Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

6.964 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26,36-39)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih zapisali: Petra, Jožica, Jana, Kristina, Milan, Mina, Teja, Hermina, Lea, Lucija, Žametna, Minako in drugi prosilci Božjih milosti na: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    MOLIMO DESETKO ROŽNEGA VENCA

    – KI JE ZA NAS KRVAVI POT POTIL

    – Čigar duša je bila žalostna do smrti.
    – Ki je trepetal v strahu pred smrtjo.
    – Ki je rekel: Oče, zgodi se Tvoja volja.
    – Ki je svaril učence: Molite, da ne padete v skušnjavo.
    – Kateremu se je prikazal Angel iz nebes in ga krepčal.
    – Ki ga je Juda s poljubom izdal.
    – Ki so ga vsi učenci zapustili in se razbežali.
    – Ki ga je Peter trikrat zatajil.
    – Ki so ga kakor razbojnika vlekli pred sodnike.

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

  2. Miro says:

    NJUN ODNOS JE BIL POLN SOVRAŠTVA, DANES PA PRIČUJETA O IZJEMNEM BOŽJEM POSEGU IN LJUBEZNI (Aleteia, 22/05/24)

    ČEPRAV STA SE LOČILA IN BILA POLNA RAN, KI STA SI JIH ZADALA, ZA BOGA TO NI BILA OVIRA. TUDI KO NISTA IMELA STIKOV, JE GOSPOD DELOVAL V NJUNIH SRCIH

    Shawnna in Mike sta bila poročen par, nato pa ju je življenje privedlo do ločitve. Ločena sta bila že sedem let. V njunem življenju ni bilo prostora za Boga in v teh sedmih letih sta se kljub temu, da sta živela ločeno, nenehno prepirala in drug drugemu povzročala veliko žalost.

    V Shawnni se je v teh letih nakopičilo toliko jeze, zamer in zagrenjenosti, da se je odločila maščevati svojemu nekdanjemu možu in ga obtožila, da ne plačuje preživnine za otroka. Vedela je namreč, da je posledica to, da bo odšel v zapor.

    “BOG, NOČEM SE VRNITI K NJEMU”

    Mike je bil že šest mesecev v zaporu, ko je Shawnna srečala Jezusa. Po spreobrnjenju je v sebi slišala jasen Jezusov glas, ki jo je spodbujal, naj moli za Mika. Pomislila je: “Želim, da tudi on čuti vso to ljubezen, veselje in mir. Privolim v to, da bom molila zanj, da bo srečal Jezusa, kot sem ga jaz.”

    Po nekaj tednih molitve je Shawnna zaslišala zelo jasen Božji glas, ki jo je nagovarjal, naj prosi Jezusa, da oživi njen zakon. Odgovorila je: “Ne, Bog, nočem, da obnoviš ta zakon. Tega človeka ne ljubim več.” A znova je slišala enake besede kot prej.

    O tem, kako je Gospod deloval v njunih srcih, več na:

    https://si.aleteia.org/2024/05/22/njun-odnos-je-bil-poln-sovrastva-danes-pa-pricujeta-o-izjemnem-bozjem-posegu-in-ljubezni

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    MARIJA, LE PRIDI GOTOVO PO ME

    Starček, nič kaj veren, že zelo bolehen, je brskal po svojem predalu in našel listek, na katerem so bili zapisani dobri sklepi, ki jih je napravil, ko je bil še dijak in član Marijine družbe: »Vsak dan bom začel z imenoma: Jezus, Marija! Vsak dan bom molil rožni venec. Vsakih štirinajst dni bom prejel svete zakramente. Vsako soboto se bom postil na čast Materi božji.«

    Starega moža je pretreslo: »Lepa moja mlada leta, kje ste? Kako sem se od takrat spremenil! O ti ubogi rožni venec, ti uboga molitev. Jezus, Marija, na vse sem pozabil. Nekdaj – in sedaj, kakšna sprememba!« V globoki skrušenosti je pokleknil in počasi izgovarjal ime Marija. Opravil je dobro spoved in se tako spravil z Bogom in Cerkvijo. Bil je že skrajni čas, saj so ga kmalu zatem odnesli na pokopališče.

