Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

9.415 Responses to Nasvet

  1. Hvala says:

    BOG NI ZLATA RIBICA, KI IZPOLNJUJE ŽELJE

    Življenje imamo radi pod nadzorom. Radi vemo, kaj bo jutri – Jezus pa pravi, za to ne skrbite, dovolj je dnevu lastna teža
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    Vera ni v preračunljivosti, vera je v zaupanju. Zaupanje pa raste prav v nepredvidljivosti, kjer kljub popolni negotovosti rečemo: »Bog, ti veš, ti vse vodiš, hočem te ljubiti, hočem ti služiti.«
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Božje kraljestvo zahteva od nas pogum, tveganje, napor. Bog hoče, da se v naporu prekalimo, rastemo v zaupanju in hodimo za njim
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    »In govoril je: ›Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.‹

    Prilika o gorčičnem zrnu

    In govoril je: ›Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.‹

    V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.« (Evangelij po Marku 4,26–34)

    Ko Jezus govori o Božjem kraljestvu, ga najprej primerja s človekom, ki vrže seme v zemljo. Ne glede na to, ali spi ali vstaja, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve kako. Dozori ob svojem času, ne da bi pri tem mogel kaj dosti vplivati nanj. Tako govori tudi prispodoba o gorčičnem zrnu, ki je tako drobno, da se zdi praktično neuporabno, da ne služi ničemur, nazadnje pa zraste iz njega veliko drevo, v katerem lahko gnezdijo ptice neba.

    Kakšno je torej Božje kraljestvo? Lahko bi rekli nepredvidljivo in hkrati za vse (na voljo vsem). In prav ti dve oznaki nam največkrat nista prav nič ljubi. Življenje imamo radi pod nadzorom. Radi vemo, kaj bo jutri – Jezus pa pravi, za to ne skrbite, dovolj je dnevu lastna teža. Radi bi vedeli, kaj še moramo storiti, da bo vse prav, Jezus pa na pot pošilja učence brez vsega, brez torbe, brez obuvala in brez hrane. Radi bi zagotovilo kot Zebedejeva sinova, da bomo sedeli na desni in levi v njegovem kraljestvu, on pa pravi, da to ni ne v naši ne v njegovi moči.

    Vera ni v preračunljivosti, vera je v zaupanju. Zaupanje pa raste prav v nepredvidljivosti, kjer kljub popolni negotovosti rečemo: »Bog, ti veš, ti vse vodiš, hočem te ljubiti, hočem ti služiti.« Ko vse naredimo, lahko rečemo le: »Ubogi hlapci smo, kar smo mogli, smo naredili.« Radi bi vedeli, koliko naj vložimo, da bo zraslo to in ono. Jezus pa nas vabi, da zastavimo vse svoje življenje, naj ga izročimo njemu, on ga bo vodil. Naše vprašanje naj ne bo, koliko naj vložimo – vedno vse, ne, kaj bo zraslo –, to vodi Bog! Narediti vse, kar je mogoče, prizadevati si za dobro, do svojih meja – rezultat prepuščati Bogu!

    Naš cilj torej ni rezultat, naš cilj je pot. Pot, ki je v izpolnjevanju Božje volje.
    Če se spomnimo prilike o bogatem mladeniču, bi tudi mi radi kakor on – popolno srečo, popolno življenje, večno življenje. Radi bi zagotovilo. Jezus pa mu ravno tega ne daje, naroča pa mu, naj vse proda, da ubogim in hodi za njim. Namesto gotovosti – negotovost; namesto cilja – pot!

    Druga oznaka Božjega kraljestva ni nič bolj privlačna. Gorčično zrno je spet neugledno, kakor pšenično zrno ni nič posebnega. Ko pade v zemljo, se zdi še bolj ubogo kot prej. A prav to se mora zgoditi, da iz njega zraste drevo. In spet je tu neljuba podoba. Samo zase to drevo ni nič, koristi pa pticam neba. Mar ni veselje Božjega kraljestva v tem, da koristi drugemu, da je za vse, da daje prostor drugemu. A že apostoli so spraševali Jezusa, kaj bodo imeli od tega, da hodijo za njim. On jim odgovarja, da veliko. A veliko le v luči ljubezni: imeli bodo ljudi okrog sebe in zanje bodo morali skrbeti. Če jim je ljubezen v veselje, so dosegli stokratno, če pričakujejo udobje, so izgubili vse.

    Tako Jezus pokaže, da Božje kraljestvo ni za »ziheraše«, ni za tiste, ki hočejo predvsem mirno in udobno spanje. Božje kraljestvo zahteva od nas pogum, tveganje, napor. Bog hoče, da se v naporu prekalimo, rastemo v zaupanju in hodimo za njim. On sam bo dajal sadove.

    Božje kraljestvo ni za tiste, ki bi radi koristi zase. Božje kraljestvo je za tiste, ki bi radi ustvarjali dom za vse, prostor sprejetosti za vsakega. Kjer je v ospredju lastna korist, ni prostora ne za Boga ne za bližnjega, tam Božje kraljestvo ne more uspevati.

    Preprosti priliki, preprosti besedi – Božje kraljestvo je nepredvidljivo in za vse, ali ga hočemo graditi?

    Če smo se vendarle odločili graditi, preizkusimo svojo vero ob vztrajni molitvi. Kako naj ob povedanem razumemo Jezusove besede: »Vedno molite in se ne naveličajte.«

    Za dober zgled takšne vztrajne molitve, za zgled, kako torej to početi, Jezus postavi neko vdovo, ki se bori proti krivici v svojem življenju. Je nekakšen protestnik proti krivicam v družbi, »rumeni jopič« proti svinjarijam, ki se ji dogajajo kot predstavnici ljudi z dna družbene lestvice v Izraelu. Ona ve, da je nekaj narobe, in ji za to ni vseeno. Ni ji vseeno! To je namreč prva stvar, ki jo v človeku ustvari molitev, za stvari se začnemo brigati, zavzamemo se zanje.

    Druga stvar pa je tisto, kar to, da se za nekaj zavzamemo, da nam je za nekaj mar in da pri tem ne popuščamo, iz nas naredi – torej proces, ki se ob tem odvija v nas, proces, ki je pomembnejši od rezultata samega. Zato namreč Jezus nasproti vdovi postavi sodnika, ki je ravno tako krivičen kakor družba, »ki se ne boji Boga in se ne meni za človeka« (Evangelij po Luku 18,2), ki so mu torej Božje zapovedi, skrb za sočloveka in preganjanje krivice deveta briga. »Rekel je: ›V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka.‹« (Evangelij po Luku 18,2)

    Ta lik v priliki kar sam od sebe bralcu pove, da zelo verjetno vdovino zavzemanje ne bo uspešno, da bo ta njen protest ostal neslišan. Vendar to ni toliko pomembno. Pomembna je njena vztrajnost.

    Ob tem čudnem paru si tako pridemo na jasno, da torej Jezus z »vedno moliti in se ne naveličati« ne obljublja bombončkov, češ če boste dovolj prosili, če boste dovolj trmasti in če ne boste popuščali v svoji vnemi, potem boste dobili točno tisto, kar si želite. Ne, saj Bog vendar ni avtomat, dobra vila ali zlata ribica, ki izpolnjuje želje. Jezus pravi, da mora človek veliko moliti, ne zato, da bi s tem postopoma spremenil Boga, da bi si Bog v čem premislil, ampak da bi se ob tem vztrajnem prosjačenju sam spremenil. Da bi si človek v čem premislil, da bi v molitvi od svojih želja prišel do tega, kar je pravilno, »pravično« prositi, kakor pravi Jezus. Da bi ga zavzemanje, da bi ga prošnja sama spremenila v tolikšni meri, da bi potem tudi sam verjel v tisto, kar prosi. Da bi to, za kar prosi in proti čemur se bori, sčasoma tudi sam začel živeti. Da bi potem tudi razumel, da Bog vedno »pomaga do pravice« (Evangelij po Luku 18,7–8), do tega, kar je res prav, ne do tega, kar si mislimo ali želimo, da bi bilo prav.

    »Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Evangelij po Luku 18,7–8)

    https://137.si/bog-ni-zlata-ribica-ki-izpolnjuje-zelje-2/

  2. Hvala says:

    SVETO PISMO JE KRAJ, KJER SE BOG SREČA S ČLOVEKOM

    Ljudje smo zelo slabotna in grešna bitja.

    ČE SE ČLOVEK NE ODPOVE SVOJI VOLJI IN NE SPREJME oz. SE NE PODREDI BOŽJI VOLJI V VSEM, GA NE SLIŠI, TUDI POSLUŠA GA TEŽKO, ker ima včasih človek svoje zamisli o tem kako bo iskal Boga. Vendar je Gospod tisti, ki prvi išče in trka na človeško srce.

    BOG JE ŽIV, JE OSEBA, ZATO JE POTREBNO Z NJIM GOVORITI, MU ODDAJATI VSE SKRBI, STISKE IN GA POSLUŠATI, KAJ GOVORI.

    SVETO PISMO JE NAPISANO ZA VSAKOGAR.

    V moji življenjski stiski mi je Gospod POKAZAL V SVETEM PISMU ZGODBE, KI SO NAPISANE ZA MOJ PRIMER, ZA MOJE REŠITVE, POKAZAL MI JE KAJ JE VZROK IN KAJ BO V BODOČNOSTI-OBLJUBE.

    O ko bi ljudje vedeli, kaj želi GOSPOD VSAKEMU POSEBEJ POVEDATI, POKAZATI, GA NAUČITI BI VSAK DAN BILI Z NJIM V POGOVORU- OB BOŽJI BESEDI V SVETEM PISMU!

    Kako je mogoče da Boga iščemo, ko pa nam kaže in hoče govoriti z nami, pa se včasih ne zmenimo zanj!?

    Človeška grešnost-napuh povzroča velike bolečine in stiske.

  3. Miro says:

    POGLABLJAJMO SE V BOŽJO BESEDO IN MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE

    BOŽJA BESEDA: Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« (Lk 24,1-7)

    S trdnim zaupanjem se obrnimo na ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA in SVETO DEVICO MARIJO. Ponižno ju prosimo za potrebne milosti za trpeče sestre in brate po namenih, ki so jih v prošnjah za molitev zapisali prosilci Božjih milosti na:

    http://www.molitev.net/skupaj-molimo.html

    Z Marijino pomočjo vse prošnje prosilcev milosti potapljajmo v odrešenjski studenec BOŽJEGA USMILJENJA, pri obhajanju SVETE EVHARISTIJE, kjer se za nas in naše odrešenje daruje JEZUS KRISTUS. Naj bo naše vsakodnevno duhovno in življenjsko vodilo: PO MARIJI K JEZUSU!

    GOSPODA JEZUSA še posebej prosimo za luč in moč pri sprejemanju in spolnjevanju presvete Božje volje. Z vero in zaupanjem izrekajmo: Zgodi se presveta Božja volja! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju do nas grešnikov!

    MOLIMO DESETKO ROŽNEGA VENCA

    1. KI JE OD MRTVIH VSTAL
    2. Ki je premagal smrt z lastno močjo.
    3. Ki se je Magdaleni prikazal kot vrtnar.
    4. Ki je apostolom pokazal velikonočni mir.
    5. Ki je apostolom podaril moč odpuščati grehe.
    6. Ki sta ga učenca spoznala po lomljenju kruha.
    7. Ki se ga je hotel Tomaž dotakniti z lastnimi rokami.
    8. Kateremu je Tomaž izpovedal svojo vero: Moj Gospod in moj Bog.
    9. Ki je Petra trikrat vprašal: Simon, ali me ljubiš?
    10. Ki je Petru naročil, naj pase Njegove ovce.

    MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!

  4. Miro says:

    O RAZLOČEVANJU MED DOBRIM IN SLABIM

    KAJ JE DOBRO IN KAJ SLABO?

    OSNOVNO VODILO PRI IGNACIJANSKEM RAZLOČEVANJU JE PREPOZNAVANJE STANJA SRCA. ČE DELUJEMO V SKLADU S TEM, KAR BOG ŽELI ZA NAS, NARAVNO OBČUTIMO MIR.

    Če smo usklajeni z Božjo navzočnostjo v nas, bomo imeli občutek pravilnosti, pomirjenosti, tolažbe. To je znamenje, da smo na pravi poti. Nasprotno pa občutki duhovne potrtosti, praznine, obupa pomenijo, da smo na napačni poti.

    Pri tem pa je seveda bistveno, da znamo razlikovati med užitkom in veseljem, med pozitivno in negativno žalostjo, med pristnim veseljem in njegovimi ponaredki.

    Cilj veščine razločevanja duhov, kot se tudi imenuje, je razumeti in ravnati svobodno. Le kdo si želi biti prevaran od svojih lastnih vzgibov? Ta “postava svobode” je položena v srce vsakega človeka, ki išče resnico, ne glede na njegovo veroizpoved.

    Odlomek iz Aleteinega članka: Kako vedeti, kdaj iti levo in kdaj desno, kaj je dobro in kaj slabo (16/01/18)

    Celoten prispevek na: https://si.aleteia.org/2018/01/16/kako-vedeti-kdaj-iti-levo-in-kdaj-desno-kaj-je-dobro-in-kaj-slabo

    • Miro says:

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  5. Miro says:

    Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KAKO PRIČUJEMO ZA RESNICO?

    Kristjan mora izpričevati evangeljsko resnico na vseh področjih svoje javne in zasebne dejavnosti ter, če je potrebno, tudi z žrtvovanjem svojega življenja. Mučeništvo je najvišje pričevanje za resničnost vere.

    Kompendij KKC, 522

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    Spoštovani g. Milan!

    Glede na vaše stanje, ker vas napadajo strahovi-skušnjave, vam predlagam, DA SE UPRITE SKUŠNJAVCU TAKO, DA IZGOVARJATE BOŽJE BESEDE :

    Npr. Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. 2 Timoteju 1,7
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Filipljanom 4,13
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Npr: JEZUS JE MOJ GOSPODAR! In tako dalje.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ZAKAJ JE NUJNO, DA IZGOVARJAMO BOŽJE BESEDE IZ SVETEGA PISMA V STISKAH, V BOLEZNIH, V VSAKI PREIZSKUŠNJI?

    JEZUS NAM JE POKAZAL VZOR, NAROČIL JE KAKO SE UBRANIMO NAPADA SKUŠNJAVCA, KER JE ON TO PRESTAL, KO GA JE HUDIČ SKUŠAL V PUŠČAVI.

    Sedaj vam bom napisala primer, ki ga je navedla Joyce Mejer v knjigi: BITKA V UMU, ko je bolnik izrekal BOŽJO BESEDO nad svojim telesom.

    Takole pravi Yoyce Meyer:

    BOLNIK JE IZREKAL BOŽJO BESEDO NAD SVOJIM TELESOM, CITIRAL SVETOPISEMSKE VRSTICE OZDRAVITVE IN VEROVAL, DA BO PRIŠLO DO OZDRAVLJENJA, MEDTEM, KO JE TO POČEL, GA JE OBČASNO NAPADAL DVOM.

    POTEM, KO JE PREŽIVEL TEŽKO OBDOBJE IN ZAČEL IZGUBLJATI VOLJO, MU JE BOG ODPRL OČI ZA DUHOVNI SVET.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Videl je demona, ki mu je govoril laži, ter mu pravil, da ne bo ozdravljen in da PRIZNAVANJE BOŽJE BESEDE ne bo delovalo.
    PRAV TAKO PA JE VIDEL, DA JE OB VSAKEM IZREKANJU BOŽJE BESEDE IZ NJEGOVIH UST KOT MEČ PRIŠLA LUČ, OB KATERI SE JE DEMON PRESTRAŠIL IN PADEL VZVRATNO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    KO JE TEMU BOLNIKU BOG POKAZAL TO VIDENJE, JE MOŽ RAZUMEL, ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO IZGOVARJATI BOŽJE BESEDE. VIDEL JE, DA JE V RESNICI VEROVAL, ZARADI ČESAR GA JE DEMON NAPADEL Z DVOMOM.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Ko človeka napada hudobec IN MU POVZROČA HUD STRAH, KO GA NAPADA Z BOLEZNIMI, KO MU PODTIKA LAŽI, DVOME-DVOM JE TO NEVERA, TAKRAT SE UBRANI VERNIK Z BOŽJO BESEDO, KI VRŽE HUDOBCA NAZAJ.

    Glejte v knjižnicah imajo tudi knjigo-OSEMSTO BOŽJIH OBLJUB .

    ZA VSAKO OBLJUBO, KI JO JE BOG DAL IN JE NAPISANA V SVETEM PISMU, IMAMO PRAVICO DO NJE, JO IZGOVARJAMO, NA TA NAČIN NAS BOG REŠUJE, IMAMO PRAVICO DO OBLJUB.

    KDOR PA NE BERE SVETEGA PISMA, TUDI NE VE, KAJ VSE LAHKO PREJME OD BOGA. NEPOZNAVANJE SVETEGA PISMA JE NEPOZNAVANJE BOGA-JEZUSA KRISTUSA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Glejte, NUJNO IN POTREBNO JE VSAKI DAN PREBIRATI SVETO PISMO, ( po svobodni odločitvi), tudi papež Frančišek je svetoval, da nosimo Sveto pismo vsepovsod kamor gremo. Ko je človek na poti ali doma ali v službi in pride trenutnoi v stisko, problem in ne ve kako bi reagiral, POGLEDA V SVETO PISMO, KAJ MU GOVORI BOŽJA BESEDA o njegovem primeru.

    Po velikosti obstajajo tudi manjša Sveta pisma, da ga imamo lahko vedno pri roki.

    V SVETEM PISMU GOVORI BOG, POTREBNO JE POSLUŠATI NJEGOVE NASVETE, OBLJUBE, itd…ZA VSAKO ŽIVLJENSKO STISKO JE PRIMER NAVEDEN, ODGOVORI, NASVETI.

    G. Milan, ne vem če ste za vse svoje telesne bolezni že obiskali uradnega zdravnika. V SVETEM PISMU JE VSE NAVEDENO O ZDRAVNIKU, O RAVNANJU ČLOVEKA, KI ZBOLI.

    JEZUS ZDRAVI LJUDI TUDI PREKO URADNIH ZDRAVNIKOV.

    Če želite g. Milan PREBERITE V SVETEM PISMU ZDRAVNIK IN BOLEZEN, Sirah 38, 1-15.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    BERITE PSALME- branje psalmov je tudi molitev.

    G. Milan, če hodite k sveti maši , darujte Jezusu bolezen in vse ostalo na oltar z ostalimi darovi.

    BOG NE ŽELI BOLEZNI, ON SAMO DOPUŠČA BOLEZEN, KER IMA NEKAJ BOLJ POPOLNEGA IN DOBREGA V NAČRTU S ČLOVEKOM.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ON ŽELI ČLOVEKU DATI NOVO MOČ, NOVO VERO, NOVO SVETOST. BOLEZEN NI CILJ, AMPAK SAMO BOŽJI KLIC K ČLOVEKU.

    Vse dobro vam želim g. Milan, prosimo Gospoda za milosti za vas!

    • Hvala says:

      BOG GOVORI: “SIN MOJ, ČE MISLIŠ SLUŽITI GOSPODU, PRIPRAVI SVOJO DUŠO NA PREIZKUŠNJO!” (Sir 2,1)

      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

  7. Miro says:

    OBUDIMO TRDNO ZAUPANJE V BOŽJE USMILJENJE S POMOČJO MOLITVE
    SV. FAVSTINE KOWALSKE

    MOJ BOG, moje edino upanje, vate sem postavila/postavil vse svoje zaupanje in vem,
    da ne bom razočarana/razočaran. (317).

    Poznam vsemogočnost tvojega usmiljenja in zaupam, da mi boš dal vse, kar potrebuje
    tvoj slabotni otrok (898).

    JEZUS, skrit v najsvetejšem zakramentu, moja edina ljubezen in usmiljenje, v varstvo
    ti izročam svoje dušne in telesne potrebe.

    Ti mi moreš pomagati, ker si usmiljenje samo, v tebi je vse moje upanje (1751).

    (iz Dnevnika svete Favstine Kowalske)

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  8. Miro says:

    MOLIMO ZA MOČ, DA BI BRANILI SLEHERNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE

    Oče usmiljenja,
    poglej na nas v naši šibkosti in nas okrepi.
    Kajti spričo smrti in uničenja,
    sebičnosti, greha in teme kulture smrti
    naš strah grozi, da nam bo preprečil izpolnjevati tvojo voljo.

    Daj nam milost, da bomo zaupali v tvojo moč.
    Naj se zanesemo samo nate, na Boga, po katerem je vse nastalo,
    in daj nam strast do daru življenja, s katerim si nas obdaril,
    in Evangelija življenja, ki je temelj našega bivanja.
    Po smrti in vstajenju tvojega Sina
    nam daj moč, pogum in veselje v svojem imenu.
    Za to te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    https://si.aleteia.org/2022/08/09/molitev-za-moc-da-bi-branili-sleherno-clovesko-zivljenje

    PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!

  9. Miro says:

    7 SVETOPISEMSKIH DOGODKOV, KI SE JIH V EVHARISTIJI SPOMINJAMO PRI VSAKI SVETI MAŠI (Aleteia, 30/06/24)

    CELOTNO SVETO PISMO NA RAZLIČNE NAČINE NAZNANJA EVHARISTIJO, TEH SEDEM DOGODKOV PA JE VTKANIH V OBHAJANJE SVETE MAŠE

    Obhajanje evharistije je trdno ukoreninjeno v Svetem pismu, posebej v zadnji večerji ter v Jezusovem trpljenju, smrti in vstajenju.

    Obenem pa je Bog svoje ljudstvo na to pripravljal že tisočletja in v vsakem obdobju na nek način zasejal semena evharistije.

    V nadaljevanju smo pripravili izbor sedmih dogodkov, za katere Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje, da se jih spominjamo pri vsaki sveti maši, nekaterih izrecno v evharistični molitvi, drugih pa na bolj simbolen način.

    Več na: https://si.aleteia.org/2024/06/30/7-svetopisemskih-dogodkov-ki-se-jih-v-evharistiji-spominjamo-pri-vsaki-sveti-masi

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    OSMA ZAPOVED: NE PRIČAJ PO KRIVEM

    KAKŠNO DOLŽNOST IMA ČLOVEK DO RESNICE?

    Vsak človek je poklican k iskrenosti in resnicoljubnosti v ravnanju in govorjenju. Vsakdo ima dolžnost iskati resnico in se je oklepati ter vse svoje življenje uravnavati po zahtevah resnice. V Jezusu Kristusu se je v celoti razodela resnica Boga: on je Resnica. Kdor hodi za njim, živi v Duhu resnice, in se varuje dvoličnosti, pretvarjanja in hinavščine.

    Kompendij KKC, 521

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja