM SVOJ MIR.”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KO SE POPOLNOMA IZROČIMO JEZUSOVEMU PREDRTEMU USMILJENEMU SRCU, BO ON VODIL NAŠO POT. I
JEZUS ŽELI POPOLNO ZAUPANJE OD NAS, – to je milost, KI JO JE TUDI POTREBNO IZMOLITI,
SODELOVANJE Z NJIM, POTEM ČLOVEK VEČ NE SKRBI SAM, KAJ BO DELAL, KAKO BO MOLIL, KOMU BO V BLAGOSLOV VSAK DAN, KAJTI BOG VE BOLJE OD NAS ODLOČATI. BOG IMA PO SVOJEM NAČRTU ZA NAS POT, PO KATERI VODI ČLOVEKA KORAK ZA KORAKOM.
TO JE PREPUSTITEV BOGU, TO JE ZAUPANJE BOGU, TO NI DELANJE PO SVOJIH ZAMISLIH IN SVOJI VOLJI.
Mi smo si nekaj zamislili za danes, tudi neko pomoč nekomu, Bog pa ve bolje od nas, ker vvidi v srce človeka, komu nas bo poslal. Ne delajmo po svojem razmišljanju in po tistem, kar nam “paše”.
SPOLJNJEVANJE BOŽJE VOLJE JE, DA MOLIMO K SVETEMU DUHU IN POČAKAMO ZA NASVET, KAJ MORAMO OPRAVITI PO BOŽJEM NAROČILU VSAK DAN, NE PA PO SVOJI IZBIRI.
Veste, to je tudi ena izmed velikih skušnjav hudobca, ki želi, da bi se odločali po SVOJI VOLJI in ne poslušali oz. počakali na NASVET BOGA, KI ČLOVEKA VODI, ČE MU DOVOLI.
JEZUS OZDRAVI GOBAVCA
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ZLORABLJENA DOBROTA-KRIŽ, KI TE PRIBLIŽA JEZUSU
KRISTJANI ŽAL POGOSTO NISMO PRAV NIČ DRUGAČNI OD NEVERNIH. KO PRIDEJO TEŽAVE, SE JEZIMO, PROTESTIRAMO, OBUPUJEMO itd…
Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž s strogimi besedami poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več javno v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu. (Mr 1,40-45)
Zlorabljena dobrota – križ, ki te približa Jezusu
Za nami je dober mesec razmišljanja, kako v nas živi Božja beseda in kaj želi ustvariti. Ko Beseda deluje, je mogoče najti mir in v miru z Njo tudi ustvarjati. Videli smo, kako Jezus poln notranjega miru ozdravlja, izganja in oznanja. Živi odnos z Očetom in iz njega črpa mir.
Današnji evangelij nam ponuja nov izziv. Mislim, da ni težko opaziti, kaj se je Jezusu zgodilo. Gobavec ga je na kolenih prosil, naj ga ozdravi. No, če smo nekoliko natančnejši, lahko rečemo, da ga je z besedami: »Če hočeš, me moreš očistiti,«pravzaprav izsiljeval. Jezusu se je revež zasmilil, zato ga je ozdravil. Zdi se, da je bil premalo pazljiv in da je šele v tistem trenutku opazil izsiljevanje. Zato ga je s strogimi besedami poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«A bilo je prepozno. Ozdravljeni se ni menil za njegovo naročilo. Ko je šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo.
Jezus je bil v svoji dobroti pogosto zlorabljen. Spomnimo se drugega primera, ko je ozdravil deset gobavcev in jim naročil, naj se pokažejo duhovnikom. Le eden od desetih se je prišel zahvalit. Da ne govorimo o Jezusovi smrti na križu, ko je množica kričala: »Križaj ga!«
Eno je torej najti mir, ko vse teče kot običajno, drugo je umiriti se ob različnih preizkušnjah. Kaj narediti, ko se godi krivica, ko je dobrota zlorabljena, ko delo ne prinaša sadov, ko je človek deležen le nasprotovanja itd. Temu bi lahko rekli: Kaj pa ko nastopi križ? Kaj takrat?
Ob današnjem evangeliju sem se spomnil križevega pota, ki ga je napisal Tomislav Ivančič. V njem na vsaki postaji križevega pota predstavlja po en križ, ki ga Jezus sprejme in se bliža cilju. Ta križev pot vabi vsakega od nas, da spreminjamo pogled na križ. Pred njim radi bežimo, kakor hudič. Avtor nas z Jezusom vabi, da križ vzljubimo kot pot, ki nas bliža Bogu. Križi so vrata, ki nas vodijo k Jezusu, da se mu približamo. Po njem vstopamo k Njemu in On vstopa v naše življenje.
Naj naštejem nekaj križev, ki jih naniza avtor:
———————————————————————————————————————————————————
Sprejeti obsodbo – in to za nekaj, za kar nisi kriv.
Sprejeti vsakdanjost – v velikih stvareh bi že vztrajali, a v majhnih, vsakdanjih je najtežje.
Sprejeti padec – ni težko zmagovati, težko je padati in biti deležen sramote neuspeha.
Dovoliti, da ti drugi pomagajo – sprejeti nemoč, sprejeti pomoč.
Dopustiti, da te razgalijo – ko ti vzamejo vse, tudi dobro ime.
Ne uživati sadov svojega dela – kadar ni sadov in jih najbrž do smrti ne bo.
Ostati brez človeškega upanja – ko človeška pamet odpove, ko je logika križa pretežka.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kristjani žal pogosto nismo prav nič drugačni od nevernih. Ko pridejo težave, se jezimo, protestiramo, obupujemo itd. A Jezus govori, da je sprejemanje križa temeljna drža hoje za njim. Svoje učence opominja in pravi: Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10,38-39). Križ naj bi bil prepoznavno znamenje kristjana. Pa ne le tisti križ na verižici okrog vratu, niti tisti na steni. To so lepa in potrebna znamenja, vendar je za to, da bi bili lahko prepoznavni kot Jezusovi učenci, potrebno sprejemati križe, ki jih prinaša življenje. To najprej zahteva miselni obrat, obrat v glavi. Od logike, ki je blizu grški in judovski, se je potrebno približati božji. Kot pravi apostol Pavel: »Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija,ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi« (1 Kor 1,22-25).
O tem, kaj so naši križi, ki jih moramo sprejemati vsak dan in kako naj jih sprejemamo bomo razmišljali v postnem času, ki je pred nami. Danes pa se ustavi le pri misli, ali se zavedaš tega, da je križ vrata do Jezusa? Če pred njim bežiš, On ne more vstopiti k tebi, ne ti k Njemu. Mirenski grad
JEZUS JE NAŠ VZOR!
Ko molimo za mir na svetu, molimo tudi po naročilu MATERE MARIJE ZA SPREOBRNJENJE VSEH GREŠNIKOV TEGA SVETA, TO JE TUDI ZA TISTE, KI POVZROČAJO VOJNE, KAJTI JEZUS JE MOLIL ZA SVOJE MORILCE NA KRIŽU:
Luka 23,34
34 JEZUS JE GOVORIL:”OČE, ODPUSTI JIM, SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO.
JEZUS JE NAROČIL: Matej 5, 44-47
Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. 46 Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Matej 5, 44-47
Priporočimo se SVETEMU DUHU za pomoč pri uvajanju v skrivnosti SVETE EVHARISTIJE
EVHARISTIČNA MOLITEV JE SREDIŠČE MAŠE
»Po tem, ko se na oltarju pripravita kruh in vino, se začne evharistična molitev. Ta opredeljuje obhajanje maše in predstavlja njen središčni trenutek, ki je usmerjen v sveto obhajilo. Ustreza Jezusovim dejanjem. Ko je bil z apostoli ob mizi pri zadnji večerji, se je zahvalil za kruh in za kelih z vinom (prim Mt 26,27; Mr 14,23; Lk, 22,17.19; 1 Kor 11,24). Njegova zahvala se podoživi pri vsaki naši evharistiji ter nas pridruži njegovemu zveličavnemu darovanju.
Cerkev s to slovesno molitvijo pove, kaj opravlja pri obhajanju evharistije, in razlog, zakaj jo obhaja, oziroma vstopi v občestvo s Kristusom, ki je zares navzoč v posvečenima kruhu in vinu. Potem ko je duhovnik povabil ljudstvo, naj dvigne svoja srca h Gospodu in se mu zahvali, na glas in v imenu vseh navzočih izgovori molitev ter se obrne na Očeta po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu. Smisel te molitve je, da se ves zbor vernikov združi s Kristusom v poveličevanju velikih Božjih del in v obhajanju daritve. V resnici sta Kristusova daritev in evharistična daritev ena sama daritev (prim. KKC 1367).«
Odlomek iz kateheze papeža Frančiška, 7.3.2018
Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/evharisticna-molitev
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN JE ODNOS MED ZAKRAMENTI IN SMRTJO KRISTJANA?
Kristjan, ki umrje v Kristusu, dospe ob koncu svojega zemeljskega bivanja k dovršitvi svojega novega življenja, ki se je začelo pri krstu, prejelo okrepitev pri birmi in se hranilo z evharistijo, predokusom nebeške gostije. Smisel krščanske smrti se razodeva v luči smrti in vstajenja Kristusa, našega edinega upanja. Kristjan, ki umrje v Kristusu Jezusu, odide, da “bi bil doma pri Gospodu” (2 Kor 5,8).
KAJ IZRAŽA POGREB?
Pogreb se obhaja v različnih obredih ustrezno z razmerami in izročili posamezne pokrajine. Vedno pa izraža velikonočno naravo krščanske smrti v upanju na vstajenje kakor tudi smisel občestva z rajnim, zlasti z molitvijo za očiščenje njegove duše.
KATERE SO GLAVNE SESTAVINE POGREBA?
Običajno pogreb obsega štiri glavne sestavine: sprejem trupla in nagovor skupnosti z besedami tolažbe in upanja, besedno bogoslužje, evharistično daritev in slovo, s katerim priporočimo dušo rajnega Bogu, viru večnega življenja, medtem ko njegovo telo nesejo h grobu v pričakovanju vstajenja.
Kompendij KKC, 354-356
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLITE ZA MIR V SVETU!
Dragi otroci, tudi danes vas kličem, molite za mir! Odprite se miru, dragi otroci, molite v tem trenutku. Še posebej, dragi otroci, molite za mir v svetu, kjer je danes toliko tesnobe; veliko nemira je v srcih ljudi. Molite za mir v človekovem srcu, od tam bo izšel tudi mir v svetu. Molim za vas in posredujem za vse vas pri svojem Sinu. Molite, dragi otroci, molite! Hvala vam, dragi otroci, ker ste se odzvali mojemu klicu.
Sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu Dragičeviću, 25. april 2014
http://www.medjugorje.si/medzugorje-sporocila-1984-2022.html
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO ZA MIR
Dragi nebeški Oče,
ustvaril si nas iz ljubezni
in nas pričakuješ za vsakim dogodkom, majhnim in velikim.
Združeni v Kristusu z vsemi našimi brati in sestrami,
ki danes trpijo zaradi oboroženih spopadov,
in vedoč, da smo “zaviti” v plašč naše Matere Marije,
stegujemo roke, da bi sprejeli tvoj mir.
Bodi usmiljen do vseh, ki so umrli
med neštetimi napadi,
in do njihovih bližnjih, ranjenih;
do tistih, ki so nekoga ubili,
in do vseh ljudi, ki trpijo zaradi nasilja.
Prosimo te, vsemogočni Bog:
ustavi vojno in uporabo orožja.
Podari nam svoj mir.
Podari nam ponižnost, da bomo prepoznali svojo majhnost,
in modrost, da sprejmemo tvojo ljubezen in odrešenje,
ki k nam prihajata po križu in pokori.
Razprši hudodelce,
ki v človeških srcih sejejo nasilje, laži in sovraštvo.
Pošlji nam Svetega Duha, ki prebuja usmiljenje,
sočutje in odpuščanje,
ter nam omogoča, da se kot bratje in sestre združimo v tvojo slavo.
Ves se ti izročam:
skupaj z drugimi me uporabi,
da bi svetu prinesli mir.
Združi me s seboj v tem, kar čutim in mislim,
v vsem, kar sem.
Sprejmi zdaj vsa moja prizadevanja in žrtve,
da se osvobodim svojih sebičnih interesov.
Napolni moje srce s svojo ljubeznijo
in poskrbi, da bo vidna tudi v mojih očeh,
mojih besedah, dejanjih in življenju.
Naj tako sodelujem
pri širjenju pravičnosti in ljubezni.
Naj ti pomagam pospeševati spravo
in odpreti svet za tvoje večno bogastvo.
Amen.
(Molitev za mir, Aleteia)
BOŽJA VOLJA JE TUDI VSE, KAR BOG DOPUŠČA, DA SE ZGODI
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BOG IMA VSE V SVOJIH ROKAH. NIČESAR NI BREZ NJEGOVEGA VPLIVA. NIČ NE MORE UNIČITI NJEGOVIH NAČRTOV.
AVGUŠTIN JE REKEL: “NIČ SE NE DOGAJA, ČESAR VSEMOGOČNI NE ŽELI, DA SE ZGODI. ”
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
ALI DOPUSTI DOGODEK, ALI PA GA SAM POVZROČI.
KO BOG DOPUŠČA, DA SE NEKAJ ZGODI, JE TUDI BOŽJA VOLJA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KAKO VEŠ, DA ŽIVIŠ PO BOŽJI VOLJI?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
To je znamenje: ČE IMAŠ NEK NEREŠEN PROBLEM, POMENI, DA SE NISI POPOLNOMA PREDAL BOGU, PA SI LAHKO ŠE TAKO MOČNO PREPRIČAN, DA ŽIVIŠ PO NJEGOVI VOLJI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Kdor živi po Gospodovi volji, ga nič ne skrbi. VSE SVOJE POTREBE, KOT TUDI SAMEGA SEBE , PREDAJA GOSPODU. VSE POLAGA V GOSPODOVE ROKE.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Če ne dobi tega, kar potrebuje, ostaja MIREN, KOT DA JE TO DOBIL.
NI GA STRAH, KAJ SE BO ZGODILO, KER VE, DA JE VSE BOŽJA VOLJA. TAKO OHRANJA MIR V TELESU IN DUŠI.
Globoko v nas je ukoreninjeno nagnenje, da vedno opazimo le to, da drugi ravnajo zgrešeno in napačno.
S tem pa izgubimo z vidika, kar je bistveno: SPREJEMANJE IN POTRJEVANJE BOŽJE VOLJE V NAŠEM ŽIVLJENJU.
TO BOŽJO VOLJO NAJBOLJ OBLIKUJE RAVNO BOJ DRUGIH LJUDI PROTI NJEJ.
SPOMNIMO SE SAMEGA JEZUSA. Oče ni želel, da ljudje UBIJEJO NJEGOVEGA SINA, NITI NI SPODBUJAL LJUDI K TEMU.
Hotel je, DA SE JEZUS SAM PUSTI UBITI.
JEZUS NI REKEL, KOT POGOSTO SLIŠIMO V NAŠEM ČASU:”TO NI BOŽJA VOLJA, KAJ TAKEGA NE MORE BITI BOŽJA VOLJA.”
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
JEZUS JE REKEL: “ABA, OČE, TEBI JE VSE MOGOČE! VZEMI TA KELIH OD MENE, VENDAR NE, KAKOR JAZ HOČEM, AMPAK KAKOR TI!” (Mr 14,36)
Težko nam je prepoznati nekaj kot kelih, ki nam ga PONUJA OČE, KER JE VELIK DEL VSEBINE TEGA KELIHA GRENAK IN POGOSTO PRIHAJA OD LJUDI, KI SO NAM BLIZU.
VENDAR NAS OČE PROSI, DA POPIJEMO TO GRENKOBO. TO JE VELJALO ZA JEZUSA IN VELJA TUDI ZA NAS. Wilfrid Stinissen-iz knjige: Moje življenje je v tvojih rokah)
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, vedno ponavljam, DA JE NAŠ VZOR, KAKO ŽIVETI NA ZEMLJI JEZUS. Njega poglejmo, kaj je delal, kako je govoril, kako je molil, kaj je učil svoje učence. KDOR ŽELI POSLUŠATI JEZUSA, JE NJEGOV UČENEC, niso samo apostoli bili njegovi učenci.
Njegov učenec je vsak človek danes, KI SE JE ODPOVEDAL SVOJI VOLJI IN SAMOVOLJU IN DOPUSTIL, DA GA JEZUS VODI SKOZI ŽIVLJENJE, naj bo polno viharjev in poplav, pitje iz keliha trpljenja, hoja po puščavi, ali pa mirna plovba, VSE JE POTREBNO SPREJEJTI, KAR BOG DAJE IN DOPUŠČA, IN PRI TEM SE NE SMEMO JEZITI, ČE V ŽIVLJENJU NE DOBIMO TISTEGA, KAR SI ŽELIMO.
Jezus očiščuje dušo, duha, misli, um, naše občutke, naše želje UPODOBI IN NARAVNA PO SVOJIH ŽELJAH in tako ne bomo več želeli tisto, za kar smo skoraj “umirali”, da bi imeli , ker bomo sprejeli GOSPODOVE ŽELJE, NJEGOVO VOLJO.
V cerkvi molimo : JEZUS UPODOBI NAŠA SRCA PO SVOJEM SRCU. KAJ TO POMENI? Če z mislijo, besedo in dejanjem želimo, da bo naše srce podobno JEZUSOVEMU, potem JE POTREBNO NAŠO VOLJO ODDATI NJEMU, DA BO “UMRLA NA KRIŽU”, KAJTI LE TAKO BOMO LAHKO SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO.
Če pa v cerkvi samo izgovarjamo besede. UPODOBI NAŠA SRCA PO SVOJEM SRCU, PA SE S TEM NE STRINJAMO V MISLIH, NITI V DEJANJU DOPUSTITVE TO JEZUSU, POTEM VARAMO SEBE , GOVORIMO BOGU NEKAJ, KAR NE ŽELIMO, DA NAM NAPRAVI.
Veste, kdor IZROČI ŽIVLJENJE JEZUSU IN DOPUSTI, DA GA ON VODI IN MU DELA “NOVO SRCE”, BO MORAL HODITI DOLOČENO OBDOBJE SKOZI PUŠČAVO.
Potrebno bo trpeti, potrebno bo prenašati prečiščevanje duše, KI JO BO BOG PREČIŠČEVAL KOT ZLATO V TOPILNICI, kot je pisano v Svetem pismu.
Da ne bomo z usti samo blebetal, kot pogani, je rekel Jezus, ampak da bomo sodelovali z JEZUSOM, V MISLIH, BESEDAH IN DEJANJIH .
Ko Bog pelje človeka iz “egiptovske dežele” , to pomeni, ko nas pelje IZ SUŽNOSTI GREHA KOT JE IZRAELCE, JE POTREBNO PRETRPETI VSE PREČIŠČEVANJE, KI SE VRŠI V “PUŠČAVI”.
Mislim, da je to razumljivo. GLEJMO JEZUSA!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu. Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.« (Mt 16,24-28)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+16%2C24-28&id13=1&pos=1&set=2&l=sl
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si si svojim križem svet odrešil!
ODPOVEDATI SE SEBI IN VZETI SVOJ KRIŽ
Potem se je Jezus obrnil k vsem in dodal: ‘Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj’ (v. 24). Na ta način nakaže pot pravega učenca in mu pokaže dve drži. Prva je ‘odpovedati se sebi’, kar pa ne pomeni površne spremembe, temveč spreobrnjenje, preobrat miselnosti in vrednot. Druga drža pa je vzeti svoj križ. Ne gre samo za potrpežljivo prenašanje vsakodnevnih nadlog, temveč prenašati z vero ter odgovornostjo tisti del napora in trpljenja, ki ga boj proti zlu prinaša. Življenje kristjanov je vedno boj. Sveto pismo pravi, da je življenje vernikov trdo delo premagovanja, torej bojevanje proti hudobnemu duhu, bojevanje proti zlu.
Odlomek iz nagovora papeža Frančiška, 30.8.2020
Celoten nagovor na: http://arhiv.mirenski-grad.si/odpovedati-se-sebi-vzeti-svoj-kriz
Molitev križevega pota naj nam bo, še posebno v postnem času,
v veliko oporo v hoji z trpečim Gospodom!
KRIŽEV POT Z OPATOM MAKSIMILIJANOM
Dvanajsta postaja – DARITEV
»”Dopolnjeno je.” In nagnil je glavo in izročil duha« (Jn 19,30). Ne pozabimo na osamljene, umirajoče, tiste, ki nimajo nikogar, ki bi bil z njimi v zadnjih urah življenjske poti. Če je Jezus s trpljenjem dopolnil naše odrešenje, pa je s smrtjo dovršil svojo daritev Očetu. Tisto daritev, o kateri je sam dejal, da je izraz največje ljubezni, ljubezni, ki je močnejša kot želja po življenju. Prav ta, močna ljubezen, nam je dala življenje, večno življenje. Ne moje znanje, izkušnje, bogastvo … ne moja dobrota, sočutje, usmiljenje … niti ne moje molitve in posti. Ljubezen, Božja ljubezen, ki se rojeva v meni in zaživi tudi po meni, le ta ljubezen daje življenje.
Jezus, v tišini in zbranosti si dovršil svojo daritev. Na sramotenje nisi odgovarjal. Za izzivanje se nisi menil. Edino tvoja Mati je bila, v teh posvečenih trenutkih, deležna tvoje pozornosti. In tvoja Cerkev. Tvoja izvoljenka, ki jo ljubiš in za katero želiš, da nadaljuje tvoje delo. Gospod, kar zdrznem se, ko slišim, da naj tudi jaz nadaljujem tvoje delo. Zlasti še, ker vem, da gre pot tvojega sodelavca po poti križa. Naj bo še tako hudo, bom nadaljeval, ker si z menoj ti in brez števila mojih bratov in sester.
Celoten križev pot na: https://www.sticna.eu/krizev-pot/
Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!