    Neki župnik je obiskal na smrt bolnega moža, da bi ga spomnil na zakramente. Bolnik se je tako razburil, da se je stresla postelja: »Ne verujem, saj Boga sploh ni!«

    Tudi pri drugem obisku je bil na začetku isti učinek. Nato je zaskrbljeni duhovnik poskusil omehčati moža z omembo Device Marije: »Čujte, ali niste v svojem življenju prav nič častili Device Marije?« Bolnika je ganilo: »O, Devico Marijo sem imel vedno rad.« Župnik je potolažen rekel: »Potem pa trdno zaupajte, da vam bo Mati Marija pomagala in izprosila milost spreobrnjenja.« Res se je mož skesano spovedal in čez nekaj dni umrl.

    Zopet se je uresničilo: Kdor Marijo časti, se ne pogubi! Zato se ji v pesmi zaupno priporočamo: »Kadar zapustiti bom moral zemljo, od znancev, prijateljev vzeti slovo, Marija, le pridi gotovo po me, me sprejmi na svoje srce!«

    Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO

      ZDRAVA, O NEBES KRALJICA

      Zdrava, o nebes kraljica,
      zdrava, angelov Gospa.
      Zdrava, korenina, zdrava, vrata,
      iz tebe svetu luč je prisijala.
      O, veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,
      bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

  4. Hvala says:

    Pisala sem že o tem DA TELESNO TRPLJENJE JE TEŽKO, HUDO, ŠE HUJŠE PA JE DUŠEVNO, DUHOVNO TRPLJENJE!

    Pater Marko Novak bolniški duhovnik je povedal takole:

    Obe smeri, duševno in telesno, sta bivanjsko povezani. Če samo pogledamo, kaj lahko prinese telesno trpljenje. Hkrati vemo, da ga do zelo visoke stopnje njegove moči lahko blažimo, medtem ko pri duševnem trpljenju terapija ni ravno dobro vplivna. Menim, da je duševno trpljenje lahko hujše v tem pogledu, da človeka od znotraj silno izmuči in privede v slepo ulico.

    Primer zgodbe, ko človek DOŽIVI PEKEL NA ZEMLJI-duševno trpljenje

    Zgodba človeka:

    ENE MINUTE TAKEGA STANJA NE PRIVOŠČIM SVOJEMU NAJHUJŠEMU SOVRAŽNIKU. TO JE PEKEL NA ZEMLJI.

    Povzročil je prometno nesrečo, v kateri je izgubil prijatelja. Huda travma, huda tragedija je povzročila duševno stisko, ki se je pokazala kot manična depresija, nihanje med evforijo in razmišljanjem o samomoru.

    En teden potem, ko sem naredil izpit za avto, smo imeli prometno nesrečo. Jaz in dva prijatelja. Dva sva preživela, kar je res čudež, moj najboljši prijatelj pa je umrl zraven mene,” je iskreno priznal in nadaljeval zgodbo o čustvenem toboganu, na katerem se je znašel po tragediji, ki je tako hudo zarezala v njegovo življenje.

    “Pol leta zatem je prišla huda, globoka žalost, ki je nisem mogel pregnati z ničemer. Postopoma je to šlo še globlje in globlje. Potem so se začele depresivne faze,” je povedal. “Ene minute takega stanja ne privoščim svojemu najhujšemu sovražniku, to je pekel na Zemlji.

    Po eni minuti tega stanja želiš umreti, ker to ni za živeti,” je pripovedoval. “Ko je to prešlo, je šlo gor.

    Trajalo je štiri leta in šlo je tako daleč, da mi je življenje, kot sem ga poznal, razpadlo. S stisko sem se spopadal sam. Takrat še ni bilo zaupnih telefonov.

  5. Miro says:

    ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO IN TRPLJENJE? NAJBOLJŠI ODGOVOR NA VPRAŠANJE TRPLJENJA JE TRPLJENJE BOŽJEGA SINA!

    BOŽJA BESEDA: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

    KAR BOG DOPUŠČA IN POŠILJA SE ZGODI LE ZATO …

    Trpljenje je kakor zdravilo. Večkrat najboljše in edino učinkovito zdravilo za dušo. Dobra zdravila so običajno grenka, sicer ne delujejo tako dobro. Ko nam jih zdravnik predpiše, nam hoče dobro.

    Sveti ljudje vseh časov so zdravilno moč trpljenja dobro doumeli in upoštevali. Bog je sv. Katarini pojasnjeval, da ljudem pošilja križe »iz ljubezni do njih, da bi jih obvaroval pred večnimi mukami in jim priskrbel večno življenje«. »Kar dopuščam in pošiljam, se zgodi le zato, da pridete do cilja, za katerega sem vas ustvaril« (vir: sv. Katarina Sienska, Pogovor).

    Najboljši odgovor na vprašanje trpljenja je trpljenje Božjega Sina. Nebeški Oče svojega Sina neskončno ljubi. Vendar je hotel, da je trpel in umrl na križu za naše odrešenje. Nebeški Oče tudi nas ljubi. Prav zato nam pošilja ali dopušča različne križe, ker hoče z njimi za nas ali za druge ljudi doseči nekaj zelo dobrega.

    BOLEČINA JE KAKOR KIPARSKI MOJSTER

    Bog zlo in trpljenje dopušča, ker hoče z njim doseči nekaj dobrega. Dostikrat je le križ tisto zadnje rešilno sredstvo, ki nas privede do poglobljene vere v Boga in do dozorele krščanske osebnosti. Bolečina je kakor kiparski mojster, ki s trdimi udarci izkleše iz neobdelane marmornate gmote čudovit kip – dozorelo osebnost.

    Sv. Maksimiljan Kolbe je dejal: »Zunanje in notranje težave prihajajo zato, da nas posvetijo.«

    Večkrat nas šele človeške preizkušnje pripeljejo k spoznanju Boga in njegove ljubezni. Takrat, ko se okoli nas vse podira, začutimo Božjo ljubezen, ki je v trpečem človeku tako trdno zasidrana. V bolečini bolje spoznamo vrednost stvari, zadnjo resnico o vsem.

    KADAR SE SREČAMO Z BOLEČINO, SE POVEŽIMO Z JEZUSOM

    Bolečina sama na sebi ni vrednota, ampak je pot do križanega Kristusa. Kadar se srečamo z bolečino, se povežimo z Jezusom, ki je navzoč v tej bolečini. Obudimo željo, da hočemo hoditi za njim, obloženim s križem. Darujmo mu svojo bolečino in se ne ustavljajmo pri njej, ampak se usmerimo na Boga in na bližnjega.

    Z bolečino se je mogoče srečevati takole: »Ti, Gospod, si moja edina sreča. Izbrala sem tebe, nisem izbrala drugih, zato hočem tebe. Če mi pošiljaš veselje, da bi me okrepil in bi tako potem laže objela bolečine, ga rada sprejmem. Toda izbrala sem bolečino, ker si v njej ti … Bolečina je Božji dar ustvarjenemu bitju. To niso samo besede, s katerimi bi tolažili sebe ali bolnike. Bog vse bolne resnično ljubi na poseben način, ker so bolj podobni njegovemu Sinu.« (Chiara Lubich, Zakaj)

    Odlomki povzeti iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  6. Miro says:

    MISEL SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA

    BOŽJI SLUŽABNIK NE MORE SPOZNATI, KOLIKŠNO POTRPEŽLJIVOST IN
    PONIŽNOST IMA V SEBI, DOKLER MU GRE VSE PO VOLJI.

    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  7. Miro says:

    SREČNO VODI ČOLNIČ MOJ

    Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«

    Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal tudi profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.

    Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so videti, kako bo najslavnejši kirurg vračal zdravje svoji materi. Ko je O’Connor vzel v roke kirurški nož, je samozavestno rekel: »Naj se pokaže, kaj za srečo ljudi zmoreta znanost in napredek!«

    Globoko je zarezal v tkivo telesa, ki mu je dalo življenje. Prišel je do tvora. Tedaj mu je omahnil nož iz rok. Opotekel se je in z največjo težavo dejal: »Tu ne morem več pomagati. Mati ima neozdravljivo bolezen – raka.«

    Asistent je zašil rano. Kirurg pa je spoznal, kako se je prav pri njegovi materi vsa stavba znanosti naenkrat zrušila. Svoji materi ne more pomagati. Kmalu zatem je mati v omotici počasi govorila besede: »Ljuba Mati večnega življenja, reši njegovo dušo pogubljenja.« Te besede so bile kot daljni odmev iz lepe in srečne mladosti. Zadele so ga v živo. Pohitel je k materi in jo v solzah začel tresti: »Mati, zbudi se! Zbudi se!« Ko se je mati zbudila, ji je zagotovil, da je Marija uslišala njeno prošnjo: »Mati, verujem, verujem v Boga, kakor si me ti učila, verujem trdno in zvesto.« Mati je z blaženim nasmehom spregovorila: »Bog naj te blagoslovi in Marija naj te varuje v življenju. Srečno živi! Sedaj se lahko poslovim s sveta v veselem upanju, da se snideva v nebesih.«

    Bolníca je kmalu umrla, a sin zdravnik je ozdravel. Spoznal je, da je resnična rešitev človeštva le v veri in da tudi znanost in napredek z vero dobita novo luč, moč in lepoto.

    V pesmi se obračamo na našo Mater Marijo s prošnjo:«Vodi, vodi, srečno vodi čolnič moj življenja mi; v zadnji uri z mano bodi, da se duša ne zgubi. Takrat, ljuba Mati, daj duši moji sveti raj.«

    Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  8. Miro says:

    SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA (KKC)

    ZAKONITA OBRAMBA

    2263 Zakonita obramba oseb in družb ni izjema od prepovedi uboja nedolžnega, kar je prostovoljni uboj. “Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca … Samo prvi je hoten, drugi pa ne” (sv. Tomaž Akvinski, s.th. 2-2.64,7).

    2264 Ljubezen do samega sebe ostaja temeljno načelo nravnosti. Zakonito je torej, če kdo stori, da drugi spoštujejo pravico do življenja. Kdor brani svoje življenje ni kriv za uboj, tudi če je prisiljen, da svojemu napadalcu zada smrtni udarec:

    Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno … In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno obrambo opusti, da bi se izognil usmrtitvi drugega. Kajti svoje lastno življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih (Sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,64,7).

    2265 Zakonita obramba je lahko ne samo pravica, ampak resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenja drugih, za skupni blagor družine ali države.

    2266 Varovanje skupnega blagra družbe more zahtevati, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da ima zakonita javna oblast pravico in dolžnost, da strogo nastopa z ustreznimi kaznimi, v skrajno težkih primerih ni izvzeta tudi smrtna kazen. Iz podobnih razlogov imajo nosilci oblasti pravico, da z orožjem odbijejo napadalca na državo.

    Prvi namen kazni je, da popravi nered, ki ga je uvedlo zlo dejanje. Kadar krivec to kazen prostovoljno sprejme, ima le-ta spravno vrednost. Poleg tega je namen kazni, da brani javni red in varnost oseb. Končno ima kazen tudi zdravilno vrednost in mora, v mejah možnega, prispevati k poboljšanju krivca.

    2267 Tradicionalni nauk Cerkve upošteva stvarne pogoje za skupni blagor in dejanska sredstva za ohranjevanje javnega reda in varnosti oseb. Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom, ker so v boljšem sorazmerju in bolj skladna s ciljem, ki naj bo dosežen, in s človeškim dostojanstvom.

    O spoštovanju človekovega življenja več na: https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KRALJICA MIRU NAS KLIČE K MOLITVI S SRCEM!

    Več o njenem sporočilu (25. maj 2024) na: http://www.molitev.net/

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  10. Miro says:

    MOLIMO

    O Marija,
    jutranja zarja novega sveta,
    Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja:
    poglej, o Mati na neskončno število otrok,
    ki jim je prepovedano, da se rodijo,
    ubogih, ki težko živijo,
    mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja,
    ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti
    ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
    Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
    ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
    oznanjali evangelij življenja.
    Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar,
    veselje,da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju,
    in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo,
    da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje
    gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga,
    stvarnika in ljubitelja življenja.

    Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja