Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

7.363 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    4 STVARI, KI NAM JIH PRESVETO SRCE JEZUSOVO SPOROČA BREZ BESED (Aleteia, 18/06/19)

    Piše: Tom Hoopes

    JUNIJ JE MESEC PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA

    Presveto Srce mi je včasih povzročalo težave. Slike Jezusa s srcem, ki je lebdelo pred njegovo obleko, so se mi zdele čudne; večina pobožnosti, povezanih s Srcem Jezusovim, pa zastarela ali odbijajoča.

    Jezus mi je bil sicer všeč, a nisem videl smisla v tem, da se ukvarjam z njegovim kardiovaskularnim sistemom.

    Zaradi papežev v 20. stoletju, ki so spodbujali pobožnost k presvetemu Srcu Jezusovemu, sem nič kaj navdušen še enkrat razmislil o tem svojem mnenju. A Mati Terezija je bila tista, zaradi katere sem nehal godrnjati.

    Govorila je o tem, da je že od otroštva posvečena Srcu Jezusovemu. Rekla je: “Učiti se moramo od presvetega Srca Jezusovega. Zato je tudi Jezus rekel, naj se učimo od njega, ne iz knjig.”

    To me je prepričalo.

    Razmislite, kako nam Cerkev govori brez besed: pri krstu voda umije našo glavo in našo dušo in ne morem si zamisliti boljšega načina, s katerim bi nam Jezus rekel: “Želim biti v celoti združen s teboj in želim, da me odneseš ven iz cerkve, na ulice,” kot skozi svojo navzočnost v evharistiji.

    To je tako preprosto, da bi lahko razumel celo otrok. In tudi s presvetim Srcem Jezusovim je tako.

    PRVIČ: GRE ZA SRCE, NE ZA MOŽGANE

    Nobene uradne pobožnosti svetim možganom Jezusovim ne poznam. Obstaja pa pobožnost k Leninovim možganom, ki so jih po njegovi smrti vzeli iz njegovega telesa in jih preučevali, da bi našli ključ do “genialnosti uma” idejnega vodje sovjetske revolucije.

    Ti dve pobožnosti – naša Srcu Jezusovemu in njihova možganom – sta precej pomenljivi.

    Lenin je bil začetnik ogromnega sistema sovjetskega komunizma in njegova zapuščina so pravila, ideologija, hierarhija – vse to so osnovali prav njegovi možgani. Tudi Jezus Kristus je bil začetnik sistema, Cerkve, s pravili, nauki in hierarhijo. A njemu vse to ni najbolj pomembno. Temeljno zanj je učlovečenje.

    Mi častimo Jezusovo srce, ne možganov. Za nas je njegova zapuščina njegovo življenje: to, da je bival med nami kot Bog in človek.

    DRUGIČ: TO TUDI NI SVETNIŠKI SIJ

    Živimo v svetu, v katerem prevladuje mnenje, da sta “duhovnost” in “religioznost” dve različni stvari.

    Presveto Srce nas spominja, da “duh” ne obstaja v nekakšni nadzemeljski čarobni nadomestni ravni resničnosti. Naš duh in naše telo sta eno.

    Vsak otrok, ki gleda presveto Srce Jezusovo, zelo jasno vidi, da nam z njim Bog govori, da je njegovo učlovečenje resnično – da je bil resnično človek in resnično Bog – in da naša svetost ni v svetniškem siju zunaj nas, ampak v resničnosti globoko v nas.

    TRETJIČ: KAŽE NAM, KAJ POMENI BITI SOUDELEŽEN V ŽIVLJENJU SVETE TROJICE

    Nekoč je neki duhovnik pripovedoval, da je svoj klic zaslišal, ko je kot otrok strmel v družinsko sliko presvetega Srca. “Videl sem, da mi daje svoje srce,” je dejal, “zato sem ga prosil, naj vzame moje.” Posvetil se je presvetemu Srcu Jezusovemu, še preden je razumel, kaj to sploh pomeni.

    Po zakramentu krsta naj bi postali deležni božjega življenja svete Trojice. Osebe v Trojici živijo v nenehnem medsebojnem podarjanju druga drugi. Oče vse podari Sinu, Sin vse vrača Očetu, Sveti Duh pa prihaja iz te ljubezni in vse daje nazaj.

    Ko se v zakramentih podarjamo Bogu in ko opravljamo posvetitve, ki zrcalijo in podpirajo te zakramente – posvetitev Srcu Jezusovemu in Božji Materi –, vstopamo v predano ljubezen svete Trojice.

    Sveti Janez Pavel II. to takole razlaga: “V Jezusu Bog ljubi po človeško, trpi po človeško in se veseli po človeško. In obratno, v Jezusu človeška ljubezen, človeško trpljenje in človeška slava dobijo Božjo moč.”

    ČETRTIČ: JE IKONA TEGA, KAKO JE GREH VIDETI V VEČNOSTI

    Lahko je videti greh in odrešenje kot nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, kot nekaj, kar je končano.

    Toda Katekizem Katoliške cerkve navaja, da “tisti, ki se predajajo razbrzdanosti in zlu, v svojem srcu, kolikor je na njih, znova križajo in sramotijo Božjega Sina s svojimi grehi”. (KKC 508)

    Slika presvetega Srca prikazuje, kako zelo je druga Božja oseba Trojice v svojem srcu ranjena zaradi greha. To breme greha nosi s seboj za vedno.

    “Grehi proti čistosti in ljubezni neposredno ranijo Jezusovo Srce,” pravi Mati Terezija. “Naj bosta zato naša ljubezen in zvestoba olajšanje za presveto Srce Jezusovo.”

    Ta pobožnost nas spominja, da je Jezus Bog in človek. Spodbuja nas k darovanju samih sebe in k zadoščevanju za grehe sveta.

    Morda to res zveni zastarelo. A v dobrem smislu.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/06/18/4-stvari-ki-nam-jih-presveto-srce-jezusovo-sporoca-brez-besed

    PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!

  2. Miro says:

    MATI ZLATA, ODPRI MI NEBEŠKA VRATA

    Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi zamorec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega črnca. Še nobenemu zamorcu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Črnec bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji zamorec pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju.

    Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje.

    Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik, ki si vse življenje živel krepostno, kaj ti je bilo ob smrti v največjo tolažbo.«

    »Kaj misliš?« ga vpraša Dominik.

    »Morda to, da si ohranil do konca življenja krepost čistosti?«

    »Že, tudi to, a ne samo to.«

    »Morda ti je bilo v največjo tolažbo to, da si imel mirno vest?«

    »Tudi to je dobro, a ni najboljše!«

    »Morda ti je bilo v tolažbo upanje na nebesa?«

    »Ne, ne samo to!«

    »Morda so ti bila v tolažbo dobra dela?«

    »Ne!«

    »Kaj pa potem?«

    »Ob smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«

    V pesmi se na našo Mater obračamo s prošnjo: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata, da te v raju počastim z lepim petjem angelskim.«

    Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO S PRESVETO DEVICO MARIJO

      MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
      MAGNIFICAT)

      Moja duša poveličuje Gospoda,
      moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
      Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
      glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
      Velike reči mi je storil Vsemogočni,
      njegovo ime je sveto.
      Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
      ki mu zvesto služijo.
      Dvignil je svojo močno roko,
      razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
      Mogočne je vrgel s prestola
      in povišal je nizke.
      Lačne je napolnil z dobrotami
      in bogate je odpustil prazne.
      Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
      kakor je obljubil našim očetom.
      Spomnil se je svoje dobrote
      do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
      Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
      kakor je bilo v začetku,
      tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. (prim. Lk 1,46-55)

      Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  3. Miro says:

    NA SMRTNI POSTELJI SE NE POGOVARJAMO O DEDIŠČINI, AMPAK KOGA BI ŠE RAD VIDEL (Aleteia, 26/05/24

    BENJAMIN SITER SE JE V PODKASTU GIBANJA DRUŽINA IN ŽIVLJENJE Z ALENKO KRIŽNIK IN JANIJEM KRAMARJEM IZ SLOVENSKEGA DRUŠTVA HOSPIC POGOVARJAL O EVTANAZIJI

    Na začetku je JANI KRAMAR iz Slovenskega društva Hospic spregovoril o odnosu družbe do smrti. Pravi, da se je odnos do smrti precej spremenil. Včasih je obstajal močan socialni podporni element, saj se je od pokojnega poslovila cela vas, zaradi zbiranja za molitev ob pokojnem, na sedmini in ob tridesetem dnevu pa tudi žalujoči v najtežjih trenutkih niso bili sami.

    Danes pa smo postali “komot”, pravi: “Nekoga, ki je bolan, damo v bolnišnico in nato počakamo, da umre, nato ga damo v žaro in v štirih urah gremo. Kdo se je tukaj uspel posloviti od koga? Že v fazi umiranja ni bilo nobenega zaključevanja odnosov, ker se bojimo soočiti s človekom, ko je še živ.”
    Družba, ki se pretvarja

    ALENKA KRIŽNIK, prav tako iz Slovenskega društva Hospic, ugotavlja, da smo družba, ki se zelo pretvarja. Veliko besed se namenja izrazoslovju, rečemo npr. dolgoživa družba namesto starejši. Tega, da se staramo, nočemo sprejeti: “Tudi nimamo zakona o evtanaziji, imamo predlog Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ali lahko z nekimi umetnimi mehanizmi govorimo o stvareh, ki ne pritičejo pomoči?”

    Sodelavki Hospica, ki je sicer pravnica, se zdi predlog zakona sporen tudi s pravnega vidika. Po drugi svetovni vojni smo namreč človekovo življenje postavili kot najvišjo vrednoto, v katero se ne sme posegati. S tem zakonom pa smo življenje spravili na raven prostovoljnega urejanja: “Kot pravnica vidim prvo težavo v tem, da odločamo o nečem, o čemer ne moremo odločati.”

    Več o njunih pogledih na: https://si.aleteia.org/2024/05/26/na-smrtni-postelji-se-ne-pogovarjamo-o-dediscini-ampak-koga-bi-se-rad-videl

  4. Hvala says:

    PREDLAGAM DA V TEM ČASU DO REFERENDUMA MOLIMO VSAK DAN ENO ZDRAVO MARIJO V NAMEN -ODLOČITVE ZA BOGA, KI JE VIR VSEGA DOBREGA, VIR ŽIVLJENJA!

    MATI MARIJA JE TOLIKOKRAT V ZGODOVINI ŽE POMAGALA NAŠIM PREDNIKOM, V ČASU VOJNE IN OB VSAKEM ČASU!

    Z ZAUPANJEM JO PROSIMO ZA POMOČ, ZA SPOZNANJE, DA JE BOG TISTI, KI DAJE ŽIVLJENJE IN ČLOVEKA TUDI POKLIČE.

  5. Miro says:

    DA, JEZUS JE V HOSTIJI RESNIČNO NAVZOČ!

    ZA ZAKRAMENT EVHARISTIJE SO SE V ZGODOVINI CERKVE IZOBLIKOVALI RAZLIČNI VIDIKI IN IMENA. JEZUS JE PRI ZADNJI VEČERJI Z UČENCI, PRI KATERI JE KRUH SPREMENIL V SVOJE TELO TER VINO V SVOJO KRI, POSTAVIL ZAKRAMENT EVHARISTIJE.

    Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.

    Odlomek iz članka: Sveto Rešnje Telo in Kri – praznik, ki je središče naše vere (Aleteia, 20/06/19)

    Več o pomenu praznika svetega Rešnjega Telesa in Krvi na:
    https://si.aleteia.org/2019/06/20/sveto-resnje-telo-in-kri-praznik-ki-je-bil-nekoc-prepovedan

    HVALJENO IN ČEŠČENO NAJ VEDNO BO PRESVETO REŠNJE TELO!

  6. Miro says:

    MARIJA, POGLEJ NAS GREŠNIKE ZDAJ

    Stari pater Avguštin je ravno molil v svoji sobi za spreobrnjenje grešnikov rožni venec, kar potrka samostanski brat in sporoči: »Jutri bodo usmrtili zločinca. Več duhovnikov ga je že poskusilo spraviti z Bogom, a brez uspeha. Obnaša se kakor divja zver, tako da so ga morali vkleniti. Stalno ponavlja: ‘Pogubljen, pogubljen na veke!’

    Stari mož molitve in pokore poklekne pred Marijino podobo in zmoli Spomni se. Nato se odpravi na pot. S seboj vzame podobico z molitvijo Spomni se. Ko pride v zapor, lepo pozdravi in zapornika nagovori. On divje zarožlja z verigami in zakriči:

    »Poberite se, dajte mi mir, dobro za vas, da sem vklenjen, sicer bi vas raztrgal na drobne kosce,… pogubljen, pogubljen na veke!« Pater ne odneha, ampak se priporoča Mariji, pribežališču grešnikov. Končno je zapornik pripravljen skupaj s patrom zmoliti molitev Spomni se. Za patrom ponavlja: »Spomni se – spomni se, da še nikdar ni bilo slišati – da še nikdar ni bilo slišati…«

    Ko sta bila sredi molitve, je obsojenec, ganjen do solz, začel ponavljati: »O Marija, o Marija!« Pater je molitev sam zase končal. Tedaj je zaslišal besede: »Pater, lepo vas prosim, nikar ne odhajajte, tako vas potrebujem, spovedal bi se rad.«

    Opravil je dobro spoved in prejel druge zakramente. Naslednji dan so ga usmrtili. Pater je zanj opravil mašno daritev, poln hvaležnosti do Marije, pribežališča grešnikov.

    Sv. Klemen Marija Hofbauer je povedal: »Ko grem previdevat bolnika, če imam med potjo čas, da zanj zmolim rožni venec, vem, da bo dobro opravil sveto spoved. Popolnoma prepričan sem: Grešnik se vedno spreobrne, če sem med potjo imel dovolj časa, da sem zanj zmolil rožni venec.«

    Devica Marija je razodela sveti Jedrti: »Sem mati grešnikov, ki se hočejo poboljšati in spreobrniti.« Na našo Mater se obračamo s prošnjo: »Marija, poglej nas grešnike zdaj, pripelji nas v sveti raj.«

    Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  7. Miro says:

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« (Lk 24,1-7)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih zapisali: M, molilka Petra, Jožica, Jana, Kristina, Milan, Mina, Teja, Hermina, Lea, Lucija in drugi prosilci Božjih milosti na: http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    GOSPODA JEZUSA še posebej prosimo za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju presvete Božje volje. Z vero in zaupanjem izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!

    MOLIMO DESETKO ROŽNEGA VENCA

    – KI JE OD MRTVIH VSTAL

    – Ki je premagal smrt z lastno močjo.
    – Ki se je Magdaleni prikazal kot vrtnar.
    – Ki je apostolom pokazal velikonočni mir.
    – Ki je apostolom podaril moč odpuščati grehe.
    – Ki sta ga učenca spoznala po lomljenju kruha.
    – Ki se ga je hotel Tomaž dotakniti z lastnimi rokami.
    – Kateremu je Tomaž izpovedal svojo vero: Moj Gospod in moj Bog.
    – Ki je Petra trikrat vprašal: Simon, ali me ljubiš?
    – Ki je Petru naročil, naj pase Njegove ovce.

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

  8. Miro says:

    ŠE SMRTNA TEŽAVA MI STRAŠNA NE BO

    Škof Dupanloup (Dipanlú) je pripovedoval naslednji zgled: Nekega dne so ga poklicali k na smrt bolni mladi ženi, kateri je pred več leti podelil prvo sveto obhajilo. Škof jo je pomiloval, kako težak križ je morala sprejeti. Žena je spregovorila:

    »Gospod škof, ali mislite, da bom prišla v nebesa?«

    »Gospa, jaz trdno zaupam.«

    »Jaz sem o tem popolnoma prepričana in gotova.«

    »Kdo vam daje tako gotovost?«

    »Nasvet, ki ste mi ga vi sami nekoč dali. Na dan mojega prvega obhajila ste mi priporočili, naj vsak dan prav zbrano zmolim eno zdravamarijo. In to sem tudi storila. Štiri leta ni minil dan, da ne bi zmolila rožnega venca. To je tisto, kar mi daje gotovost, da bom rešena in da bom prišla v nebesa. Marijo sem štiri leta vsak dan tolikokrat prosila: ‘Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.’ Težko bi zato mogla verjeti, da bi me Marija sedaj ob smrti zapustila. Ona je pri meni, ona me bo popeljala tudi v nebesa.«

    Škof je povedal, da je bil kmalu priča njene blažene smrti, ki je ni mogoče popisati in je tudi nikdar ne bo mogel pozabiti.

    Smrtna ura je najbolj odločilna za nas, zato je nadvse pomembno, da smo takrat v prijateljstvu z Bogom, v božji milosti, brez smrtnega greha. Če bomo našo duhovno Mater goreče častili, bomo v prijateljstvu z njo in z njenim Sinom vse življenje, zato tudi ob smrti. »Še smrtna težava mi strašna ne bo, če gleda me mater’no tvoje oko. Če z milostno roko obrišeš obraz, če v srcu: ‘Marija!’ bo zadnji moj glas.«

    Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  9. Hvala says:

    Pismo škofa Štumpfa o evtanaziji in legalizaciji marihuane si lahko preberete na Tv Exodus.

    Dr Štumpf pravi takole:

    NEMOGOČE JE OSTATI NEVTRALEN. KDOR BO OSTAL DOMA, POMENI, DA NAVIJA ZA SMRT. ČE NAM JE VSEENO, ALI BO ZMAGALO ŽIVLJENJE ALI SMRT, POMENI, DA NAS PREPROSTO NI.

    KDOR BO DAL SVOJ GLAS ŽIVLJENJU, IMA V CERKVI KAJ ISKATI; KDOR PA BO GLASOVAL ZA SMRT, PA NAJ V PRIHODNJE OSTANE KAR DOMA. NIMA POMENA, DA BI ŠE HODIL TJA V DVOJNEM DRESU HLIMBE. V CERKVI NAMREČ ČASTIMO IN SLAVIMO BOGA, KI JE STVARNIK VSEGA IN JE IZVOR VSAKEGA ŽIVLJENJA. TO IZPOVEDUJEMO V NAŠI VERI.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Poglejmo škofovo pismo v celoti!

    PISMO ŠKOFA ŠTUMPFA OB REFERENDUMU O EVTANAZIJI IN LEGALIZACIJI MARIHUANE

    Navijanje na tekmi v dvojnem dresu? Nemogoče.

    Ali si za eno ali za drugo ekipo.

    Na tekmi bi kratko potegnili navijači s pol dresa na sebi od ene ekipe in pol od druge. Ne bi se dobro končalo. Verjemite, da ne.

    So pa tudi taki, ki jim je vseeno, kdo bo zmagal; na sebi nimajo dresa, ne gredo na tekmo in niso del igre.

    Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane je nastavljena igra, ki jo je država vsilila ljudem in se tako otresla velike moralne odgovornosti. Dobro ve, da gre za boj med življenjem in smrtjo. Kdo bo zmagal? Veliko bo odvisno tudi od udeležbe kristjanov. Nemogoče je ostati nevtralen. Kdor bo ostal doma, pomeni, da navija za smrt. Če nam je vseeno, ali bo zmagalo življenje ali smrt, pomeni, da nas preprosto ni.

    Država v boj proti življenju pošilja zdravnike; torej tiste, ki bi ga morali varovati in braniti, pa jih sili, da ga uničujejo. Mnogi se temu odločno upirajo in s tem delajo čast svojemu ‘belemu dresu’, ki pomeni obrambo življenja. Ko država nastavlja zdravnike za njegove uničevalce, se sama spreminja v ‘poligon smrti’. Gre za hudo zlorabo zdravniške etike in poklica in veliko grožnjo ljudem. Temu se moramo odločno upreti.

    Tokrat bomo kristjani na referendumu izpovedali svojo veroizpoved: v življenje ali v smrt. Kdor bo dal svoj glas življenju, ima v cerkvi kaj iskati; kdor pa bo glasoval za smrt, pa naj v prihodnje ostane kar doma. Nima pomena, da bi še hodil tja v dvojnem ‘dresu hlimbe’. V cerkvi namreč častimo in slavimo Boga, ki je stvarnik vsega in je izvor vsakega življenja. To izpovedujemo v naši veri, ki od nas zahteva, da ga branimo.

    Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane bo torej tudi referendum o slovenskem krščanstvu in narodnem obstoju. Jaz bom odločno glasoval proti evtanaziji in proti legalizaciji marihuane.

    Naj zmaga življenje. Tega smo vredni, za to molimo in Boga prosimo za naš obstoj.

    Murska Sobota, 24. 5. 2024

    dr. Peter Štumpf, soboški škof

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ja,KO PRI SVETI MAŠI MOLIMO VEROIZPOVED V BOGA, TO POTRJUJEMO Z MISLIMI, BESEDAMI IN DEJANJI. V KOLIKOR NISO VSE TRI USKLAJENE, VEROIZPOVED NI POPOLNA, je človek v “dvojnem dresu”.

    KAJ PA NAŠA VEST? Bolj ko je človek povezan z Bogom, se redno očiščuje greha in se bojuje zoper grehe, bolj bo čutil opozarjenje vesti.

  10. Miro says:

    SVETOPISEMSKA VRSTICA NAS OPOMINJA, DA NI VSE V NAŠIH ROKAH (Aleteia, 24/05/24)

    ČE NENEHNO POSKUŠATE NADZIRATI VSAKO DEJAVNOST, SI VZEMITE TRENUTEK ZA TE DRAGOCENE IN MODRE BESEDE

    Dandanes se pogosto zdi, da nas hkrati zaposluje cel kup stvari. Ne pomaga, da mnoge izmed nas zmotijo neskončna sporočila, ki nam jih pošiljajo prek pametnih telefonov. In ker se zdi, da naše življenje kar prekipeva od številnih obveznosti, pogosto poskušamo nadzorovati vse, kar je mogoče, kadar je mogoče.

    Nekatere stvari seveda vsekakor lahko nadziramo: recimo dejavnosti, h katerim želimo vpisati svoje otroke. Še vedno pa je nešteto stvari, ki jih poskušamo oblikovati in upravljati v upanju, da nas bodo izpolnile. Toda v resnici je izid pogosto zunaj naših zmožnosti in na koncu smo lahko pošteno razočarani.

    To se lahko kaže v vseh vrstah odnosov. Morda se poskušate spoprijateljiti s staršem v otrokovi šoli, ki je do vas nekoliko vzvišen. Ali pa ste v nezdravem razmerju, ki se bo sčasoma končalo in vam zlomilo srce. Čeprav ste morda malce obupani, ker se ti odnosi niso razvili v kaj več, obstaja zelo dober razlog, zakaj vam je bila prihranjena nadaljnja škoda.

    ODGOVOR V DESETIH BESEDAH

    Odgovor najdemo v 16. poglavju Pregovorov, kjer je več vrstic, ki govorijo o Božji moči v naših življenjih. Ena vrstica nas še posebej opominja na to, kako pomembno je, da se Mu preprosto prepustimo: ne glede na to, kakšna pot ali kakšne okoliščine se nam zdijo prave za nas, morda obstaja boljši načrt, ki ga lahko sprejmemo.

    ČLOVEKOVO SRCE NAČRTUJE SVOJO POT, A GOSPOD VODI NJEGOVE KORAKE. (Pregovori 16,9)

    To je še posebej dober opomnik takrat, ko se počutimo prizadete zaradi nečesa, kar se je zgodilo v našem življenju, kot so tisti izgubljeni odnosi, morda potovanje, ki si ga ne moremo privoščiti, ali poklicna priložnost, ki se ni izšla.

    Pomembno je, da ne pozabimo: ostati moramo odprti za priložnosti, ki nam pridejo na pot, in predvideti, kam nas lahko pot pripelje, ne da bi poskušali vrata odpreti na silo. To sicer ni vedno preprosto, toda bolj boste vadili, da ste pomirjeni s svojo potjo, bolj boste cenili pokrajino svojega končnega cilja.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/05/24/svetopisemska-vrstica-nas-opominja-da-ni-vse-v-nasih-rokah

    O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE (izrek sv. Angele Merici)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja